V Ljubljani, dne J. avgusta 1919,
Leto XIV.
Celoletna naročnina znaša K 12' polletne	„	w	„ 6-
Četrtletna „	«	„3
Uredništvo In upravnIStvo s« nahaja v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna Oglasi se sprejemajo po dogovora
in potem se nekaj —- in potem po dolgem prestanku zadnji, najzadnejši.
In človeško življenje je proč — in duša stoji pred svojim sodnikom.
Vendar na to ni mislil umirajoči mož v globoki temi. Iz noči, ki je bil v njej ujet, je stegnila njegova duša vse svoje moči nazaj v življenje, ki ga je bil zapustil in je grabil po njem z željnimi rokami in obupal, ker ga ni mogel več ujeti.
Jens Johannes Jorgensen:
Ssdnji dan
(Dalje.)
Posamezna §*evifka stane 40 vfnaflev.	Izftafa	vsakega	prvega	in	petnajstega.
ravno spremenila znamenja obITfte, n! p« spremenila src. Zle in hude družabne oblike pa ravno delajo srca — skvarjeni ljudje. Če bi tisti ljudje, ki z revolucijo ubl-jajo oblike in ljudi, spremenili ljudi in pomagali, se trudili to storiti, bi ravno revolucije ne bilo treba, ker pošteni ljudje sami ustvarijo poštene razmera. Norost in besnost ter nahujskana strast še nikdar ni, kar svet stoji, napravila kaj dobrega.
Če en uboj kriči, vpije za maščevanje, kako bo z milijoni teh ubojev, ki jih sicer liberalci in socialni demokratje hinavska odklanjajo od svojih glav? — Zatiranje ubožcev v novem veku od protestantizma sem je klicalo po maščevanju in priklicalo francosko revolucijo. — Žrtve te revolucije in uveljavljevanje njenih načel skozi eno stoletje je klicalo po maščevanju in priklicalo svetovno vojno. — Nebrojne milijonske lobanje in kosti in berglje te svetovne vojne kličejo po maščevanju in priklicale so že svetovno socialno revolucijo. — Socialna revolucija se razrašča po istih načelih svetovne vojne in zato kliče nase poslednje maščevanje — poslednjo sodbo.
Kaj na; torej stori, kdor ima še kako blago vest v duši in dobro voljo? Oklene n«’ se Boga kot prvi kristjani in žrtvuje ra rešitev ljudi ;n da se ne zmoti, naj skrbno pari, kako bi delal on, ki je kristjanom vzor. — Vliva naj njegovega duha v sr^a, v društva, v bojne na?e stanovske delavske vrste.
Organizacija delavske mladine.
Kdor ima mladino za seboj, tega je bodočnost. Komaj dovrši delavčev otrok šolo, gre iskat kruha in postane mahoma neodvisen od doma. Zjutraj in zvečer vidi dom, samo par ur na dan vpliva na njegovega dpha tiho družinsko življenje, ves ostali čas preživi v drugem ozračju, v družbi ljudi, ki ne vidijo v njem polodrastle mehke duše, ampak samo delavno silo. In njegovo delo ni vedno najlažje; mnogokrat opravlja za slabo plačo delo, ki pristaja razvitemu delavcu, izpostavljen je vsem šikanam suroVih odrastlih tovarišev, — vse to zapusti globoke sledove v njem. Ako ne najde kje močne opore, leži, še predno je odrastel, v njegovi duši kal upora in nezadovoljstva, ki ga odtuji veri in j{a pelje v naročje zavratnim elementom.
Obrtno nadzorništvo.— Obrtni nadzornik Štebi. — Delavstvo v papirnih delavnicah.
Obrtni nadzornik Štebi, postavljen v ta urad, da bi delavstvu pomagal, eden soci-ateo demokraških glavarjev, je izjavil, da ne posreduje za zboljšanje gmotnega delavskega položaja za delavstvo v tovarnah Vevče — Medvode — Goričane,
Namesto, da ta gospod žene delavstvo v obupno stavko, je pravilno, da preje odide on. Zahtevamo, da obrtni nadzornik Štebi zapusti svoje mesto.
Politika.
Sličica z dne 21. julija. (Štrajk.)
Na postaji v Vižmarjih čakamo na jutranji vlak. Krščansko misleče delavstvo gre na delo; socialni demokratje so deloma v prazniških, deloma v delovnih oblekah. Nemirno pogledujejo proti Gorenjski, »Ali pride vlak? Ni ga še videti. Moral bi biti že tukaj. Morda ga le ne bo.
medtem ko mu je ponujala kadečo se ča šieo in se mu smehljala skozi solnčni pramen in svetlečo paro kuhajočega stroja.
In zopet je bila napravljena v rožnato obleko in ravno tako ljubka in fina kakor qai dan na materinem vrtu,
' v Sen se je izpremenil, pogled.
/5 Zdaj je videl tihi urad v stranski cesti plemenitašev, kjer je delal. Njegova pisalna miza je stala ob oknu in jc imel pogled na stari vrt z zelenjavo z velikimi lipami, ki so imele obliko kandelabra. Solnce je ■padalo na nje poševno in dajalo črnim lipam nekak zlato-prevkčen obrobek in zadnji rumeni list je padel na zeleno travo kakor kaplja raztopljenega zlata. Zunaj so žvrgoleli vrabci, v tihih izbah je bila samo zdaj in zdaj izgovorjena kakšna pritajena beseda, in peresa na papirju so se slišala kakor neopažen šepet. Nagnil se je nad svoje delo, pol mladega doma, doma svoje velike sreče.
In je prišla druga slika, in v tisti je bilo vse belo. Skozi belo tančico je padala solnčna luč kakor sneg. Vse se je belo bliščalo, rjuhe, zglavniki — in njegova mlada žena, ki je ležala belo oblečena v beli postelji lahno spavajoč v svetlobi belega zimskega dne. Bela je bila tudi mala zibelka in malo spkvajoče obličje. Popolnoma tiho je bilo v tihi hiši, tako tiho, da se jfe slišalo tika-takanje ure iz zadnje sobe Dolgo je stal tukaj sklonjen nad ženo in otrokom in nepopisna sreča se je vzbudila v njegovem srcu ko se le neooažen 2
Tore) se Strajlt posrečil« Vlak pride loŽSno*
Kletev in pridužanje! Pri signalu pred ljubljanskim državnim kolodvorom se vlak ustavi. Soc. demokratom, še bolj pa demokratkam se zopet razveže jezik. »Vendar; štrajk bo; gotovo je ravno to minuto prišel ukaz za splošen štrajk.« Nežna usta soc. demokratk bruhajo kletve in psovke na slovenske »tercijalke«, ki so »prve za bikom« in gredo na delo; »večje plače bi rade imele. Štrajk bo pa vendarle.« Toda signal se dvigne; kolesa se premaknejo in z malenkostno zamudo privozi vlak na kolodvor.	\
Iz te sličice posnamemo: 1) Moč organizacije soc. demokrati res poznajo. To se jim mora pri znati. Voditelji ukažejo in — štrajka se, dasi delavstvo ne ve, čemu! Pri zadnjem štrajku plača, ali druga korist delavstva sploh ni prišla v poštev, pokazala naj bi se le vsemu svetu moc socialne demokracije. Tega se delavstvo večinoma niti zavedalo ni. Kolikor je bilo štraika, ga je bilo le vsled močne organizacije In na organizacije se razumejo soc. den;okrat'e. Posnemajmo jih v tem.
2.) Voditelji socialno demokratski svojemu delavstvu ne povedo resnice, ali se delavstvo samo za resnico ne briga; dosti mu je, da je soc. demokratsko. V lem soc. demokratov ne posnemajmo. Ako giemo za kom hočemo vedeti, zakaj gremo za njim.
3.) Soc. demokracija dela z nasiljem. Koliko mora naše delavstvo trpeti pred njim pri svojem delu, ako že na nanavzoče biuhajo iz sebe kletve in psovki, saino za to, ker ne gredo v vseh stvareh za njimi. V nasilju soc. demokratov ne posnemajmo in jih tudi ne posnemamo. Kršč. delavstvo je ob zadnjem štrajku delalo, ker nima povoda, soc, demokrate potiskati dalje; delalo pa je mirno, brez nasilja; surovosti pri dc’u na dan štrajka ni bilo, ker ni bilo soc. demokratov zraven; to poudarjamo.
4.) Strnimo tesneje svoje vrste! Le, ako bodo soc. demokrati videli, da smo dobro organizirani, da z nasiljem ne opravijo vsega, kar hočejo, sc bodo svojega nasi’ja ustrašili. Svobodo hočemo tudi mi, pa ne divje, surove svobode, ampak svobodo organizirano na podlagi pravičnosti in ljubezr.i
To močno oporo v najbolj kritičnem času življenja mu more dati le mladinska organizacija. Mladina hoče življenja, radostnega dela, hoče udejstviti svojo polno, zdravo moč — na nas leži, ali bo dobila prostor za svoje delo pri nas, ali pri nasprotnikih. Samo od nas je odvisno, ali bo delavska mladina tvorila svežo, silno rezervo za pokret krščanske misli, ali da bo nezavedna, mržnje prenapolnjena masa, ki drvi za lažnimi bobnečimi besedami in ima samo en program: Boj vsemu, kar nam je sveto. Vsi pogoji so dani, da prepojimo delavski naraščaj z našimi visokimi idejami; mladostni delavci prihajajo večinoma iz kmečkih domov, odkoder prinašajo v industrijske kraje dediščino globoke vere in krščanske vzgoje. Dati jim moramo možnost, da se priklopijo našemu gibanju ne samo kot pasivni, ampak kot sodelujoči člani. To ne bo samo rešilo stotero dragocenih nedotaknjenih oil, prineslo bo tudi v naše vrste mlad, svei veter, oživilo ga bo in nam podalo nove smernice za novo delo.
Kako naj zasnujemo mladinsko organizacijo? Saj so vendar v mnogih skupinah organizirani tudi mladinski delavci, — ču-jem ugovor. So organizirani, a ne najdejo tam svojega polja in ne morejo imeti polnega razumevanja za težnje in mišljenje odrastlih kvalificiranih delavcev, Zato
odstranil iz sobe, da bi hitro zajtrkoval. Na mizi je bilo danes samo za enega pripravljeno.
Prišla je nova podoba .. < in snežna belina je bila izpremenjena v dragoceno cvetlično bogastvo... Bilo je koncem maja v velikem, starem vrtu pred njegovo hišo. Na trati, kjer je rastla sveža in visoka trava in so pripogibale črešnje svoje s cveti obložene veje, je sedel njegov mali sinček v beli jopici, nagnjen naprej, z debelimi rokami pa je hlastal po cvetlicah, ki so mu padale na belo obleko, raeče nogavice, male rumene čevlje — solnce se je svetilo v' njegovih laseh, ki so bili fini in zlati, kakor oni od matere, in če je po? gledal s svojimi velikimi očmi, je bil to njen pogled, ki je resno zasvetil med visoko travo ali začuden sledil muhi, ki je brenčala mimo.,. Glej, zdaj je zapazil očeta in nenadno smehljanje ;je osvetlilo celo malo obličje od oči do jamic v licu, in od veselja je zakričal. Oče ni mogel ostati dalje miren. Skočil je raz stegalnik, položil knjigo na stran kjer je hotel zastonj citati, vzel je sina na roke in vdihaval zdravi vonj mladega telesa — sladek vonj kakor od vrelih jabolk.
In igral se je z otrokom naprej in otrok se mu je smejal in vriskal nasproti. In pod cvetočimi drevesi je bilo tako zeleno, ljubko in tiho ob zlatem majskem dnevu, kakor da je večna pomlad in večen raj.
fDalje bo sledilo.)
osnujmo pri vsaki naši skupini o m I a d i n-
s k i krožek, ki bo pod vodstvom iz-vežbanih moči samostojen v svojem delokrogu. Naloga omladinskih krožkov bi bila, da njihovi člani globoko prodrot v naša načela, da se izobrazijo za svoj poklic in slednjič: da najdejo v njem plemenito radostno zabavo, po kateri hrepeni mladost.
V naših rokah leži, ali bodo naša stremljenja postala kri in meso; mladina, ki dorašča, naj izvrši to, česar stari borci niso mogli radi silnih zaprek in nasprot-stev doseči. Uresničila bo naše ideale, če bo naša; naša bo, če jo bomo organizirali.
Pot je jasna, — na delo!
Alfa.
* * ★
Protest,
Delavci Plajberške unije v črni in Možici, organizirani v Jugoslovanski Strokovni Zvezi, odločno protestirajo proti krivični stavki z dne 21, julija t. 1,, ker je bila stavka socialistično delo in mi ne soglašamo z njimi v njihovem propagiranju za sovjetske vlade. Izostali smo od dela radi varnosti, a odločno protestiramo, da bi socialisti tudi v našem imenu napovedovali stavko in odločevali v naših zadevah. Zapomnijo naj si, da mi nismo voda na njihov mlin. Kbnšta tirati pa moramo, da niso sploh nobenega delavca, ne našega in ne socialističnega vprašali, ali je za stavko ali ne. Obžalovanja vredno pa je to, da niso delavcem razložili vzroka stavke. — Toliko javnosti v pojasnilo, da se ne strinjamo z demonstrativno stavko socialnih demokratov. — Krščanskosocialno delavstvo Plajberške unije v Možici in Črni.
* • *
Razne vesti.
V Zagrebu se vrši te dni 3. avgusta delavski tabor naših vrst.
Delavstvo Jugoslovanske Strokovne Zveze v Zagrebu. Jugoslovanska Strokovna Zveza se udeleži dne 3, avgusta blago-slovljenja zastave bratskega »Hrvatske-ga Radničkega Saveza«. Iz Ljubljane odpotuje 130 članov. Dne 3. avg. dopoldan w vrši blagoslovljenje zastave v kapiteljski cerkvi, popoldan pa ljudsko taborišče v prelepem »Maksimira«.
Državna posredovalnica za delo v Ljubljani naznanja, da je zaenkrat ustavila vse transporte delavcev izven ozemlja Slovenije, torej tudi rudarjev v Vojvodino.
»Orel« v Zagorju je imel izredni občni zbor. Spopolnil se je odbor in delovanje pomaknilo v boljši tir. Upamo, da ie ta
občni zbor dosegel Svoj rmen, Zjutraj so Orli pristopili v krojih k sv, obhajilu, popoldne pa je bil na občnem zboru izvoljen za predsednika br. Kos, ki bo odsek gotovo dvigoval in polagoma odpravil razne napake ki so dozdaj tako bujno cvetele.
SoKolska župa v Zagorju se je nekaj postavljala v nedeljo 27, julija. Priredila je telovadbo. Povabljeni so bili menda tudi Ljubljančani, ker so jih šli dvakrat čakat na kolodvor, a posebne reči ni bilo.
Orlovski tabor. V Celju se je vršil dne
27.	julija veličasten orlovski tabor — zbirajo se naše vrate, naša bojna garda.
Socialni tečaj v Celju. — Deset dni pred taborom se je vršil v Celju socialni tečaj — celi dan — s poročili in razgovori. V lepem redu se je predelalo politično, izobraževalno, strokovno in gospodarsko organizacijo.
Dobrodelnost v Črni. 20. jul. se je vršila tukaj veselica v prid koroškim invalidom. Stvar je nestrankarska, zato ker so vojni reveži res vredni, da jih neguje vsak i stranka. Delale so se velike priprave, toda ko se je pričela veselica, je odbor zvedel, da jo bodo socialisti ignorirali, in res je bilo delavstvo soc, stranke jako jaro zastopano. Zadeva je na vse oočinstvo napravila zelo mučen vtis. Človek bi pričakoval, da se delavec ne bo odrekel sodelovanju pri podpiranju tistih revežev, ki so zgubili v vojski svoje zdravje, med tem ko je bila večina delavstva vojnih grozot oproščena. To priča, da res ni nobenega smisla še za državnost. Stranka, ki izza malenkostnih osebnosti in ničvrednih domačih prepirov ne vidi obče potrebnih velikanskih državnih nalog, ne more zahtevati nikdar, da jo bo ljudstvo upoštevalo. Naše mnenje je pač to, da je krvava dolžnost vseh strank invalidom poskrbeti eksistenco na ta ali na oni način, da ne bomo čez! par let zopet gledali tistih globoko žalostnih slik: samo-rokih, enonogih, slepih beračev z »lajnami«. Namesto »lajn« dati temu revežu človekavredno življenje, bodočnost, to je danes velik državni skupni problem, in če vam je skrb za proletarijat res na srcu, ga boste morali prej ali slej spraviti na svoj program. Mi samo konstatiramo, da je bilo postopanje nesocijalno in nedostojno* tudi odgovorne ne delamo vse, ampak samo nekatere »voditelje«, ki so brezvestni dovolj, neuko ljudstvo begati. Mi si bomo dan za invalide in postopanje sodrugov zapomnili.
Razširfa^e „Kašo ffiocM! — Organizirajte kolnortažo!
t Valentin Oblak.
Na Jesenicah je preminul prezaslužni naš član, odbornik JSZ in predsednik kon-sumnega društva Valentin Oblak. — Črtic o njem žal nismo mogli priobčiti v tej šte. vilki. i
J. S. z.
»NAŠA MOČ,«
Od vseh strani prihajajo ugovori, protesti proti temu, da bi »Naša Moč« — delavsko glasilo — izhajala samo na 14 dni. Nekateri so pripravljeni celo na nove žrtve. Upamo, da ne bo treba. Upamo za gotovo, da iznenadimo delavstvo naše z novim veseljem. Za te čase in te razmere je tudi tednik premalo.
Zavest delavstva JSZ. raste. Teden za tednom raste tudi število iztisov »Maše Moči«. — Seveda v sedanji draginji je število naročnikov v gmotnem oziru prej izguba nego dobiček. A nam gre za ideje, za načela, za prava družabna pota in zdrave družabne vzore.
Krasno je utemeljilo svoj vzor okrožje JSZ. za možiško dolino. Nasprotniki nas zalivajo z listi, shodi, agitacijo, mi pa brez glasila! — Delavstvo se zaveda, kaj mu ic pošten list. Jezika si krščansko delavstvo ne da odrezati in to je prav.
Iz Tržiča, — Frav nič ne vemo, ali bi' pisali o čevljarski tovarni Kozina, ali o čevljarski tovarni g. Schavllingerja. Če pogledamo početje tega zadnjega gospoda, se nam nehote vsiljuje misel, da je tovarna: njegova last. To je pa tudi dostikrat sam' pokazal in se izrazil. Kaj delavstvo, kaj organizacija, kaj gospodje, tukaj sem edinole jaz gospod. Torej neomejen gospod! Kar pa govori z besedo, to kaže tudi v dejanju in s svojim surovim obnašanjem. V tovar* no priteče, kadar se mu zdi, delavcem za* služene plače odtrguje, kakor se mu zdi< Ne gleda na nikakq pogodbo, ki je bila sklenjena med delavstvom obeh strank in med tovarno. On je neomejeni gospod; Kadar se mu zdi, prihrumi v tovarno tet vpije, zmirja, poštena dekleta nahruli t iudrami, svinjami itd., potem pa odhiti ka-< kor huda ura. Alo hajd v avtomobil in se pelje z gospo na izprehod — in to sredi dneva. No, pa recite, ali ni to neomejen gospod? Nekaj svetov pa moramo iz prijaznosti podati temu gospodu. Delavstvu naj da tako plačo, da bo moglo vsai za silo živeti. Z nečednimi priimki na delavke)
naj preneha, saj jim je on bolj podoben, kakor me. Eno pa moramo prav posebnoi poudariti. Naj vendar enkrat izsledi pravega tatu, saj rad leta okoli orožnikov, irt nam naj pusti dobro ime. Najodločneje pa protestiramo, da bi nam vsem predbacival kako tatvino. Če se po teh nasvetih ne bot ravnal, se mu zna enkrat tako pripetiti, kakor nam on večkrat nasvetuje, namreč naj izpremenimo zrak. Morebiti ni daleč tisti čas; kq bomo prijeli g. Schavllingerja in pomedli z njim iz tovarne Vse se pri« pravlja. Kajti mi smo domačini, en je pa tujec.
Tržič. »Naprej« se je zaletel v g. Vom glarja, voditelja opekarne zato, ker ne trobi v rog rdečkarjev. Različne laži so mu naprtili, češ, da preganja delavstvo, ki ni v strokovni organizaciji. Kdo se ne smeje takim besedam, ko je vendar znano, da ni hujših nasilnikov, kot so socialisti in med temi eden najbolj znanih tesar Zaplotnik, Ta je rekel: Iz Naklega je Voglar prišel, v Naklo bo kmalu moral nazaj. Poskrbeli bomo, da bo tudi baron za kramp prijeL Kdo tukaj hujska? Ne bojimo se več groženj sodrugov, tisti časi so minuli, mi hočemo pripadati stranki, ki je krščanska in kot taka želi živeti v miru z vsemi sloji, Naše vrste naraščajo an kar trezno in pametno misli bo prišlo k nam, plevel in trnje pa radi pustimo rdečim.
Zagorje ob Savi. ■— Naši socialni demokratje so napravili 13. julija veselico in ker bi bili prostori rudniške restavracije premajhni, so v to porabili tudi prostor pred restavracijo, kjer so postavili mize, klopi, plesišče itd. Toda popoldne se je vsipal dež, ki jim seveda ni bil nič všeč. Zato so z neslano opazko preložili veselico na prihodnjo nedeljo, da se bodo 20. jul. veselili po svoje. A' glej, sami sebe so »oparili«; to besedo so namreč rabili k°* teč reči, da. bodo ogoljufali nekoga drugega, 20. julija je bil za njihovo veselico nesrečen dan, zakaj višji voditelji socialno demokraške stranke so določili la dan splošno stavko za boljševizem, previdra vlada je pa točenje alkoholnih pijač prepovedala. Alkoholna veselica se pa seveda brez alkoholnih pijač ne more vršiti. 1 ako so sodrugi v Zagorju »sparili« sanr' stbe.
Družroirje pri Šoštanju. V nedeljo Jr e 13. julija se je vršil velik ljudski/ tabor vseh kmetov in delavcev za celo Šaleško dolino. Družmirčani so postavili velikanske mlaje, /ki so oznanjevali po celi do! ' i, da se ustanovita za celo dolino dve mo:ni organizaciji, kmetska m delavska. Ob pol
16 ari je ©tvoril zborovanje obeh' organf-
zacij Vekoslav Zajc ter pozdravil vse zborovalce posebno^ govornike, ter oddal besedo najprej dr. Ogrizeku iz Celja, ki 'e razvijal pomen naših organizacu. Govornik je žel navdušena odobravanje. Nato je dobil besedo č. gosp. kaplan iz Škal Ludvik Sternad, ki je v vznesenih besedah poudarjal,'kam pride človek, ako izgubi ret-nično prava načela — načela verska. Nato sta še govorila g. dr. Majec iz Šoštanja m g. Kurnik iz Škal. V sVepčnih besedah se je zahvalil Vekoslav Zajc zborovalcem m nato zaključil lepo usj eli shod. Izvoli se je tudi odbor cbeh organizacij. < Seme je vsejano na celo dolino. Dal Bog, da bi obrodilo obilo sadu!	.	,
Črna. Lep uspeh ima beležiti naša skupina oziroma vodstvo J. S. Z. Pri nas organiziran delavec Jož. Rožanc je pri vpadu nemških tolp v mežiško dolino zbežal na štajersko. Ko so jugoslovanske čete zopet osvojile Koroško, je prišel tudi on zopet nazaj in se šel javit na delo. Vod* s tv o ga je odslovilo s pripombo, naj počaka. Kaj se pravi danes čakati, ko skromen človek dnevnih 15 K nima zadosti, to ve tisti, ki je to skusil. Skupina se je obrnila v Ljubljano za intervencijo. J. 5. Z. je poslala na vodstvo rudnika poziv, naj se fantu takoj da delo. Uspeh je bil ta, da je drugi dan Rožanc spet delal v rudniku. Delavci si naj ta slučaj zabeležijo, ker jasno kaže, da tudi J. S. Z. lahko poskrbi brezposelnim delo, da se tudi ta poteguje v isti meri vsaj kot socijalistična organizacija za delavski dobrobit. Taki sunki so mogoči seve samo od močnih organizacij. Sodelujte, da se bo še bolj utrdila in ukre-pila.
Stavka v Črni Dne 21. julija so stavkali tudi naši socialisti, pravijo, da vsled pariškega cincanja. Nas to ne zanima prav nič, mi samo te ljudi obžalujemo, da se pustijo tako lepo speljati. Po našem prepričanju bi bili delavci vendar toliko vredni, da se jim razložijo yzroki, pravi vzroki stavke, če že morajo zgubiti za en dan plačilo. Ko bi bili vedeli, da je bila stavka organizirana zato, da bi bil svet pokazal simpatije vladarjem boljševikov v sovjetskih republikah, potem bi tudi marsikak pošteni socialist ne bil šel na limance, ker niso vsi zadovoljni s strahovlado sovjetov in je nikakor ne želijo v naše kraje. Nas zanima bolj dejstvo, da si je podstopila socialistična delegacija v imenu vsega delavstva naznaniti stavko, ko vendar ni bilo nobenega dogovora. Naše delavstvo je prišlo ob dnevni zaslužek samo zato, ker se je sodrugom vzljubilo zamolčati pri
DSRrtmistvu, da »1106110. manjšina ne t>o
Stavkala. Mi smo prisiljeni storiti korak, da ne bomo več dobri za preziranje.
Skupina Maribor. Na lep način je proslavilo slov. kat. delavstvo god slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda. V idilični cerkvi sv, Jožefa v Studencih je imelo delavstvo skupno sv. mašo s pridigo. Popoldne izlet v Kamnice. V Kamnici se je vršilo zborovanje. Predsedoval je železničar Karba, govoril dr, Lenard in za njim tov. Krepek. Govorila je tudi zastopnica ženske skupine Jerica Jančič. Za ranjence se je nabralo 180 K.
Rdeča roža v Mežici. »Vpiši se v našo organizacijo in deni rdečo rožo za klobuk, potem se ti ni treba bati, da bi ti Nemci kaj napravili.« Tako so mežiški so-druiji za časa nemške zasedbe agitirali za sv°i® organizacijo po kmetih okrog in jih zvabljali v Svoj tabor. Vprašamo vas, ali je to pravično, pošteno, »ako stopiš v naše vrste... če pa ne, te bodo Nemci oropali in bogve kaj vse s tabo počenjali«. Po našem razumu je to podlo. Prej se kazati zavednega Jugoslovana ... ko pride preobrat, pa kar naenkrat sedeti na desnici nemške barbarske tolpe, biti njen prijatelj. Ako gremo iz stališča socijalne demokracije, ki pravi, da je mednarodna, česar sicer na Koroškem ni pokazala, in bi šlo za poštene Nemce, ampak s takšno sodrgo se bratiti... se pa že vse neha. Vse bi gotovo ne soglašalo. Toliko v vednost. Če pa ne zadostuje, llhko navedemo nekaj oseb imenoma.
Mežica. Nekaj o stavki 21. VII. 1919. In« 20. julija so razbobnali tukajšni soc.
da je 21. julija splošna stavka svetu in da morajo tudi mežiški Etn ar^ s*avkat in sicer morajo, V nedeljo _ • ltthia sta šla dva delegata k nadzorni-u i ^Povedavat stavko, in sicer ob tri etrt na dvanajst opoldne, rekoč: v imenu vsega delavstva vam javljamo, da bo jutri, . 1-	1.	julija počivalo v tukaj-
šn,em rudniku vse delo, kakor tudi v Žer-lavu, kjer je topi mca. Na vprašanje nadzornika. ali je delavstvo zadovoljno s tem in ali je podučeno, zakaj je stavka, sta od-
fDnhrrf h *e na^a stvar-<< Nadzornik: , k	je	vaša stvar, ali prevzamete
»Prevrsmt. te stavlie popolnoma nase?«
ga.e na odgovornost! Ali ste vprašali de-
nV1v' J PT'^ ,Cnl st*vkati ali ne? Dalje, ah ste razločili vzrok stavke in odkod je pnsla tista brzojavka, da morajo vsi delavci stavkati. Prevzeli ste odgovor-
nost stavke nase, sedaj odgovorite. Ko bi
se prej razložil pomen stavke in da je stavka prostovoljna, kdor hoče, stavka, kdor ne, pa laliko dela, rečemo lahko nad polovico delavstva bi se odločelo za delo, ker časi niso tako sijajni in denarja ni v izobilici. Pri vsem tem je najbolj sme-šno to, da voditelji soc. demokracije, ki so bili povzročitelji stavke, niso vedeli za vzrok stavke. Svetovali bi vam, da v drugič če pride do kakšne stavke, delavstvu vsaj razložite vzrok stavke in je li voljno ali ne in da nastopate demokratično ne j*a absolutistično. Tovariši, tovarišice, ali se še spominjate, ko smo pred enim dobrim letom stavkali, kaj je bil vzrok stavke. Ko sta nastopili obe organizaciji skupno. Vedeli ste, zakaj stavkate. Vedeli ste, zakaj je bila stavka potrebna, ker je šlo za izboljšanje prehrane. Kakšen razloček med lanskim in letošnjim. Opozarjamo vas, da so tisti, ki so bili lansko leto stavkokazi letos sodrugi 'Opozarjamo pa tudi nadzor-ništvo rudnika, ali je telefonska naprava v socijalistične svrhe ali v rudniške,
Tržič. Pri nas imamo več tovarn. Med vsemi se najbolj odlikuje tovarna za čevlje Peter Kozina & Ko. — kakor po zunanjosti, tako tifti po notranjosti —, imamo namreč ravnatelja rodom Nemca, ki pa sc je sedaj, odkar smo Jugoslovani prekrstil v Amerikanca. Vprašamo g. Kozina, ki je, kolikor je znano, Slovenec, ali more trpeti g. Staudingerja, kateremu bi kot tovarnar zagrizeno nemštvo izpregledal, ampak je samo v škodo tovarni, ker jx> našem mnenju je red v tovarni le tedaj, če se delavci in njih predpostavljeni razumejo. Opozarjamo pa tudi g. Kozina na neolikano vedenje ravnatelja. Ali se spodobi, da ta Nepridiprav tako surovo postopa z delavci in jih zmerja z različnimi priimki, katerih še iz najprostejših delavskih ust ne slišiš. Ravnatelj bi moral biti v-vedenju za zgled delavcem, je pa le v spodtiko. Opozarjamo g. Kozina, da ima on vso odgovornost za surovo ravnanje in vedenje ravnatelja Staudingerja.
Prevalje. V tukajšno skupino J. S. Z. je prišio spet življenje. Obnovili smo mesečne nedeljske sestanke vsako prvo nedeljo. Po 15. vsakega meseca po maši ima skupina sestanek. Predava č. g. Zupan. Ker so člani željni izobrazbe, pridno obiskujejo sestanke. Narastli smo spet za nekaj članov.
Kovinar.
Mezdno gibanje na Jesenicah.
je manjkalo do krvavega spo-
Pogajanju za zvišanje plač dne 17, julija 1919 so hoteli imeti besedo samo socijalisti, češ, da drugače izgube na vplivu in bi njihovo delavstvo odpadlo od soci-jalistov, če bi videlo, da se kdo drugi bori še bolje za delavske koristi ko socijalisti. Delavstvo Jugoslovanske Strokovne Zveze na Jesenicah je sestavilo namreč še bolje delavske zahteve ko socijalisti in jih predložilo. — Zato so socialisti sklenili pri pogajanju s tovarniško družbo šiloma odstraniti delavstvo skupine Jugoslovanske Strokovne Zveze. Grožnje socialistov naj bi se končale tako, da bi vse delavstvo privrelo iz tovarne in se na mesto pogajanja spustilo v bitko eno z drugim.
Kdor pozna besnost in norost nekaterih socijev pa tudi brezbožnost njihovih voditeljev, ta razume njihov sklep in korak. Namesto zvišanih plač naj bi se delavstvo krvavo zbilo med seboj na veliko veselje delavskih neprij^tel.jev. Kakšne nedogledne posledice bi imel' dejanski spopad spričo sedanjih napetih razmer, si vsak lahko mi-sli. Seveda socijem ni nič,' če delavstvo leži med mrliči. Po kratkem posvetu so navzoči delavci JSZ sklenili in izrekli protest, obsodili pogubno postopanje sodelavcev iz nasprotnega tabora in se odstranili, Hvala jim v imenu delavskih koristi pa tudi v imenu domovine, iz katere se mnogi nasprotniki norčujejo. V imenu delavstva gre zahvala jeseniški skupini Jugoslovanske Strokovne Zveze za modro postopanje, ker kaj bi imelo jeseniško delavstvo od krvavega spopada. Pa tudi domovina more biti hvaležna jeseniškemu delavstvu krščAp-skih vrst; zakaj bitka, ki bi se vnela na Jesenicah med našimi in nasprotnimi delavci, bi najbrž ne ostala samo na Jesenicah. Naše ljudstvo celo bi se moralo razdeliti v krvavem boju v dve nasprotni vrsti, Socialni demokrati, ki so se v zadnji stavki 20. jul. izrekli za boljševizem, želijo krvi in izkoriščajo naš zunanjepolitični in notranji položaj- — Pa pnde dan obračuna, kakor pride za vsako krivico in nasilje.
Nič ne de, če si laste socialisti na Jesenicah žalostno slavo, da je zmagala za en dan njihova trma. Iz tega še ne sledi, da je zmagala pamet in razsodnost na njihovi strani. — Jeseniška skupina Jugoslovanske Strokovne Zveze je dokazala, da ji je za delavske koristi, socialni demokrati pa, da jim ni za delavske koristi ampak za socialno demokraško stranko.
Zastopniki jeseniške skupine. Jugoslovanske Strokovne Zveze so imeli ob desetih zvečer posebno pogajanje in dosegli še to. kar ie v resumeju debelo tiskano.
■»Kesata e*
o uspehu pogajanj a zastopniki delavstva pri K. I. D, na Jesenicah dne 17, jul, 1919,
V sporazumu z zastopnikoma oziroma z zastopnikom ravnateljstva K. I. D. se je sklenilo glasom IV,. priloženih zapisnikov sledeče:	'./£	£	-
1.	Povišanje temeljne plače.
Od podjetja v prilogi pod a) predlagane povišane temeljne plače (rubrika 3. v rilogi a) se povišajo v naslednji izmeri: Pri temeljni plači do 5 K za 55%, od 5 do 7 K za 40 %, nad 7 K za 30 %.
2, Doklade za svojce.
Doklade se določijo sporazumno v naslednjih zneskih: za žene a K 2, za vsakega nepreskrbljenega otroka pod 14. letom K 1, pri samcih tudi za očeta in mater v slučaju, da sta dela nezmožna in nepreskrbljena ter, da živita z delavcem v skupnem gospodinjstvu. V slučaju pa, da starši ne žive v skupnem gospodinjstvu z delavcem, samo v onem slučaju, ako delavec dokaže, da so starSi navezani izključno na njegovo podporo — KI.
3. Nabavni prispevek.
Za vsakega delavca, delavko ali ženo K 125, za vsakega otroka K 50, Nabavni prispevek je izplačati v celoletnem znesku koncem avgusta t. 1, Ta nabavni prispevek velja za drugo polletje 1919,
Nabavni prispevek dobe samo tisti delavci in tiste delavke in njih otroci, ki so vstopili že pred 1. julijem v službo pri podjetju, Pristoji pa tudi delavcem v tem slučaju, da so bili vpoklicani k orožni vaji in so se ali se povrnejo takoj po odpustitvi od vojakov v službo pri podjetju,
Izrečno se določa, da pristoje doklade za svojce in nabavni prispevek tudi nezakonskim otrokom.
4. St
a n a r i n a.
Ravnateljstvo podjetja se obvezuje plačati glasom dogovora z dne 14. marca t. 1. normirano 50% doklado za stanarino (točka IV.) tega dogovora tudi onim vdovam in samcem, ki so v podjetju zaposleni, obenem se zavezuje, da bo z vsemi sredstvi pospešilo zgradbo v>rimemih delavskih stanovanj in, da bo vpoštevalo pri nastanitvi delavcev v teh stanovanjih pred vsem oženjene delavce z večimi otroci.
Deželno vlado za Slovenijo se naproša, naj primemo vpliva na podjetje, da se zgradba delavskih stanovanj v najkrajšem času izvrši.	„
5.	Razsvetljava.
Sporazumno se naproša deželna vlada, naj odkaže podjetju primerno množino petroleja, katerega bo podjetje onim delavcem, ki ne stanujejo v hišah podjetja ali ki nimajo v njih privatnih stanovanjih vpeljane elektrike, razdelila v potrebni množini proti povrnitvi nabavnih stroškov.
6. Kurjava. ,
Podjetje bo dajalo za vsako gospodinjstvo letno 3 m5 drv iz svojega lastnega skladišča po ceni K 20 za m* in se zavezuje, da bo zastavilo vse sile v preskrbi-tev potrebnega lesa.
Zastopniki delavstva pa obljubujejo, da bodo zastavili ves svoj vpliv v to, da se prenehajo tatvine lesa iz družbinega gozda.
Od dobave lesa potom družbe so izključeni vsi oni delavci, ki so v posesti lastnega gozda.
7. Ponovni pregled in pravično izenačenje temeljnih plač na podlagi predloga ravnateljstva pod a).
Strojevodje se uvrste v prvi plačilni razred kvalificiranih delavcev; glede drugih delavskih skupin se sporazumno določa, da se bodo spravile temeljne plače čuvajev turbin, mazačev, zidarjev in šlinger-jev v medsebojnem dogovoru .delavca z ravnateljstvom v sklad z drugimi temeljnimi plačami, in sicer še pred uveljavljenjem jjredstoječih poviškov. V slučaju nesporazuma bode odločeval obrtni nadzornik.
8. Tesarjem in žagarjem se dovoljuje za one dneve, ko delajo v gozdu izven obratovališča doklada v izmeri 50 % poviška temeljne plače.
9. Rok za uveljavljenja se določi na dan 1, julija tega leta.
10. Ravnateljstvo se obvezuje, da idcre-ne vse potrebno v otvoritev strokovne šole jeseni t. 1, (Prip. Zahteva N. S. Z.)
Vsi predstojeČ! dogovori veljajo samoi za slučaj, da izplača deželna viada delavcem zaostanek na živilskih doplačilih v znesku 450.000 K oziroma jim nabavi na-turalije v višini tega zneska, nadaljne mesečne prispevke v znesku 150.000 K pa izjilačuje podjetje v svrho delnega klitja stroškov, katere bo imelo podjetje vsled predstoječih povišanih pristojbin delavcev,
Ta dogovor stopi v veljavo šele po odobritvi deželne vlade za Slovenijo,
Železničar.
Ravnateljstvu južne železnice v Ljubljani je poslala 21, julija Jugoslovanska strokovna zveza ža svoio skupino Studenci pri Mariboru sledečo vlogo:
Delavstvo Jugoslovanske Strokovne Zveze — skupina JSZ v Studencih pri Mariboru zahteva, da se takoj odstrani v železniški mariborski tvomici (Werkstat-te) ravnatelj Vogrin, ker provocira :n žali jugoslovansko delavstvo zmerjajoč ga s »klerikalci« in denuncijanti ..
Ta ravna ij ne pripoznava našega delavskega sveta in vsiljuje delavstvu neki Arbeiterrat.
Delavstvo JSZ zahteva, da sc lem* ško socialistični »Arbeiterrat« razpusti, ker tukaj v obmejnih krajih ne gre, d& bi se proti domačemu delavstvu zbirala nern-škutarija v Arbeiterratih,
Člane Arbeiterrata se naj premesti >z obmejnih krajev.
0 ukrepu naj se obvesti podpisano Zvezo.
Cestar.
Štajerski cestarji so poslali na deželno vlado (Stavbni urad) v Ljubljani to spomenico:
Cestarji stavbenih okrajev Celje, Šoštanj in Vransko organizirani v JSZ zahtevajo vsled nizkih plač, katere imajo, da bi se jim ugodile sledeče zahteve:
1, Plače naj se uravnajo po draginji. V tej draginji s plačo od 30 do 127 K mesečno z dokladami vred ni mogoče na noben način živeti,
2. Izplača naj se 240 K letno kot sta* novanjski prispevek ali pa r.aj se preskrbi stanovanje.
4. Podelijo naj se cestarjem robovi ob cestah, da smejo spraviti travo ali pa sadje, če spada, k cesti.
5, Zavarovanje za starost in onemoglost.
Prosimo ugodne in nujne rešitve zla* sti v točki 1, in obvestila.
Iz nasprotnega tabora.
Kako se vlada!
Poslušajte glas iz srečne »Socialije« in »Komune«. Poročilo je napisal ogrski ljudski komisar za socializacijo Evgen Varga sam v list »Nepszava«. To je glasilo socialistično komunistične stranke. Naslov temu uvodniku ljudskega komisarja je: »Korupcija« — po naše: »Hudirjeve razmere«. — Članek je delno ponatisnil »Agramer Tag* blatf« (L. 34., št, 196.) Evgen Varga, torej komunistični komisar, ne kak meščanski list, piše med drugim,
»Ni moja naloga, da navajam tu posamezne slučaje korupcije. Dejstvo je, da se ne ravna po predpisih nihče — ne širše občinstvo, pa tudi ne javni uradniki, na-stavljenci in delavski zaupniki. Na vseh plateh kršijo svojo nalogo v lastno korist. Vsak hoče za vsako ceno dobro živeti in ti ljudje se ne strašijo niti nezakonito si oskrbeti za se in za svoje domače vse vrste razkošja. Tisti, ki sede na zaupnih mestih, ne žive puritansko priprosto in njihov zgled ni nikakor zgled strogega izpolnjevanja dolžnosti. Zakaj večini teh ljudi manjka nravstvena višina, vse čedne nravi starega kapitalističnega gospodarstva sku-j šajo presaditi v novo državo. Obžalovaje moram izjaviti javno, da sc široka in kosmata moralna vest v vseh družabnih slojih enakp uveljavlja. Proletarci zlorabijo uradno moč ravno tako ko učeni ljudje, stari komunisti ravnotako ko socialni demokrati, mlajši rod ravnotako ko starejši vojaki nič manj ko civilisti.
Po deželi so razmere dostikrat še slabše ko v glavnem mestu. Zaupniki, ki jih pošljemo v provinco se pečajo s prekupčevanjem živil. Ravnateljstva po vaseh (direktoriji) prepovedujejo izvažati živila. Danes razglase, da je star denar neveljaven, in jutri terjajo iste gosposke na istem mestu stari denar. — Rdeči gardisti se ,namesto da bi varovali javni red, ude-j ležuiejo rabuk. Uradniki skrbe najbolj zato,’ kako bi si izmislili sleparijo, s pomočjo katere bi bili prideljeni višjemu plačilnemu razredu. — Večina zdravnikov y>omaga na ogaben način ropati proletarsko državo; vsakega uradnika, ki se javi, razglasi bolnim in mu predpiše šesttedenske lopilice.
Na polju prehrane so zlorabe ru dnevnem redu. Pošiljatve živil se potoma desetkratno zmanjšajo in tako *?e vrši v ostalem. To stanje je obujmo. Dostojnemu človekti onemogočuje vsako plodonosno delo, ker se vsak boji, da bo šlo ko v Pananv, ko munkoli zaupa kako reč,«
Svoboda govora ▼ rdeči luči, že neštetokrat so socijaln^deraokratje dokazali, da zahtevajo svobodo govora, tiska, svobodo di> a samo zase. Odrekajo jo vsem onim, ki ne drve za krvavo zastavo sovraštva in z nasilnim terorjem skušajo udu-žiti vsnk glas iz delavskih vrst, ki jim ne orija. Lep in značilen primer zato je bil
shod komunistov v Zagrebu dne 21. julija o priliki štrajka. Predsednik zborovanja otvori shod; potem govori nekaj o nasprotnikih, ki so navzoči in pravi:	»Sodrugi,
vsakega kdcr bi hotel motiti zborovanje m bi nam nasprotoval, zgrabite za rame in vrzite ga črez plot!« Tako se na najkrajši način uduši vsako misel, ki gospodom nad-sodrugom ni po volji. O Svoboda, kako široko se smeje načelnik Vojne zveze, gosp, Kristan, kadar te vidi!
Šcc&rna demokracija pred sodmm stalen človeškega razoma.
(Dalje.)
Meščanstvo in vrednostni zakon.
Ni mogoče prezreti, da zasleduje družabni red mojstra Marxa zelo praktične cilje; njegove slabosti izvirajo odtod, ket je morala služiti teorija praksi ih se ravnati po njej, dokler ni odgovarjala namenu.
Železna sila je bila v zgodovini potrebna, da vtihotapi proletarijat v svet, da navdihne proletarce z razredno zavestjo, da prenapne mase in jih napolni s pogumom in zmagoslavno zavestjo.
Nauk o vrednotah in n a d -vrednotah je bil potreben, da postavi meščanstvo iz mojstrovega družabnega nauka v svet. Če ne bi bilo na svetu meščanstva, tedaj bi ne mogli nanj ščuvati množic:	Marx	je meščanstvu oče in obenem
mati, Marxov nauk v nadvrednotah pa. zastopa babico. Marx domneva popolnoma napačno, da edino delo tvori vrednote in preiskuje, kako nastanejo nadvredno-t e t. j. kapital. Tovarniški izdelki postanejo >na potu na trg b 1 a g o in kot tako niso nič :drugega ko človeško delo; to in edino to določa njihovo ceno (vrednost). jSeveda pa tiči v blagu, ki so ga izdelovali tleni in nespretni delavci, več dela ko v takem, ki so ga izdelovale pridne in spretne roke. Ali doseže to blago večje cene? Ne,
.— pravi Marx — in hitro razkroji v svoii kemični delavnici pojem dela, ki liči v blagu in v hipu nastane iz osebnega dela pojmovno (abstraktno) — človeško delo, nujno — družabno delo, ki ga ne opravljajo osebni delavci, temveč povprečni, pristni družabni ljudje, po domače soci-jalisti.
Kje ti ljudje živijo, kako delajo, tega Marx ne ve; dozdevno so suhi ko coprnice, ki jahajo v temnih nočeh na metlah po zraku. Kajti ti delavci delajo za povprečno plačo, in ta je, če se mojster ne laže, neverjetno beraška,
Vsak podjetnik izdeluje za dobiček; kar doseže za blago, je po odračunanju vseh proizvajalnih troskov dobiček. Ta dobiček je nadvrednota:	kapital.
Denar, blago, denar... v tem krogu se vse vrti: iz denarja nastane blago, blago se izp omeni zopet v denar, ki postane na novo blago. Delo je vrednota; nadvrednota je ukradena vrednota, neplačano delo. Zakaj?
Nadvrednota narašča v tisti meri, v kateri padajo cene dela. V to služijo predvsem tri sredstva: nizke mezde, d' ’gi delov, časi, močno (intenzivno) delo s stroji in :en-skim ter otroškim delom. Podjetnik plača delavcu samo potrebno beraško plačo, ki je tako odmerjena, da komaj drži skupaj telo in dušo; pusti ga n. pr., da dela dvanajst ur, plača pa mu jih le šest; postavi stroje in pritegne k njim same ženske in otroke; te plača tako slabo ko le mogoče in vtakne vso menjalno vrednoto, odra-čunši ceno otroško delo v svoj globoki žep.
Če torej edino delo ustvarja vrednote in ni nadvrednota nič drugega ko 'ukradeno delo, tedaj sledi samo od sebe, da je lastnina tatvina, Delavec proizvaja svoj lastni izdelek kot kapital, kapitalist pa si prisvaja delavske izdelke.
Zato pride kapital popolnoma umazan na svet in je rojen tat in ropar, oznojen, umazan in okrvavljen; če ga izžemaš, tedaj kaplja od njega pot in kri zasužnjenega delavca,
Ali je mojstrov vrednostni zakon pravilen? Zvesti Kautsky se ni več upal, da bi ga javno sprejel v erfurtski program; Bernstein ga zametuje kot posnemo (abstrakcijo), ki ne računi z dejanskimi razmerami današnjega sveta; naslanja se na državo prihodnosti in obsoja sedanjost, ker ni prihodnost.
Delo ni edino, kar tvori vrednote: blago se prodaja nad in pod ceno, nad in pod stroški za izdelek — kakršna je pač potreba in popraševanje po blagu- To priznava tudi Marx. Potreba in popraševanje sta torej tista činitelja, ki določujeta cene.
Nauk o vrednotah ni več veda, ampak socijalncdeinokraški bojni načrt; stranka se ne more odreči temu nauku, ker je ne-obhodno potreben za ščuvanje mase. Kravo, ki daje toliko mleka in masla, se ne zakolje in zato so skušali rešiti zakon vrednote v drug okvir. Tako so našli nad-vrednost, ko so jeli odštevati vsoto vseh mezd od vsote vseh izdelkov družbe. Pa tudi v tem novem okvirju niso mogli 4
rešiti vrednostnega zaleobaj zalcajf, kčfor Je bolan, ne ozdravi na ta način, da obleče novo suknjo.
Vrednostni zakon, — ključ k socijalistični poštevanki.
Bernstein je dovolj pošten, da priznava nedostatke vrednostnega zakona; njegova stranka pa se ne more povspeti do te odkritosrčnosti; Bernstein odkrito priznava, da Marx ni dovolj proučil odkod izvira kapital. Po Marxu je strojni tovarniški delavec edini proizvajatelj; podjetnik je ncdelavec in zato ne proizvaja nikakih vrednot in nikakih nadvrednot. Če dela stroj, tedaj tehnično delo ne šteje, delo otroka ali pa žene, ki je dodeljena stroju, pa šteje vse. Kapitalist ne obogati v razmerju svojega osebnega dela, temveč v tisti meri v kateri izsesava tuje delo in vsiljuje delavcu pomanjkanje. Kapitalist je prazna. ničla, ki samo reže kupone in ponajveč v tujini zapravlja milijone, ki so mu jih delavci zaslužili.
Da je za vsako veliko podjetje potrebno izvanredno veliko inteligence in spretnosti pa tudi neutrudljivega duševnega dela, volje in vztrajnosti, da igra podjetnik v moreči konkurenci svetovne trgovine približno tako vlogo ko vojskovodja velike armade — o vsem tem Marx ne črhne niti besedice, pravtako ne o velikem riziku, katerega nosi edino podjetnik. Zakaj vsako proizvajanje še ne'tvori nadvrednot; izgubo pa nosi podjetnik sam,
Marx smatra delavca za k c k 1 j o , ki vsa jajca leže in izvali; podjetnika pa smatra za petelina, ki ne leže in ne vali, ki pa si 1 a s t i jajca in piščeta. V resnici pa delo leže, a ne vali; nasprotno pa kapital leže in vali; ne izvali samo svojih jajc, temveč tudi tista, ki jih leže in p)ača delo.
Piščeta, ki jih je izvalil, t, j. nadvrednota so torej njegova; niso tuje imetje, temveč lastnina — seveda pod tem pogojem, če so pošteno kupljena in plačana.
Ta dejstva močno izpremene statistiko socijalne demokracije in zato jih prezre z vzvišenim molkom.
Kapital mora pač hiti krvoses, ki izsesa proletarijatu zadnjo kapljo krvi; ki pogoltne svoje lastne otroke, »da si uteši svojo krvoželjnost. Zato -a obzidja stranke ne smejo pasti za nobeno ceno. Meščanstvo mor;, ostati, mora bili nujno krvoses, ki sesa zadnjo kapljico zdrave krvi iz žil pro-letarijata, sicer bi se nasprotja ne mogla dovolj poostriti in socijalna revolucija ne
izbruhniti.
Kapital, tako nas uči erfurtski^ program, prehaja vedno bolj v roke maloštevilnih lastnikov; zakaj kapital jc zver, ki v divji konkurenčni tekmi požira lastne otroke; v istem razmerju raste proletarijat, beda postaja vedno večja in položaj delavstva vedno neznosnejši; srednji sloji in ma-loobrati popolnoma izumirajo; med proizvajanjem in porabo ni sploh nobenega razmerja več, ker v pomanjkanju živeči proletarijat ne more več kupovati.
Od tistega časa, ko je poslal Marx svoje nauke in prerokbe v svet, je preteklo nekako 60 let; tudi erfurtski program je že star dovolj, da se smemo vprašati: Ali so se Markove prerokbe izpolnile, ali upravičujejo številke in dejstva načela erfurtskega programa?
Številke in dejstva ugovarjajo vsakemu stavku, ki ga je napisala socijalnodemokra-ška veda; dogodki so obsodili Marxa za krivega preroka.
Srednji sloji še niso izginili, lastnina danes ni v manj rokah ko pred 10, 20, 60 leti in število onih, ki so soudeleženi na narodnem premoženju je večje ko preje« Rokodelstvo ;e na mnogih krajih izginilo, v mnogih deželah pa je ostalo; poljedelstvo narašča v malih kmetijah in nese več, ko velika zemljišča; nastale so nove obrti, ki so bolj usposobljene za mali obrat ko za veliki.
Proletarijat ni narastel; položaj delavstva se je izboljšal, zakonodaja stopa na socijalno polje in ga ščiti pred nevarnostjo in izkoriščanjem. In vendar stoji socijalna prenaredba (reforma) šele v znamenju začetka. S številkami in prerokbami torej ni nič: dejstva jim nasprotujejo, in zato jih ni obsodil samo Bernstein, temveč tudi vsaka veda, ki ne računi z izmišljotinami, ampak z dejstvi,
Marx se j« zmotil v prevratni teoriji, Celo kapitalistična, svobodnogo-spodarska družba ima še toliko življenske moči v sebi, da je odbila morečo konkurenco: ustvarila je truste in monopole. To dokazuje, da kapitalistična družba ni smrtno bolna in ne do kosti gnila. —
Povsem neresnično ie n. pr. tudi, da služi stroj, ta vsemogočni činitelj v proizvajanju naših dni, samo kapitalu; stroj je le obsežnejše, delavnejše in izdatnejše orodje, ki se v rokah delavca izkazuje že sedaj tako koristnega kot priprosto orodje v preteklih časih. Nikakor pa ni izključeno, pač pa skoro gotovo, da pride kmalu čas, ko se bo delavec združil in s tem postavil stroj v svoio šlužbo.
V poljedelstvu Že Imamo take slučaje. V mnogih, krajih so poljedelski stroji občna last vseh in služijo prav tako zemljiščnikom ko malim kmetovalcem. Kar pa je mogoče pri poljedelskih strojih, to je tudi mogoče pri skoro vsakem drugem stroju.
Da stroj še vedno služi v prvi vrsti kapitalu, pravzaprav ni toliko kriv kapital, temuč malomarnost in nezmožnost organiziranega dela; tega pa so precej krive so-cijalistovske hujskarije. Naj bi že vendar enkrat nehali greniti delavcu srce z neprestanim črnenjem kapitala, naj bi nehali zastrupljati njegovo domišljijo z utopističnim slikanjem bodoče države, naj bi mu nehali mešati pamet z neutemeljenimi teorijami ter napolnjevati njegovo srce z grešnim po-željenjem po imetju svojega bližnj®ga: pokažite mu raje, kako si lhnko izboljša položaj s svojo lastno močjo, če se bo združeval, kako more napraviti, da stopijo stroji v njegovo službo in kako si more zagotoviti popoln znesek svojega dela.
Vsi seveda ne morejo biti samostojni podjetniki in rokodelci, saj vendar najdemo v vseh časih učence in pomočnike; samo proletarijat naj izumrje, delavec naj neha biti blago in to se lahko zgodi in se bo zgodilo, če se povrnemo h krščanskemu družabnemu redu srednjega veka, ki ga žalibog večina pozna od povsem napačne in izmišljene strani.	(Dalje.)
Prosveta.
Sijajno literarno delo.
Izšlo je sijajno opremljeno delo »Bo-žanstvena komedija« — Pekel — od Dante Alighierija. Izdal je delo »Grafičko-umjet-nički i nakladni zavod Jugoslavija« v Zagrebu. Prevedel in raztolmačil ga je prof. dr. Iso Kršnjavi in ilustriral ga je priznani umetnik Mirko Rački.
Dante jc eden največjih slovnih umetnikov narodov in časov. Njegova pesnitev »Božanstvena komedija« je nesmrten umotvor. — Prvi del te umetnine, ki se spenja na krilih domišljije v nagloblje globine katoliškega svetovnega naziranja, je v zagrebški založbi izšel.
Knjiga je vezana v amerikansko kožo. Knjigo krasi trideset umetniških slik. Tako ti nudi delo ne le tolmačenje slovne umetnine ampak tudi grafično slikarsko umetnost.
Delo prihaja torej pred javnost vredno notranje vsebine v dostojni opremi. Knjižnice, čitalnice, privatniki ga bodo naročili.
Doto »Prvltnn« ----- »PoUkI«---tako ie
naslov prvemu delu se že razpošilja naročnikom. Cena knjigi v sijajni opremi je K 60.
Rasno.
POTREBA PO BREZALKOHOLNIH GO-STILNAH.
V Sloveniji imamo že precej podjetij razne vrste: livarne, tovarne za žico, jeklarne itd. Kjer je kakšna tovarna ali podjetje, povsod trpi delavstvo radi vročine žejo, zato bi bilo potrebno, da bi se v vsakem takem kraju otvorila ena brezalkoholna gostilna, da bi se delavci lahko okrepčali, ne da bi jim bilo v kvar. Ker pa sedaj ni takih gostiln, si delavci, ker so prisiljeni, kupujejo drage alkoholne pijače. Če bi bile brezalkoholne gostilne, bi si precej privarčevali. Za delavca trpina je veliko dobro, da ostane trezen in zdrav. Alkoholna pijača ga na videz poživi, a potem se mu začne vrteti, postane len, ni mu več za delo, čuti bolečine v nogah, roke mu postanejo nekako mrtve, otrple, težke, kot bi imel svinec v njih. Vse to lahko izostane, ako se delavstvo zavzame za treznost. Izostali bi prepiri, tepeži in še marsikaj drugega, ker kar je med našim delavstvom slabega, surovega, ima veliko tega na vesti alkohol, zato kršč. soc. delavstvo, poprimimo se tega! Pokažimo, da nočemo biti neolikanci, pijanci, ampak trezni, pošteni delavci! Kjer je kakšna tovarna ali podjetje in še ni brezalkoholne gostilne, zahtevajte jo, ker koristi vam! ./>
Materijalno (snovno) razumevanje zgodovine — ključ, ki ne odklepa.
Preteklost, sivo preddobo ali starodavnost našega rodu, ki leži pred znano zgodovino človeštva, so Morgan, Engels in Bebel tako vsestransko osvetlili, da padejo iz obilja luči; nekateri žarki v daljno prihodnost in razsvetljujejo enako bleščečim morskim svetilnikom temo države prihodnosti.
Za zgodovinsko dobo je skrbel mojster sam. Napolnjen z zavestjo, da nosi v sebi vedo stoletja, se je namenil, da razišče in razvije zakone, ki so podnožje družbe in po katerih se družba ravna, ko stopa za časa zasebne lastnine nujno naprej, to se pravi v železni dobi: vse je polno bojev in vojsk, sebičnosti, samoljubja in zatiranja, nepretrgan boj za obstoj, v katerem vedno šibkejši podleže močnejšemu.
Državna posredovalnica za delo je
otvorila 10, t, m, svojo Podružnico za Ptuj in okolico, koje delokrog se razteza na okrajni glavarstvi Ptuj in Ljutomer ter na zasedeni del slovenskega Prekmurja. Ker se v bližini Ptuja nahaja veliko begunsko taborišče Strnišče, je začasni sedež imenovane podružnice v Stmišču pri Ptuju, Ker je ta potrebna inštitucija brezdvomno velikega socijalno-političnega pomena in enako važna za delavce, kakor tudi za delodajalce upamo, da se bode te nove podružnice jludstvo v največji meri posluževalo. Posredovalnica posreduje brezplačno in potrebuje takoj delavce vsake vrste, obrtnike, vajence, pisarniško osobje itd,	'	\
g Terjatve napram ogrski državL Z ozirom na notico, objavljene v tukajšnjih dnevnikih opozarja delegacija ministrstva financ, da je vprašanje ogrskega premoženja nemažarskih državljanov mednarodnega značaja in da ga torej sedanja sovjetska vlada ne more sama zase rešiti. Proti ono-stranski odredbi mažarske sovjetske vlade; glede prijave tega premoženja do nadalje 31. julija 1919 se torej vloži protest v varstvo pravic in interesov jugoslovanskih državljanov in se bode obenem zahtevalo pogaljšanje priglaševčlnega roka. Vzlic temu naj občinstvo kakor hitro mogoče prijavi tukajšnji delegaciji ministrstva financ vse svoje terjatve napram ogrski državi in sicer ogrske vrednostne papirje, kateri se nahajajo o obrambi nemško avstrijskih ali drugih denarnih zavodov, vrednostni papirji ogrskih ali nemažarskih emisij, ki se nahajajo na Ogrskem ozemlju, dalje denarne in blagovne terjatve, konečno, terjatve izhajajoče iz nepremičnin, premičnin, tovarn, podjetij, blagovnih zalog itd., nahajajočih se v ogrski državi. — Delegat; Dr. Savnik 1. r.	,
Padli ljubljanske pehote. Dne 24. aprila t. 1,; Pušnik Lorene (5, stet.), r. 1897 v Galiciji pri Velikovcu. — 30. aprila Me-kuš Andrej (12. stot.), roj. 1898, Plužna-Tolmin. — 29. aprila pri Velikovcu: Jer-gelj Martin (7. stot.), roj. 1898, Drvešca ves, Velikovec« — Grmovšek Jožef (7. i stot.), roi 1899, Prapreče-Litija. — Kozlevčar Anton (7. stot.), roj. 1898, Jelša, Litija. — Kozlevčar Ign. (7, stot.), r. 1896, Štefan, Novo mesto, — Češarek A. (7. st.), roj. 1897, Ribnica. — Senica Jak. (6. stot,), roj. 1895, Sv. Danijel, Velikovec. — Dne
28.	maja pri Črni: Centa Ivan (7. stot.), roj. 1893, Kot, Kočevje. — Mišič Jan. (7. stot.), roj. 1898, Podgora, Novo mesto. —► Štabni narednik Hostnik Leopold (7. stot.), roj. 1890, Mirna pri Novem mestu. — Jerina Al. (7. stot.), roj. 1899, Visoko, Kranj,
— Dne 1. junija pri Sinči vesi: Dovšek Jožef (8. stot.), roj. 1898, Mokronog, K/« ško. — Dne 7. junija v vojni bolnici v Šoštanju: Jazbar Fr. (10. stot.), roj. Idrija. —« Ti junaki so darovali svoje mlado življenj# za blagor raajke Jugoslavije. Gospod voj nih trum, podeli jim obilo plačilo.
Urednik: Anton Komlanec. — Izdajatelji Mihael Moškerc. — Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
Delavci in delavke,
priljubljene med svojimi sodelavci, dobe lahek postranski zaslužek. Pojasnila dobe na ustmene in pismene ponudbe v upravi „Slovenca“.
Gospodarska zveza
centrala za skupni nakup in prodajo v Ljubljani, reg. zadr. z o. z.
Stalna zaloga poljedelj. strojev:
iiMlorjev, mlatilnic, viteljev, slamo- In reporeznic, brzoparllnikov, plugov, bran, čistilnikov i. t. d.
Prodaja:
umetnih gnojil, kolonijalnega in Špecerijskega blaga rer poljskih pridelkov.
Zaloga:
pristnega domaCoga in ogrskega vina, iganja L t. d.	^
Lastna Izdelovalnica in prekaje. valnlca klobas. - Lastna zeljarna.
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta 6
obrestuje hranilne vlogo po čistih
3°/o
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem leta 1918 nad 43 milijonov kron vlog in nad 1 milijon en-stotisoč kron rezervnih zakladov.
Posojila se dovoljujejo od 4 do 5°/„.
Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.