j"ib. postSTi emppo111 Cena 70 lir TRST, nedelja, 7. decembra 1969 Leto XXV. - Št. 282 (7476) VAZEN JUBILEJ NAŠE OSREDNJE GLASBENE USTANOVE SO-letnica ustanovitve Glasbene matice i etošnja, jubilejna sezona G M je povezana s po-, membno obletnico njene jJ^ovitve: našo osrednjo glasih10 ustanovo so ustanovili le-. ^909. 60-letnica ustanovitve j. Še ne pomeni hkrati tudi tetmico ker je njen takratni u-^vni odbor sklenil, leta 1927, i ^beno matico razpustiti, da . Se tako izognili fašistični Plembi njene imovine. Od le-i 1927 do leta 1945 je Glas-matica morala prenehati l^ojirn delovanjem; obnovi-l! je po zmagi nad nacifa-J^Oom, m od takrat deluje ^etrgoma do danes. ?yi°ga Glasbene matioe ni le j ph, da s svojo šolo posre-„1® svojim gojencem glasbeno in izobrazbo v materin-(kar ima svojo nedvomno J/^no - obrambno težo in po-v življenju slovenske manj-v Italiji, ki se mora ne-JjJ6 * * * 10 boriti za svoj narodni d *°J proti nevarnosti postopni. rekel bi skoraj nezavedni® utapljanja v večinski na-v® I z obstojem šole Glasbe-i ftiatioe je hkrati povezano jj? vprašanje obstoja in de-našega prosvetno-kul- /Pega življenja, če pomislimo, ^ ta dejavnost pojavlja v meri v obliki zborov-Petja. Pevski zbori pa ne l^Jo obstajati in se razvijati sposobnih in požrtvoval-^ pevovodij. In take pevo-posreduje prav naša šo-kaj« profesorji Glasbene l'Ce so hkrati tudi pevovodij Svilnih pevskih zborov. Tu-tej plati je torej razviden pomen in dragocena vlo-5t, jo Glasbena matica o-d^lja v prosvetnem in kultur- ni vi j en ju naše manjšine. še ni vse. Glasbena ma- A to v Prireja, s svojim orkes-samostojne koncerte, iJrtl Pa z njim in z gojenci lt[Je šole sodeluje na raznih prireditvah, s čimer rr(a°tojuje dobršen del progra-l^.takih prireditev, ki imajo d0^*t značaj pregleda sposoben 'h zmogljivosti naše manj-Dt ® ha glasbenem in splošno Vetno-kultumem področju tits01®g tega Glasbena matica ^ahizira tudi gostovanja na-V goiencev in znanih soli-L/ z orkestrom, v večjih id0 Urhlh središčih matične do-iL1*16 (Ljubljana, Beograd, V^Vhik, Reka, Pulj, itd.), v Im Z®!11 * * * * ih krajih (Nova Gorica, l^ph. Idrija, Koper, Piran, fljj ' Pa tudi v Slovenski Bene-it/J, hkrati pa posreduje na-solistov in ansamblov iz t^he domovine pri nas, kar °hino prispeva ne le k širjenju in poglabljanju glasbene izobrazbe in kulture med zamejskimi Slovenci, ampak tudi k utrjevanju Slovencem skupnega kulturnega prostora. Nesporna kulturna vloga in pomen dejavnosti Glasbene matice, njene šole, njenega orkestra, njenih mladinskih pevskih zborov, pa bi bila neprimerno večja in uspešnejša, če bi Glasbena matica mogla razpolagati s primernimi, izdatnejšimi finančnimi sredstvi. Relativna skromnost teh sredstev pa nujno omejuje našo dejavnost. Obrnili smo se in se stalno obračamo na pristojne organe oblasti, da bi nam priznali in dodelili ustreznejša finančna sredstva; toda do sedaj smo bili deležni le skromnih podpor, in to v glavnem le za koncertno dejavnost našega orkestra; za obstoj in razvoj naše šole pa se bomo morali še nadalje vztrajno boriti, da bi ji zagotovili ustrezno podporo iz javnih sredstev, kakor jo dobivajo sorodne italijanske ustanove. To je moč doseči s tem, da naši šoli priznajo značaj šole s pravico javnosti. Težava pa je v tem, da pristojni italijanski politični krogi še niso sprevideli, da je samostojen in ločen obstoj tudi slovenske glasbene šole nujno potreben, ker se tud šola Glasbene matice vključuje v sistem šolske in strokovne izobrazbe v materinskem jeziku, do katere ima slovenska manjšina nesporno pravico tudi na glasbenem področju, če pravilno tolmačimo izjavo tudi najvišjega predstavnika avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine, dr. Ber-zantija, ko pravi, da ima slovenska manjšina pravico do zaščite, ki naj «ohrani njene etnične, jezikovne in kulturne značilnosti«. In ne more biti nobenega dvoma, da tudi glasbeni pouk, glasbena izobrazba in ustvarjalnost spadajo med kulturne značilnosti nekega naroda in njegove manjšine, ker tudi glasbena tvornost ne raste v nekem brezzračnem mednarodnem prostoru, ampak ima svoje korenine in črpa svoje sokove iz zgodovinskega in družbenega okolja, v katerem živi in dela. Trdno sem prepričan, da bomo v doglednem času kos tudi vprašanjem, ki hromijo nadaljnji razvoj naše osrednje glasbene ustanove in da bo naša naj višja glasbena ustanova v slovenskem zamejstvu tudi v bodočnosti še bolj eden izmed nepogrešljivih stebrov našega narodnega in kulturnega življenja. DUŠAN HREŠČAK Združeni mladinski pevski zbori iz Trsta, Devina, Nabrežine in z Opčin, ki bodo sodelovali na sobotni jubilejni akademiji Glasbene matice v Kulturnem domu JUŽNOTIROLCEM -PAKET KAJ PA SLOVENCEM? r -TALIJANSKI parlament (poslanska zbornica in senat) jena podlagi uvodnega poročila ministrskega predsednika posl. Rumorja odobril dokumente, ki predvidevajo začetek izvajanja «u(krepov v korist južnotirolskega prebivalstva« t.j. «paketa». Še pred tem sta 2. decembra t.l. uradna pooblaščenca italijanske in avstrijske vlade parafirala sporazum pristojnosti mednarodnega raz sodišča v Haagu v zvezi s kakršnim koli sporom, ki bi nastal v zvezi z Južno Tirolsko. Izredni kongres «Stidtiroler Volkspartei« pa je 22. in 23 novembra z 52,9 odst. glasov sprejel v «paketu» predvidene ukrepe in ((operativni koledar« za njegovo izvajanje. V Ko-penhagnu sta 30. novembra zunanja ministra Italije in Avstrije, Moro in Waldheim, precizirala v diplomatskih razgo vorih postopek, ki bo potreben za uresničenje «paketa» in se sporazumela o vseh mednarod- ............................................ VELIK ODJEK REŠEVANJA JUŽNOTIROLSKEGA VPRAŠANJA Saragat: Ustvarjamo mirno ozračje med jezikovnimi skupinami Izjava Rumorja po TV - Zanimivo stališče avstrijskega kanclerja Klausa RIM, 6. — Parlamentarna razprava o reševanju južnotirolskega vprašanja je vzbudila v Italiji in v Avstriji izredno zanimanje. Zaradi tega prihaja do pomembnih stališč in povsem logično tudi do izjav najvidnejših predstavnikov obeh držav. Očitno ne gre samo za neko formalnopravno vprašanje, temveč za rešitev zadeve, ki je bila številna leta v ospredju evropske politične napetosti in katero je desnica v Evropi vedno izkoriščala za svoje lastne namene. Predsednik republike Saragat je danes poslal predsedniku vlade Rumorju daljšo poslanico, v kateri ugotavlja, da se je s parlamentarnim glasovanjem zaključilo razdobje, ki se je pričelo 1961. leta z ustanovitvijo komisije devetnajstih. S tem se je pričelo reševati vprašanje, ki je zahtevalo zapleteno, naporno in pogumno delo po razdobju obeleženem z napetostmi, dramatičnimi in bolečimi dogodki. Saragat nadaljuje, da smo vsi prepričani, da se bo na tak način ustvarilo mirno ozračje med različnimi jezikovnimi skupinami naše obmejne pokrajine, da se bo doseglo sporazumevanje, ki bo okrepilo enotnost domovine ter ne-kršljivost njenih meja, ki pa bo istočasno tudi utrdilo prijateljske zveze ter dobro sosedstvo z Avstrijo in v isti meri izboljšalo perspektive sodelovanja evropskih narodov. Gre torej za humano noto, v kateri Italija išče svet, ki ne bo kot je sedanji, ki je prežet z boji in s krutimi nasprotji. V tem okvi- 'UHliltiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiriitiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiii ^ZAKLJUČKU VRHOV V HAAGU, BRUSLJU IN MOSKVI Živahna diplomatska dejavnost ta zmanjšanje napetosti v Evropi Ameriški državni sekretar odklanja predlog o evropski konferenci 6. — Po zaključkih vr- v Haagu, konferenca V ®rusiJ‘u i'n vrha držav Vc varšavskega palkta v Mb- Se Je razvila danes v števil-.frropskih prestolnicah širo-f« ®Momaitska dejavnost, kate-t^havna terna je bila pomiri-lW?a našem komitentu ter mož-4^ vzpostavitve novih odnosov izhodom lin Zahodom. ^Jpicl te široke diplomatske Ijj?® 80 hlll predvsem člani a- vlade, ki so izkoristili zaključka vrha NATO Svetovanje z evropskimi zalil. 7*'. Ameriški državni sekire-litji "filliam Rogers je bdi naj-l]liJ T Bonnu in nato v Brus- ®onnu se ie sestal s kaneta.?’11 Brandtom in zunanjim k /^fom Scheelom. Sam Rogers tiskovini konferenci poverili izro*il zveznemu kanc- ^bno poslanico predsed- Nlxona, v kateri je izra-^hopolna podpora ZDA novi ^tovi zunanji politiki. Ta politika — Je dejal šef državnega departmaja — je naletela v ZDA na popolno podporo, ker po eni strani teži k utrditvi zavezništva z zahodnim svetom, po drugi pa želi odpraviti vzroke napetosti v srednji Evropi. Rogers Je današnje razgovore z zahodnonemškimi voditelji e-cenll kot «zelo zanimi ve«, -. dno se med ZRN in ZDA pa kot <(to ple in odlične«. Sef ameriške dl plomadje je na kratko omenil tudi razgovore v Helsinkih ter zagotovil, da se bo Washlmgton preden bi v finski prestolnici sprejel kakršenkoli sklep, posv* toval s svojimi zavezniki. Roge: j Je tudi pozitivno ocenil zaključno poročilo moskovskega vrba varšavskega pakta, iz katerega po njegovem Izhaja ,da hoče tu dl SZ dati svoj prispevek k pomiritvi in k iskanju novega sožitja. Kot smo omenili. Je odšel Rogers nato v Bruselj, kjer se je udeležil svečanosti oh 35. oblet- nici belgijsko - ameriškega društva. V govoru, ki ga Je imel oh tej priliki, je šef državnega departmaja izrazil svoje zadovolj-stvo nad rezultati haškega vrha EGS ter željo po razširitvi te skupnosti. Rogers je tudi pozval evropske zaveznike, naj vložijo večje napore za skupno obrambo ter v tej zvezi omenil, da je de set zavezniških držav že napove dalo znatno povišanje svojih pro računov za obrambo. Glede odnosov med Vzhodom in Zahodom je Rogers dejal, da se ne sme zamenjati proces pogajanj z dejanskimi napredki proti sklenitvi sporazumov. Ne pričakovano ostro je Rogers odbil sovjetski predlog o vseevrop skl konferenci o varnosti. Dejal Je, da bi taka konferenca v tem trenutku bila nerealistična in prenagllena ter da bt lahko povzročila razočaranja in mogoče celo poslabšanje odnosov med (Nadaljevanje na 2. strani) ru tudi Saragat pozitivno ocenjuje delovanje prejšnjih predsednikov vlad, zunanjih ministrov in njih sodelavcev ter še zlasti izraža zahvalo sedanjemu zunanjemu ministru Moru. Predsednik republike je poslal sličen telegram tudi zunanjemu ministru Moru, ki mu je na podoben način odgovoril. Predsednik vlade Rumor je danes govoril po TV o vprašanju izvajanja «paketa» za Južno Tirolsko. Rumor je dejal, da gre predvsem za nedotakljivost meja in za predlog, ki naj odgovarja trem zahtevam: Jasnost glede vprašanja avtonomne odločitve in notranje vsebine ukrepov, ki jih je treba sprejeti v korist južnotirolskega prebivalstva. Demokratično svobodo v odnosu do potreb manjšin nemškega in ladinskega jezika ob zaščiti pravic prebivalcev italijanskega jezika. Primernost, da se spor z Avstrijo konča brez novih sporazumov in da se reši na osnovi sporazuma Gruber-De Gasperi. Ti osnovni pogoji so dozoreli potem ko so mladi ljudje odločno zavrnili neumestno razdobje terorizma. Rumor je nato zagotovil, da z zaupanjem obravnava vse predložene predloge, saj omogočajo vsem jezikovnim skupinam, da ščitijo tradicionalne vrednosti svoje kulture in svojega socialnega življenja, na osnovi ustavnih, zakonskih in upravnih ukrepov, ki naj omogočijo široko in razčlenjeno avtonomijo bocenske ter trentinske pokrajine v okviru dežele. Predlog vlade, ki ga je odobril parlament, ne obvezuje samo državo, temveč prizadeto prebivalstvo, da prispeva v novem položaju v duhu sodelovanja. Končno je Rumor dejal, da gre pri južnotirolskem vprašanju prav gotovo za «veliko vsedržavno vprašanje in da so se ga lotili s stališča obrambe zgodovinskih pravic države in demokratičnih načel republike. Prav gotovo je bila prisotna tudi evropska zamisel, ko je parlament dokazal svojo veliko občutljivost. Združena Evropa je še vedno samo cilj, kateremu se pa ne smemo odpovedati v skupnem interesu sožitja. Z Dunaja pa poročajo, da Je avstrijski kancler Klaus med svojim običajnim petnajstdnevnim govorom po radiu in TV med drugim izjavil glede južnotirolskega vprašanja, da ni mogoče reči, da predstavljajo tako imenovani «poket» in »operativni koledar* idealno rešitev, da pa je treba po petdesetih letih upoštevati, da predstavlja predvidena pot najboljšo rešitev vprašanja v obstoječih okoliščinah. Predvsem je pomembno, da se z naglimi ukrepi zagotovijo temelji južnoti-rolske etnične skupine in prav v to smer je začrtana sedanja rešitev. Avstrija mora misliti stvarno in se ne sme prepuščati glede južnotirolskega vprašanja raznim iluzijam. Tudi avstrijski kancler Klaus se je skliceval na evropski duh, češ da je treba tudi v tem okviru obravnavati juž-notirolsko vprašanje. Cabot Lodge zapustil Pariz PARIZ, 6. — Veleposlanik Cabot Lodge, ki je enajst mesecev vodil ameriško delegacijo na par riških pogajanjih za Vietnam, je zapustil danes francosko prestolnico in se vrnil v domovino. Ob odhodu je še enkrat potrdil, da je podal ostavko iz osebnih razlogov ter da goji zaupanje v pariške razgovore. Kot je znano, bo njegovo me6to začasno zavzel ameriški diplomat Philip Habib, ki je že več časa član delegacije ZDA v Parizu. Julija začetek pogajanj o vstopu Velike Britanije v EGS PARIZ, 6. — Predsednik izvršne komisije EGS Jean Rey je danes v Parizu izjavil, da se bodo uradna posvetovanja za vstop Velike Britanije v skupnost začela v začetku julija. Bila je sprejeta — je dodal Rey — izredno važna politična odločitev. Tudi če ne bi bil datum pogajanj točno dotočen, smo se sporazumeli, da priprave med šestimi državami članicami EGS ne bodo trajale več kot Sest mesecev. .....i.................. Tudi danes pogajanja sindikati: Intersind Sprejeta nova delovna pogodba z uslužbenci založniških hiš RIM, 6. — Tudi danes so se nadaljevala na ministrstvu za delo pogajanja za obnovitev delovne pogodbe kovinarjev zasebnih podjetij, ki so bila tehničnega značaja. Minister za delo Donat Cattin je ločeno sprejel predstavnike industrijcev in sindikalnih organizacij kovinarjev. Potrdili so, da se bodo jutri ob 17. uri nadaljevala pogajanja med Intersind - ASAP in sindikalnimi predstavniki kovinarjev. Danes so se zaključila pogajanja za obnovitev delovne pogodbe uslužbencev založniških hiš. Delovna pogodba bo imela dveletno veljavo in predvideva zvišanje globalnih plač za 10 odst., 40-urni delovni teden tako za delavce kot za uradnike ter celo vrsto sindikalnih svoboščin. V tej zvezi nova delovna pogodba predvideva, da bodo lahko imeli delavci v podjetjih med normalnim delovnim urnikom redne skupščine do osem delovnih ur letno, da bodo lahko sindikalni voditelji razpečavali sindikalni tisk v podjetjih, poleg tega pa tudi nekatere pomembne normativne izboljšave. Danes se je zaključila tridnevna stavka zdravnikov ENPAS. Zaključila se je tudi 72-urna stavka italijanskega Rdečega križa. V Palermu so prijavili sodišču 36 oseb v zvezi s stavkami v preteklih dneh, med njimi so tudi številni sindikalisti. Sestanek velesil o Srednjem vzhodu NEW YORK, 6. — Veleposla niki štirih velesil (ZDA, SZ, Francije in Velike Britanije) pri OZN so se danes že drugič v tem ted nu sestali ter nadaljevali posvetovanja o možnosti mirne rešitve spora na Srednjem vzhodu. Sre- čanje, ki je bilo v rezidenci francoskega predstavnika Arman-da Berarda, je trajalo dve uri. O njem ni uradnih vesti, zdi se pa, da je bil današnji sestanek posvečen predvsem problemu palestinskih beguncev. Predstavniki štirih velesil se bodo ponovno sestali v torek na sedežu sovjetske delegacije. Vojaški položaj na Srednjem vzhodu je medtem še vedno izredno napet. Prišlo je do številnih vojaških incidentov med A-rabci in Izraelci, zjutraj pa so izraelska letala napadla oporišče arabskih komandosov na jordanskem ozemlju južno od Galilej skega morja. Kljub neprenehnim vojaškim akcijam pa beležimo danes tudi pozitiven dogodek, in sicer izmenjavo ujetnikov med Izraelom in ZAR. Do izmenjave je prišlo na pobudo mednarodnega odbora Rdečega križa ter pod nadzorstvom delegacij te organizacije v Tei Avivu in v Kairu. Egipčani so izročili dva izraelska pilota, ki so ju zajeli avgusta letos, Izraelci pa so osvobodili 58 egiptovskih državljanov (51 civilistov in 7 vojakov), med katerimi je tudi major Nabil Said. Francoski časnikar umrl v Vietnamu SAJGON, 6. — Alain Saint Paul, vojni dopisnik francoske tiskovne agencije AFP iz Vietnama, je umri danes blizu oporišča Duc Lap na osrednjih planotah. Ko je obiskoval oporišče, ki ga že več kot en mesec oblegajo osvobodilne sile, ga je zadela raketa, ki je ranila tudi dopisnika CBS Picka Phrelkelda. Saint Paul je bil na mestu mrtev. Gre za 24. časnikarja, ki je umrl v Vietnamu od začetka vojne. nih problemih v tej zveri. Predvideva se, da bo 15. decembra t.l., t.j. tik pred svojim razpustom, tudi avstrijski parlament odobril «ukrepe», kot je to že storil italijanski parlament, kar pomeni, da bodo tem uvodnim korakom morali slediti konkretni ukrepi italijanske vlade in parlamenta s formulacijo potrebnih ustavnih in navadnih zakonov ter upravnih aktov, kar naj v poznejšem času omogoči podpis dunajskega parafiranega sporazuma in še v poznejšem času njegovo ratifikacijo, šele na koncu pa «od vezo« Italije pred OZN. Posebno zanimiva je bila razprava o «paketu» v italijanskem parlamentu. Teza Italijanske vlade je ostala ista kot v začetku spora: južnotirolsko vprašanje je italijansko notranjepolitično vprašanje, ki ga vlada ureja na podlagi svoje pravne ureditve in ustave, ni v neposredni zvezi z mednarodnimi obvezami (sporazum De Gasperi - Gruber z dne 5. septembra 1946), ki jih je Italija ((izpolnila«; »ukrepi v korist južnotirolskega prebivalstva« so ustavnega značaja in niso bili ((vsiljeni«. Formalno se bo mednarodno razsodišče v Haagu bavilo le z vprašanji v zvezi s sporazumom De Gasperi - Gruber, ne pa v zvezi s «paketom». Takšne trditve s strani italijanskih vladnih predstavnikov so formalno neoporečne, ker bi bilo vsako priznanje, da je ((južnotirolsko vprašanje« nastalo v zadnjih letih na podlagi kršitve mednarodnega sporazuma, ki je bil tudi formalne, g^iJožen mirovni pogodbi z dne 10. februarja 1947, oslabilo položaj Italije in dajalo prav avstrijski tezi, ki se Je na kršitev sklicevala, ko se je pritožila pri OZN. Po drugi strani pa je takšna izjava oporečna, ker je dejansko paket ((proizvod« italijansko - avstrijskih pogajanj, pri katerih so imeli odločilno besedo predstavniki »južnotirolskega prebivalstva« nemške narodnosti, kar je prišlo prav posebej do izraza z dejstvom, da se je ves postopek začel šele po sprejemu «paketa« s strani »Slidtiroler Volkspartei«. Formalno je torej «paket» izraz italijanske dobre volje in uveljavitve člena 6 ustave, ki narekuje italijanski državi dolžnost, da izda «posebne določbe« za zaščito ((jezikovnih manjšin«. Vsebinsko pa je sad dolgoletne bitke in dolgoletnih naporov treh ((partnerjev«, t j. italijanske in avstrijske vlade ter predstavnikov južnotirolske nemške manjšine. Pri tem pa je zelo umestno poudariti, da je prav eden izmed dveh mednarodnih partnerjev, t.j. avstrijska vlada, postavil kot prvi po-,g°j za začetek praktičnega postopka soglasje tretjega partnerja, ki ga formalno ni bilo za nobeno zeleno mizo, a je bil vedno prisoten kot družbena skupnost, o kateri so se pogajali in ki je dejansko izven kakršnega koli formalnega okvira »odločala«, ali naj se postopek za rešitev lahko začne. V resnici, ne glede na pravne in politične formalizme ter sofizme, se je ob priliki pogajanj za rešitev južnotirolskega spora nemška manjšina izkazala ne le kot objekt, pač pa predvsem kot subjekt pogajanj, ker je bil njihov pozitivna ali negativni izid res odvisen od njene volje, oz. od njenega mnenja o bistvu predlaganih ukrepov. Kako bo zadeva potekala v bodoče ne moremo vedeti, ker je — kot je že bilo poudarje no — odvisna od velikega števila objektivnih in subjektiv nih činiteljev: v italijanskem in avstrijskem merilu. Ne sme mo nikoli pozabiti, da Italija preživlja težko notranjo krizo, da bodo v Avstriji 1. marca 1970 parlamentarne volitve in da je avstrijska socialistična stranka negativno razpoložena v zvezi s paketom, čeprav zgolj lz notranjepolitičnih volilnih razlogov. Razveseljivo je dejstvo, da Je italijanski parlament ob tem zelo resnem koraku k uresničenju člena 6 ustave pokazal, da sta nacionalistična ideologi- ja in praksa popolnoma osamljeni in zaprti v reduto neka. terih pobeljenih grobov (čeprav se je v to reduto zelo ((nelogično« spravil tudi socialdemokratski poslanec Ceccheri-ni). Dejansko se je kljub dejstvu ,da so nekatere politične stranke in skupine glasovale v parlamentu za, nekatere druge pa so se vzdržale (tu igra predvsem vlogo gledanje na sedanjo vlado na splošno in gledanje na «paket» kot še vedno nekaj nepopolnega, kar je primer KPI in PSIUP), ustvarila široka fronta od liberalcev do KPI v korist »paketa« in se je dokazalo, da niso več v Italiji vprašanja narodnostnih manjšin ((prepovedan argument«, pač pa da obstaja možnost tudi v subjektivnem smislu, da se takšna in podobna vprašanja rešijo brez večjih pretresov, kot so do nedavnega katastrofalno napovedovale nekatere nacionalistične sile. A prav ob tej ugotovitvi si ne moremo kaj, da ne postavimo vprašanje, ki ga je komunist Sandri sprožil ob glasovalni izjavi komunistične poslanske skupine. Posl. Sandri je ob tej priliki dejal: «... Danes dopoldne je izjavil posl. Piccoli, da sprejema Italija s «pake-tom» načelno stališče, ki velja za rešitev vseh vprašanj etničnih manjšin. Zaradi tega hočemo spomniti na obstoj slovenske narodnostne manjšine v okviru dežele Furlanija • Julijska krajina, saj je ta manjšina druga po številčni moči med manjšinami v naši državi... Danes pa ne moremo molčati o različnem ravnanju s slovensko manjšino v treh pokrajinah dežele (v videmski pokrajini se celo zanika obstoj slovenske manjšine)... Izven razprave je dejstvo, da je slovenska narodnostna manjšina v pogojih, ki so v ostrem nasprotju s pravicami, ki jih zagotavljata duh in črka ustave... Gre za vprašanja, ki so v splošnem vsedržavnem interesu in so v skladu z načelno politiko glede Južne Tirolske, o kateri je posi Piccoli izjavil, da je dolžnost italijanske države.v Tu je, mislimo, bistvo vprašanja za Slovence, ki živijo v tržaški, goriški in videmski pokrajini dežele Furlanija — Julijska krajina. Ob uvodnih formalnih korakih za uresničenje »južnotirolskega paketa« in spričo dejstva, da je italijanska vlada izjavila, da gre le za ukrepe v okviru italijanske ustave, predvsem pa uresničenja člena 6 ustave, je jasno, da se ista vprašanja postavljajo za slovensko narodnostno manjšino v Italiji. V tem trenutku nas briga dejstvo, da sta tako Rumor kot bivši tajnik KD izjavila, da je «paket» ustaven in da je paket izraz duha in črke ustave, predvsem pa volje, da se ustava v svojem posebnem členu o narodnostnih manjšinah uresniči. Marsikdo bi lahko dejal, da je to spoznanje prišlo zelo pozno. A pojdimo mimo rekriminacij, ki lahko služijo le zgodovinarju ustavimo se raje ob teh izjavah in ob teh dejstvih. Te izjave in ta dejstva nas prepričujejo: 1. možne so «globalne rešitve » narodnostnomanjšinskih vprašanj (posl. Rumor je govoril o »globalnem predlogu«); 2. manjšina je priznana kot subjekt (v ustavi deklarativno, dejansko pa s tem, da so njeni predstavniki vstopili v komisijo 19 leta 1961, z določenimi u-krepi paketa pa tudi s prisotnostjo v določenih stalnih vladnih komisijah) in zato je afirmirana kot skupnost, mimo katere se ne more, ko gre za njene koristi; 3. italijanska vlada ne postavlja vprašanja uresničenja ustave kot nekaj konkretnega le za nemško manjšino, pač pa kot načelno stališče sitalf janske državen, t. j. mimo in nad vsemi političnimi trenutnimi spleti okrog te ali one vladne koalicije. Vse to pa pomeni — in pri tem bi se radi še enkrat sklicevali na besede posl. Sandri-ja — da ni mogoče ob teh izjavah in ob teh dejstvih mimo vprašanja slovenske narod-karel ŠIŠKOVIČ (Nadaljevanje na 2. strani) I* n incTrTlči ” nevmk Ju/notirolceiu paket (Nadaljevanje s 1. strani) nostne manjšine. Tudi Sloven oi, ki se leta borijo za priznanje svojih pravic v okviru italijanske pravne ureditve in zlasti še na podlagi ustave, pričakujejo, da jih tudi formalno priznajo za subjekt, za skupnost, ki je nosilka določenih interesov, pravic in zahtev (členi 2, 3 in 6 ustave), da se prizna potreba po «globalnih predlogih« za ureditev njihovega statusa in da se v sporazumu z njihovimi predstavniki začnejo prvi koraki za pripravo potrebnih ukrepov, ki naj privedejo do rešitve njihovih vprašanj. V nasprotnem primeru bi prišlo z vso silo na dan, da Je bila italijanska vlada ob južnotirolskem vprašanju »prisiljena« na ta korak in da pričakuje z zanikanjem iste problematike na slovenski narod-nostnomanjšinski ravni prav tak pritisk za priznanje potrebe po preučitvi in uresničenju «globalnih predlogov« za status Slovencev. Nihče si ne dela utvar, da ne bo več treba, spričo določenih izjav italijanskih vladnih predstavnikov, političnega boja za uresničenje teženj, zahtev in pravic Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini. A eno je politični boj, kakršen je nujen v pogojih demokratične dialektike, drugo pa je to, kar se je dogajalo v zvezi z Južno Tirolsko A prav tega drugega so se Slovenca stalno izogibali in so vedno uporabljali v sklopu Italije metode demokratičnega političnega boja, ki je zrasel iz njihovih lastnih vrst in iz vrst političnih strank, v katerih so vključeni. Ne bi bilo pravilno, da bi odgovorni vladni činite-lji in voditelji vladnih strank prisilili Slovence, da se razočarajo, zlasti v sedanjem trenutku, ko ne obstajajo le formalni ustavni pogoji za rešitev njihovih vprašanj, pač pa tudi široka demokratična fronta strank tako v parlamentu kot v republiki. Dva činitelja sta danes osnovna za ureditev slovenskih vprašanj: na eni strani volja demokratičnih strank v vsedržavnem merilu, kar je, načelno za vse narodnostne manjšine, praktično pa za nemško manjšino, prišlo do izraza z izglasovanjem »paketa«, na drugi strani pa slovenska narodnostna manjšina sama. Formalno in vsebinsko priznanje obstoja koristi narodnostnih manjšin kot posebnih družbenih teles, obstoječih v sklopu Italijanske republike, narekuje slovenski narodnostni manjšini nalogo, da doba obliko enotnosti, ki naj omogoči postopek za vključitev v boj za njene lastne pravice kot subjekt, kot partner s predstavniki širše in vseobsegajoče italijanske državne skupnosti. Brez tega bi si Slovenci sami odvzeli status subjekta, ki je danes s sprejetjem južnotirolskega paketa priznan narodnostnim manjšinam v Italiji, saj bi se lahko zgodilo, da bi vsedržavna skupnost spričo svoje lastne volje ali po krivdi Slovencev samih obravnavala slovensko narodnostno manjšino kot objekt, kar bi bilo usodno. Važno Je, da se držimo dejstev, ki naj omogočijo začetek jasnejših perspektiv za slovensko narodnostno manjšino v Italiji. A, kot rečeno, jasnejše perspektive so odvisne tako od vsedržavnega partnerja, ki Je vsaj v tem trenutku načelno in splošno «pozitivno razpoložen«, kot od nas samih, ki imamo nalogo, da dobimo obliko e-notnosti pravega subjekta. PO ODKRITJU AMERIŠKIH ZNANSTVENIKOV OSUMLJENCE UMORA TATEJEVE ŽE ZASLIŠUJEJO V TOKIU SO JAPONSKI ZDRAVNIKI Bodo Mansona obtožili ODKRILI VIRUS RAKA NA FARINKSU enajstih umorov? Aktinsova se boji, da sc ji njen «bog» maščuje Izjave znanih zdravnikov o zadnjih odkritjih TOKIO, 8. — Ravnatelj Centra za kancerološke raziskave v Aiki-ju, dr. Jokei Ito, je dva dni po izjavah ameriških znanstvenikov v Parizu, sporočil, da so na Japonskem odkrili virus, ki povzroča raka na farinksu. Dr. Ito je pokazal dve fotografiji, ki potrjujeta to odkritje in je dodal, da je odkritje potrdil tudi dr. Hauro Sugano, ki je ugotovil prisotnost virusa v rakastih celicah z elektronskim mikroskopom. Skupina japonskih raziskovalcev se ukvarja s študijami o rakastih obolenjih farinksa od leta 1967. Sedemnajstim japonskim zdravnikom v raziskovalnem centru se je lani pridružilo šest zdravnikov s For-moze. V trenutku ko so raziskoval- orožje, je streljala z vrat narav- gripe in povedal, da je ta virus nrvcf nrnfi cnnniivm i: a n u tr nost proti spečima črncema. Ne sideralna, pač pa azijska V Italiji dovolj cepiva proti gripi RIM, 6. — Zaradi epidemije gripe, ki je zajela Italijo, je sindikalno združenje lekarnarjev in lastnikov lekarn prosilo oblasti, da pospeši dotok zdravil proti gripi. Do novega predpisa bodo vse lekarne odprte tudi ob sobotah in nedeljah. Profesor Petrilli, ravnatelj higienskega zavoda v Genovi, je identificiral podvrsto virusa sedanje tipa «A2 Hong-Kong 1968», to se pravi, da je tako imenovana »sideralna* gripa že znana «azijska gripa*. Zaradi identifikacije tega virusa bodo mogli izdelati cepivo proti gripi; sicer pa uspešno deluje tudi cepivo, ki ga imajo v zalogi od lanskega leta. Znano je tudi, da sta 4. decembra umrla 58-letni Domenico Pola-sca in 85-letna Maddaiena Speran-za za komplikacijami, ki so jima po gripi nastale na bronhijih in v pljučih. Profesor Tripodi je izjavil, da bo mogel povedati šele po dveh ali treh dneh, če povzroča tudi letošnja gripa tovrstne komplikacije. LOS ANGELES, 6. — »Grand Ju-ry» je danes za zaprtimi vrati več kot dve uri in pol poslušal pričevanje mlade «Saitanove sužnje« Su-san Atkinsbve, ki je prisostvovala zverinskemu umoru Sharon Tateve in njenih štirih gostov. Oh zaključku pričevanja so jo vprašali kaiko se počuti. «Mrtva» je odgovorilo dekle, ker se boji, da jo njen «bog» Charles Manson kaiznuje s kakim urokom. Znano je da je Manson držal svojo »družino« v stanju psihološke sužnosti, pri čemer se je posluževal svojih hipnotičnih sil. Raizsodlšče v Los Angelesu je pred Atkdnsonovo zaslišalo še šest prič, V prisotnosti na.jvišjih oblasti Včeraj v Moskvi slovesen pogreb maršala Vorošilova MOSKVA, 6. — Danes so v prisotnosti najvišjih predstavnikov o-blasti in vojske, med katerimi so bili Brežnjev, Podgorni, Kosigin, obrambni minister maršal Grečko, poveljnik raketnih oddelkov Nikolaj Kri lov in poveljnik varšavskega pakta Jakubovski, slovesno pokopali pred dnevi umrlega maršala Sovjetske zveze Klimenta Vorošilova. Truplo pokojnika so v odkriti krsti z lafeto odpeljali iz Doma sindikatov do maihnega pokopališča, ki je med Leninovim mavzolejem in kremeljskim zidom, kjer so ga položili v zemljo nedaleč od Stalinovega groba. Od pokojnega vojskovodje in državnika so se poslovili Podgorni, moskovski sekretar partije Grišin in obrambni minister Grečko. Živahna diplomatska dejavnost (Nadaljevanje s 1. strani) Vzhodom in Zahodom. Vedno bomo naklonjeni — je Izjavil Roge rs — pogajanjem, tri bi nudila resnično upanje za zmanjšanje napetosti v Evropi. Ne bomo pa se udeležili konference, katere učinek bi bil ratifikacija ali tiha podpora Brežnjev! dok trinl o omenjeni suverenosti v sovjetskem bloku. Podobna posvetovanja med zavezniki so bila v Parizu, kjer se je ameriški obrambni sekretar Melvin Laird sestal s svojim francoskim kolegam Michelam Debre em. Posvetovanja so zajela celo vrsto problemov, med tern' tudi vprašan la Vietnama, položaja v Sredozemlju In sred-njevzhodne krize V Londonu se je ameriški dr žavnl sekretar za zaklad David Kennedy na povratku s konfe renče NATO sestal z britanskim ministrskim predsednikom Harol-docn Wilsonom In s finančni m ministrom Royem Jenklnsotn. Na dnevnem redu so bili predvsem gospodarski in finančni problemi, položaj monetarnih tržišč ter problem zlata. Številne zahteve po preiskavi Policija zahrbtno umorila v Chicagu dva črnska voditelja? VVASHINGTON, 6. - Razni krogi v Chicagu zahtevajo preiskavo o umoru dveh vplivnih članov črnske organizacije »črni panterji*, do katerega naj bi po izjavah policijskih funkcionarjev prišlo med oboroženim spopadom v stanovanju Freda Hamptona v West Sidu. Do spopada, ki se je zaključil tudi s štirimi ranjenimi črnci in enim policajem, je prišlo v četrtek. Pri streljanju st« izgubila življenje predsednik črnske organizacije v Illinoisu Fred Hampton in voditelj istega gibanja v mestu Peoria Mark Clark. Iz vrst organizacije »črni panterji* obtožujejo policijo, da je zahrbtno ubila oba voditelja v njunih posteljah med napadom, ki je bil pripravljen izključno zato, da izločijo vplivne člane organizacije. Pripadniki organizacije »črni panterji* so novinarjem pokazali prizorišče »bitke*. Novinarji so pojasnili, da na zidovih raznih sob ni nobenega sledu streljanja, medtem ko so vidni sledovi na zidu spalnice kjer sta bila Hampton in Clark. Policija, ki je nenadoma vdrla v stanovanje pod pretvezo, da išče VAL SLABEGA VREMENA JE ZAJEL VSO EVROPO ci spoznali, da virus Epstein-Barr povzroča raka, so odkrili veliko j """""".......................................................................................................„„„„„„„ število protitelesc tega virusa v serumu večine bolnikov z rakom na farinksu. V Mehiki sta profesorja Albert Sabin in Severo Otchoa, obadva sta Nobelova nagrajenca, z rezervo sprejela odkritje ameriških znanstvenikov o virusu, ki povzroča sar-kom. Tudi profesor D'Argent v Parizu je bil tega mnenja. V New Yorku sta dr. Morton in dr. Eilber zopet ponovila, da naj si javnost ne dela prevelikih utvar, zaradi njunega odkritja. Poplave, zameti in plazovi povsod modno ovirajo promet v V Švici je temperatura dosegla 31 stopinj pod ničlo RIM, 6. — Slabo vreme se po vsej Italiji nadaljuje. V Milanu so odprli letališče šele ob 11. uri dopoldne, ko se je megla dvignila. lih tega področja nenehoma sneži, medtem ko na obali piha močna burja, ki je z nanašanjem snega na cestišče ustavila promet med V Asiagu pri Vicenzi so snežni za-1 Vinodolskim in Karlobagom. Mrio-meti zavrli promet. V višjih prede- go avtobusov je moralo prekiniti lih so registrirali 11 stopinj pod | pot in se ustaviti v Senju, Vinodol ničlo. Tudi v okolici Neaplja je bil, skem in Karlobagu. promet prekinjen ker se je nekje cestišče zaradi nenehnega deževja udrlo. V Avellinu je temperatura dosegla 1 stopinjo pod ničlo; snežna o-deja je debela 10 centimetrov in znatno ovira promet. Tudi v okolici Beneventa je 10 centimetrov snega. V višjih predelih pa je sneg dosegel 30 centimetrov. V gorah nad Caserto je snežna odeja debela pol metra. Volkovi in lisice so se pojavili v dolinah, kjer morijo ovce in kokoši. V Palermu, Catanii in Caltani-setti še vedno dežuje in se vrstijo poplave. V Caltanisetti je temperatura zelo nizka, saj je dosegla 8 stopinj pod ničlo. V Messini so motorni čolni ostali v pristanišču zaradi razburkanega morja. V FWH, je snežna nevihta. V okolici je povsod od 10 do 15 centimetrov snega. Avtomobilski promet se počasi ouvija. • TVnii ia Beograda poročajo o slaAloslabljenega delovanja, beograjske bem vremenu. Sneg in dež sta se pojavila v mnogih krajih Jugoslavije in otežila, ponekod pa popolnoma paralizirala avtomobilski promet. Samo v Makedoniji vlada relativno lepo vreme. V Sloveniji se promet težko odvija na odsekih Kozina — Rupa, Maribor — Ptuj — Varaždin, Novo mesto — Metlika, Šentilj — Sežana, Postojna — Rupa. Vsi mejni prehodi z Avstrijo, razen na Jezerskem, so zaprti. Predor Predil je neprehoden z italijanske strani. Na vseh glavnih cestah je prepovedana vožnja z vlačilci in prikolicami. Promet s prikolicami in z vlačilci je prepovedan tudi na cestnem odseku Zagreb — Reka in na mnogih cestah v Basni in v Srbiji. V okolici Koprivnice, kjer je bil promet paraliziran zaradi visokega snega, so cesto zaprli. Na cesti Zagreb — Beograd voznikom priporočajo, naj ne presegajo hitrosti 50 kilometrov na uro. V Dalmaciji je burja, posebno na področju Splita, nanesla sneg na jadransko magistralo; zameti so ustavili cestni promet iz Splita v Bosno. Neurje vlada tudi na področju Kvarnera, v goratih prede- V Bosni, kjer že 24 ur nenehoma sneži, je promet paraliziran na 16 važnih cestnih odsekih. V neka terih krajih je snežna odeja debela 120 centimetrov. O težavah, ki jih cestnemu prometu povzroča sneg, poročajo tudi iz raznih krajev Srbije, posebno iz. okolice Krušovca in Valjeva. V črni gori so zaradi nenehnega močnega deževja, ki se nadaljuje več kot 24 ur, poplavljene mnoge vasi ob Skadarskem jezeru. Voda je vdrla tudi v kmečke hiše in v kleti v Titogradu. Železniška proga iz Titograda v Bar je prekinjena, ker je voda poplavila predor Sazine. V severnih delih črne gore so močni hudourniki odnesli več manjših mostov, zaradi česar so nekatere šole prekinile pouk in podjetja prenehala z delom, ker so stavbe izolirane. Zaradi okvar, ki jih je povzročil sneg na daljnovodih in zaradi električne napeljave, so danes morali v glavnem mestu Jugoslavije ponovno uvesti omejitev uporabe električnega toka. Tudi iz Pariza in Ženeve poročajo o slabem vremenu. V Švici dosegajo temperature v pogorju Jura od 28 do 31 stopinj pod ničlo. Najnižja temperatura je v kraju Brevine, ki ga imenujejo švicarska Sibirija. Celotno Francijo, razen mediteranske obale, je prekril sneg. Najslabše vreme je v Normandiji, v Pirenejih in v okolici Pariza. V Parizu nenehno sneži od danes zjutraj. Na cestah je zelo malo avtomobilov. V nekaterih krajih na periferiji je bilo ob 15. uri 10 centimetrov snega, ki je povzročil precej lažjih prometnih nesreč. V Pirenejih je plaz prekinil promet med Bagneresom in Ludshonom. Novinarsko združenje o svobodi tiska RIM, 6. — Državni svet novinarskega združenja je med svojim zadnjim sestankom izglasoval na- slednjo resolucijo: «Državni svet novinarskega združenja je ugotovil in obžaloval primere, ko so novinarji nekaterih časopisov z različnimi tendencami, spodbujali k nasilju ob zadnjih dogodkih v državi in je opomnil italijanske novinarje, da neodpovedljivo svobodo tiska lahko branijo le s tem, da upoštevajo pravila poklicne etike in veljavne državne zakone.* Novinarsko združenje je tudi izrazilo svojo zaskrbljenost v zvezi s preiskovalnim zaporom časnikarjev, ki so jih obtožili kršitve zakona o tisku. RIM. 6. — Enrica Lambruschi-nija, ki se je «prelevil» v žensko, so morali premestiti iz zaporov Regina Coeli, kjer bi moral presedeti 28 dni zaporne kazni, v žensko jetnišnico v Rebibbiii. Lambruschini ali bolje Lambru-schinijeva, je v pričakovanju, da ji na anagrafskem uradu spremenijo podatke. vendar je možno, da bo Mansona obtožilo le ustanovitve kriminalne skupine za ubijanje. Do sedaj je razsodišče obtožilo 20-letno Lindo Kasabianovo umora sedmih oseb (Sharon Tate, njenih gostov in zakoncev Labianca), 21-letnega Roberta Beausoleila, katerega so že obsodili za umor glasbenika Garyja Hunmama (proces bodo morali obnoviti), Susan Atkiinsovo sodelovanj« pri umoru Hinmana, 24-letne-ga Charlesa Watsona umora (aretirali so ga v Teksasu in ga bodo morali poslati v Los Angeles) in 21-letno Patricio Krenwinklovo u-mora. Slednja je v zaporu v Mo-bile (Alabama) v pričakovanju, da jo izročijo oblastem v Los Angelesu. V Los Angelesu bo preiskovalni sodnik v ponedeljek verjetno obtožil Charlesa Mansona, boga, satana, Jezusa in šefa skupine, 11 umorov. Ta satan v človeški podobi z izredno hipnotično sposobnostjo, je v nevarnosti, da ga spoznajo za »odgovornega z zamenjavo« večino umorov, ki so jih odkrili v zadnjem času: Hinmana, Sharon Tate in njenih štirih prijateljev ter zakoncev Labianca. če ga bodo obtožili, ga bodo lahko, pa čeprav ni nikoli prisostvoval umorom, kazensko preganjali kot dejanske zločince. Preiskovalni sodnik bo do ponedeljka zasliševal priče in bo nato formuliral obtožbe. ODBOJKA MOŠKA B LICA Bor-Scaiola 3:0 brez večjega napora Gostje so nastopili le s šestimi igralci Po vesteh iz Pariza Identificiran ugrabitelj male Sophie Duguetove? PARIZ, 6. — Ugrabitelja tnale Sophie Duguet, za katero je družina plačala 1 milijon frankov (113 milijonov lir), so baje imdentlflci-rali. Policija je izdala tiralico za bivšim lastnikom garaže, prijateljem hčerke vrtnarja družine Duguet Pierrom Fourqueuxom, ki je po izpustitvi male Sophie izginil brez sledu. WASHINGTON, 6. - Ameriška komisija za jedrsko energijo sporoča, da je registrirala seizmične tresljaje, kakršne bi lahko povzročila jedrska eksplozija s silo 20 do 200 kiloton. Tresljaji so prihajali iz puščave Kazagstan v SZ. Osem oseb ranjenih pri treh nočnih nesrečah Sinoči, malo po polnoči, so se pripetile tri cestne nesreče, ki jih je povzročilo slabo stanje cestišč in omejena vidljivost. Pred kinom Marconi na Šentjakobskem trgu je 18-letni Celligoj Valter iz Ul. Santi št. 1 povozil 19-letnega Maria Lombardo, ki je pravkar prečkal cesto na zebrastem prehodu za pešce. Fanta je udarec vrgel na tla, pri čemer se je močno udaril v glavo. Z rešilnim avtom so ga nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so ga zaradi močnega šoka in oretresa sprejeli na nevrokirurški oddelek. V Ul. Flovia so se pri trčenju glulfe v karabinjersko otahodnJco huje ranile štiri osebe, katerih ime, na nismo mogli pravočasno izvedeti, podobno kot za bretijo nesrečo v Miramarskam drevoredu, nedaleč od železniškega mostu, kjer sta huje ranjena oseba se bo morala zdraviti mesec dni. V Miljah srečanje na temo «0bčinc in položaj delavstva* Miljska občina prireja skupno z deželno zvezo za avtonomije in krajevne oblasti v deželi Furianlja-Julijska krajina danes, 7. t. m. v Miljah v gledališču Verdi srečanje na temo «Občine in položaj delavstva«. Srečanje bo nudilo priložnost za poglobitev in analiziranje problemov in akcijskih smotrov kakor tudi za srečanje in povezavo sil in različnih posegov so se pri tem ranile tri osebe. Naj- in za tiste ki jih imajo radi Današnje nadaljevanje bomo navezali na prejšnje, ko smo govorili o nekoliko dražjih knjigah trajne vrednosti, po katerih bo rad brskal že osnovnošolec, pozneje pa bodo koristile pri pouku posebno nižješokju, medtem ko jih bodo vajenci, mladi delavci in višješolci brali bolj poglobljeno in si tako širili obzorje. Za zadnjič omenjenima Zubekom in Deben-hamom bi morali priporočiti vsaj še Disneyevo delo V svetu narave, v katerem je privlačno podano življenje najzanimivejših živali in rastlin, ponazorjeno z neštetimi barvnimi posnetki iz žive narave. Seveda je knjiga že dalj časa na našem knjižnem trgu in so najbrž redki tisti otroci, ki je še nimajo. Dražja, nekoliko bolj poučna, vendar precej poljudno pisana je B. Parkerjeve Zakladnica narave, kjer se avtorica lahkotno, a znanstveno neoporečno sprehodi skozi razna področja prirodoslovnih ved. Tudi ta je primerna za razne stopnje. Osnovnošolec sl bo pasel oči na slikah iz živalskega, rastlinskega in neživega sveta in se pri tem nevede učil, srednješolec pa jo bo s pridom prebiral im si izpopolnjeval svoje šolsko znanje. (Celo odrasli, posebno samouki in šolniki se Je radi poslužujejo ) Vendar kotiček velja predvsem o-trokorn ta mladini, zato se povrnimo k že ohLjuibljenemu prikazu najtaLt uspelih mladinskih knjig. Današnji kotiček posvečam slovenskim klasikom tovrstne književnosti. Za pravlficami. tako smo rekli, ponudimo učencu najprej o-troško povest. Med najbolj branimi mladinskimi pisci so Bevk, Seliškar, Finžgar ta Lestvilk z Martinom Krpanom, za njimi pa Miško Kranjec, Prežihov Voranc tn Cankar z Mojim življenjem in dru- v okviru odloč-netjše aikcijie krajevnih ustanov za se trčila diva osebna avtomobila in uresničitev drugačnih delavskih pa gojev v tovarnah in v družbi. Veliki odprti problemi, katerim je treba naliti rešitev so stanovanja, šola, zdravstvo im socialna varnost, davčni odtegljaji, prevozi in na splošno javne služnosti. glmi črticami. Najbolj so se otrokom (osnovnošolcem od tretjega razreda dalje ta mižješolcem) priljubila tale dela: France Bevk: Grivarjevi otroci, Pestema, Lukec išče očeta. Pastirci in Tatič. V slogu, ki kaže veliko razumevanje za otroško duševnost in topel, zdrav odnos do življenja, govori Bevk o malih in velikih otroških stiskah ln celo o trpljenju, katerega pa vedno osvetli drobec veselja ali žarek upanja, če ne prej, vsaj na koncu. Zaradi teh vrlin »o kljub preprosti pripovedi branje, ki razvija otrokov socialni čut, mu za-tnrzl zlo ta ga vzpodbuja k dobremu, pomaga spoznavati življenje. Manj čustven Je Seliškar, ki pa zato zna spretneje ta bolj napeto razvijati zgodlbo, ne da bt prestopil meje verjetnosti, (vsaj za o. trokovo dojemanje ne). Njegovi Junaki se prebijajo skozi nevšečnosti življenja z lastnimi močmi In se ne uklonijo niti pred najhujšo težavo ali nevarnostjo. Ta« ko prijajo posebno dečkom, ki bi prav v tej starosti hoteli biti 1u-naki. Seveda niso vse pisateljeve knjige dobre. Za najboljše veljajo še vedno: Rudi, Bratovščina Sinjega galeba ln Velika gola predstava, poleg že omenjenega Dečka z velike ceste Finžgar pa se odlikuje po odličnem, klenem jeziku ta po zdravem, možatem odnosu do življenja. Njegove mladinske knjige so namenjene tudi neklolko mlajšim. To so spomini na mladost, ki jih najdemo v treh knjižicah drobnih zgodbic: Iveri, študent naj bo ln Iz mladih dni, v katerih ima današnjemu otroku še vedno mnogo povedati. Bolj vajenemu mlademu bralcu, ki se ne ustraši debelejše knjige, pa so primerna vsa Flnžgarjeva dela, zbrana v njega vih Zbranih spisih. Med našimi klasiki mora otrok spoznat! vsaj v šolski dobi Levstikovega Martina Krpana, ki je posnet tudi na ploščo. Miško Kranjec s knjigo spominov na mladost Rad sem jih 'mel (ali v drugačni Izdali Otroci čigavi ste?) je primeren za nekoliko spretnejše bralce med petim razredom osnovne šole ln tretjo nižjo gimnazijo. Kranjčev svet Je tako drugačen od tistega, v katerem živi naš tržaški obrok, da je ta knjiga zanj odkritje čisto novega okolja ta obenem povabilo k razmišljanju, kaj je današnji mladini prihranjeno. Posebno vrednost 'a Ima Kranjčev slog, ki Je prav v tem njegovem delu morda najbolj liričen, prizadet ln čist. Prav tako Je velik umetnik v sva jih Solzicah Prežihov Voranc. tako da s svojo knjigo, primerno za isto stopnjo kot Kranjčeva, hkrati literarno ta srčno vzgaja mladega človeka za lepši, popolnejši svet, v katerem bo vse izravnano, kakor Je sanjal pisatelj. In nekaj takega tudi občuti obrok, ko bere te zgodbe o nevšečnostih ta težavam kmetsko - proletarskih a trok: nič grenkobe in obupava nja, kljub opisovanju trpečih a trok veje iz teh črtic nekaj svetle ga. Tudi Cankar je v Mojem življenju ln v črticah ta drugod kot ve lik umetnik posvetil čudovite stra ni otroškim doživetjem, zato skoraj ni obroka, ki bi ne poznal ali znal na pamet odlomkov o enajsti šoli pod mostom, o mesarjevih kladah, o Vrhniki, prečudnem kraju, pa črtic o Dateljnih, Desetici in o tem, kako je kot otrok zatajil mater. Talko bi kako Cankarjevo delo spadalo v vsako otroško knjižnico. Poleg teh naših največjih plsatellev za mladino se bomo kdaj drugič spomnili tudi mlajših, sodobnih, kot je npr. Angelo Cerkvenik s svojim znanim Ovčarjem Runom, zgodbo o usodi psa ovčarja, ki sc skozi neštete nevarnosti ves onemogel končno vrne nazal na rodno planino, od koder so ga bili ugrabili. Poleg slovenskih piscev pa imamo v mladinski literaturi vrsto po vsem svebu zanlh pisateljev, k1 so se znali prikupit) otrokom vseh dežel ln ki bi jth moral poznati vsak razgledan obrok. Se preden za pusti obvezno nižjo srednjo šolo. NalpritnerneiSi čas za takšno branje pa 1e taikoi po četrtem ali vsal petem’ razredu Sem spa.da.to nalprel Ezonove ba«n1. ki so zaradi pomena, ki se v preprostih zgodbicah skriva, primerne večfm obrokom. Za temi pa 'bomo ponudili klasike kot so: De foe. Rvdft.j Stevemson ln Tvvata 0 teh pa spregovorimo pri*'vin'<č! 1 šolnik Obvestilo vinogradnikom iz nabrežinske, zgoniške in repentabrske občine Trošarinski konzorcij med občinami Devin - Nabrežina, Zgonik in Repen tabor obvešča, da morajo vsi vinogradniki in vsi pridelovalci grozdja in mošta predložiti krajevnemu trašarinskemu uradu najkasneje do 10. decembra prijavo ko ličine med letom pridelanega vina ter količino vina, ki so ga imeli v zalogi dne 30. novembra 1969. Prijave sprejemajo na županstvih: občina Devin Nabrežina; 9. in 10. decembra (od 8. do 12. ure); občina Zgonik: 6. in 9. dec. (od 9. do 12. ure); občina Repentabor: 10. dec. (od 9. do 12. ure). Konzorcij ne bo Izdal spremnega Izkazi la za prodajo vina tistim, ki se ne bodo odzvali gornjemu vabilu. Kršitelji bodo kaznovani po zakonu (globa od 100.000 lir do 1.000 000 Ur) Povečana glavnica «Italcanti<*ri» V skl»dm s sklonom, ki ga 1e 25. luinria letos sprejeli Izreden občni zbor družbe, je predsednik «1-tailcantteri« dr. G. Cortesi odredil, naj se glavnica organizacije poveča s sedanjih 30 n« 35 mtaJard lir. V t;a nemim hodn IgdnM s milijonov novih delnic po imn lir nominalne vrednosti, ter lih ponudili v odkup najprej starim delničarjem v razmerju ena nova delnica za vsakih 6 starih. Prizadeti del ničarli se morajo tereni za odkup novih delnic v roku 15 dni od 29. novembra dailje. BOR — SCAIOLA 3:0 (15:7, 16:14, 15:5) BOR: Plesničar, Veljak K. in S., Uršič, Vodopivec, Starc, Franko, Peterita ta Pučka. SCAIOLA: Negri, Portiold, Bra- ghdmi, Marzoni, Gbidorzi, Barbieri. SODNIKI: Bertolddn (Belluno), Zaani ta D’Anna (oba Trst). Gledalcev: 150. Po začetnih udarcih, ko so borovca z največjo lahkoto dosegli prednost 7:0, so bili vsi prepričani, da se bo tekma končala v zelo kratkem času. Nasprotno pa se je srečanje za/vlekilo bolj, kot je bilo v začetku pričakovati. Bor je uvidel, da v šestih nasprotnih igralcih nima nevarnega partnerja in je zaigral lagodneje ter se je predal odbojki, ki je bila bolj podobna treningu, kot pa prvenstveni tekmi. V splošnem poprečju Je odpovedalo podajanje in tudi na mreži borovci niso bdlld več tako udarni, kot smo jih bili navajeni videti v nekaterih prejšnjih nastopih. Tako je prišel s svojo igro do izraza tudi nasprotnik, ki je bolj po zaslugi nepazljivosti »plavih« kot pa po svoji, nizal, predvsem v drugem setu, točko za točko. Slovenska ekipa je bila v drugem nizu prav na robu poraza. Po začetnem obdobju, ko je krepko povedla, je nato močno popustila ta je dovolila gostom, da so imeli v svojih rokah celo set žogo. Le v P0^, njih trenutkih tega seta j<* tekma kolikor toliko napeta ih , nimava, borovci so krepko P°F, jeli in za nasprotnika ni bilo 1* rešitve V zadnjem setu niso gostje nh®, skoraj nobenega odpora. so se skozi ta del igre »sprehod* in šele pri štirinajsti točki so pustili Scaiioll, da je zbrala P* točk. V začetnem obdobju je bilo deti v Borovi obrambi nekaj P*;., ndn. Zlasti se je počasi prert«1' po polju Fučka, katerega j« 11L sprotnik često zalotili na nePra^ . mestu. Prekasno startanje na je v nadaljevanju igre pokazal Vodopivec, ki je kar na lepem 0 povedal kot podajalec. V tem P meru bi se lahko Sergij Veljak služil menjave, kajti dobro bo da bi se tudi rezerve vključil* igro ekipe in ne le «grele Plesničar je, glede na to, d8 nastopili z vročino, zadovoljil je bdil ob mreži pozitiven. *'l ostala tolikači so bolj ali manj ^ bro opravili svojo nalogo, ]e časa do časa so bili nekoliko gotovi. j.. Bor Je zmago vsekakor zasl^’ če p« bi igrala na drugi mreže močnejla ekipa, bi pokazal še boljšo igro. I. *• ...................h.....i...........................................i....umih"1..... VATERPOLO POKAL PRVAKOV Mladost evropski prvak GENOVA, 6. — Jugoslovanski vaterpolski klub Mladost iz Zagreba je osvojil naslov evropskega klubskega prvaka. Italijanska ekipa Pro Recco je sicer v povratni teknil v domačem bazenu premagala Zagrebčane s 3:2 (1:1, 0:1, 0:0, 2:0), ker pa je Mladost zmagala v prvi tekmi s 5:3 je tako skupni izid obeh srečanj 7:6 v njeno korist Irt je takd osvojila pokal evropskih prvakov žt tretjič zaporedoma. HOKEJ NA LEDU MOSKVA, 6. — Na mednarodnem hokejskem turnirju v sovjetski prestolnici je Kanada premagala Finsko z 10:1, Z. Nemčija pa je odpravila švedsko s 5:3. POKAL ŠVEDSKEGA KRALJA Češkoslovaška in Švedska v finalu KOELN, 6. — Češkoslovaška ta švedska sta se uvrstili v finale mednarodnega teniškega tekmovanja za pokal švedskega kralja Gustava. Švedska je v polfinalu premagala Zahodno Nemčijo z 2:1, z enakim izidom pa je tudi Cešk06la vaška odpravila Anglijo. * * * BRISBANE, 6. — V polfinalu teniškega prvenstva avstralske zvez-1 zračni upor pri velikih ne države Queensland je premagaj Alexandra s 3:1, pa Fletcherja s 3:0. • * • PiARIZ, 6. — Francoz freau ta Ameriikonec Smith s®.4 nalista mednarodnega turnirja, za pokal «Albert Can®_„ Prvi je premagal Amerlkonca z 2:1, drugi pa Amerikamca rela z 2:1. SMUČANJE ASU* passa- Od 18. do 21. decembr* Veliko tekmovanje v Sestrieru SESTRIERE, 6. — PoVS^, pričakovano bo Sestntere raJ pomembno mednarodno ^ Carsko tekmovanje. V Gortini d. pezzo ta Linzu bi morali Ol1^o-zlratl v tem mesecu dve teK st4 vanjl FIS B. Oba kraja P® 5o se tej nalogi odrekla ln ta« obe prireditvi združili ter nudili Sestrieru. Ta je or^aU(>re-cijo tekmovanja sprejel, na du pa bo od 18. do 21. decyp»j-Nastopil! bodo praktično vsi boljši evropski tekmovalci. srnib' IZ- PARI Z, 6. — Francoska ska zveza Je oskrbela svoje \ro.1 rt* 7. a lpitvN&n in ftpvznrvO S M izdelan« valce za letošnjo sezono o niml oblekami. Te so posebne tkanine, ki ;>j< V I. JUUOSLOVANSKl KOŠARKARSKI LIGI Olimpija premagal* Jugopiastiko 103:78 Po tej zmagi so Ljubljančani sami na vrhu lestvi iti V šestem kolu jugoslovanskega moškega košarkarskega prvenstva 1. zvezne lige je ljubljanska Olimpija visoko premagala splitsko Jugopiastiko s 103:78. Izid s 26 koši razlike jasno priča o premoči Ljubljančanov, ki so sl s to zmago na« pol že zagotoviill naslov državnega prvaka 1970. Jugoplastika Je bila namreč — poleg Olimpije — doslej še edina nepremagana peterka tega prvenstva. M. i Ljubljančani sta bila najboljša strelca Daneu ln žorga (vsak po 28 točk), pri Splitčanih pa Tvrdld (25 točk). V šestih doslej odigranih tekmah je Olimpija zmagala kor petkrat s «stotdco». V dosedanjih tekmah je namreč zbrala kar 597 točk, kar da torednt popreček 99.5 točke v vsaki tekmi. Na lestvici vodi zdaj Olimpljn z 12 točkami, Jugoplastika sledi ? 10, itd. V PRVENSTVU D LIGE Daniš popoldne Bor-Parkett V četrtem kolu moškega košar-arV»«irc*’' tekma Italslder Romolo J Obe ekipi sl delita prv° 111 C ligi. R UC B Y Izgradi med tekmo zaradi rasizma EDINBURG, 6. - V med“^ y ekiml v rugbvju Je skots rnagala J. Afriko s 6:3 (0- -gjj Med tekmo Je prišlo v n°^0 stt Btadiona, na tribunah- , ha ml h demonstracij Fled0iigini naj stadiona pa se je v ® ^ molku zbrala velika mnC7 pr je tako tudi demonstrira t južnoafriški rasistični v,a<^ bunah je prišlo tudi jjjo, med demonstranti in ' v i bilo je tudi nekaj r«'n!en^' P liclja Je 40 demomstramv' prla. Qg DVOJNEM JUBILEJU GLASBENE MATICE V TRSTU zborovsko petje na primorskem SKOZI PRETEKLOST IN SEDANJOST Zasluge Glasbene matice pri skrbi za mladi pevski kader tradicija zborovskega U & Aoi se je razrasla v zadnjih jsstfetijdih pred prvo svetovno Ui”° n» Tržaškem in Goriškem, /izumrla pod fašističnim nasi-Pregloboko je bala zakore-t Jeila med ljudstvom, ki se je *®h krajih borilo za svoj na- »oUni »o obstanek. Prešla je na no-generacijo v hrt 86 porajajočo j^^toem delovanju od 1927. le- tJalje, ko so bila razpuščena ^^rosvetna društva na Primor- V ■ w Z601' Saj so takoj po prvi sve- lUfci ■vojni tedanji slovenski šol- 5!Y [^"Vcepili mlademu rodu vese-Petja, ki mu je bilo zvest )e1~®jevalec vse do osvoboditev v tem delu slovenskega prostora so z izdajo otroških pesmi in ob so-nekaiterih učiteljev v njegovi bližnji in daljni ter na Goriškem bili po-jp temelji mladinskemu petij^.1111 se je pozneje do današnjih m henehno razraščalo in dose-®voje vrhunce v mladinskem , festivalu v Celju. Ko so i^*btreč Srečko Kumar, kd Je pevski zbor primorskih v katerem je vežbal, in usposabljal mlade uči-li)j 814 mladinsko petje po šo-*titj 1,101111 P™1 pritiskom zapu-li^?v°je kraje in se preseliti v 'Na organizacijo Maksa med narodnoosvobodilno % hj^Jev-pevovodij, se je tudi ta preselila z njimi in nada-, svoja prizadevanja. Delo ip. "^odlilo lepe sadove: najboljši 'hski zbor v Trbovljah pod Up] Jorn Avgusta Šuligoja je polil a~°')er zgled drugim in kma-tlluj se v zvrstila šte- li j dobri mladinski pevski zbo-j vse Slovenije na prvi revijd. vrnimo se k pevski tradi-116 Primorskem. V vsem svo-W sijaju se je pokazala pod C*0«! in H. .1._____________ Vti« k* pa v kjer so si šJ® ’ bivša ujetniki, ustanovili t*U al)or, pa v Franciji, kjer so Pod vodstvom Alojza Pavli-I« l/1K>r iz Alžirije, ki je pozne-Prispel v partizansko tabori-bravino, se je tu pod vod-Rada Simonitija razvil v rHa° pevsko skupdno, ki si je ime Srečka Kosovela. Star It Pevci se še dobro spominjata Veličastnih množičnih nasto-V, ' 80 v letfll 1945 jn 1946 v (oj > Gorici, Ajdovščini in diru-(itu še nekaj let po osvoba- jat Privabljali na stotine in več-^ tisoče pevcev in pevk. Pa je nastopil čas tamedji-jt Obnavljanja domovine, ki jo ^Miaadela vojna in so bile vse H^v glavnem osredotočene v i-itiJ1® tn graditev materialne o-tt>3 za nadaljnji razvoj, se je Pritiskom naporov in dela 'ifc'5?lerilo tudi splošno zanimar V Spremembe v delovnem ča-^in 8Premenlle klasični način Vrn-Skega v novega, ((^•finejšega, zahtevnejšega. Ve-‘itj fia® oddiha se je jel menja-z dnevnim oziroma dnevni čas z nočnim. Delovna P® je čas počitka morala \ tega nadomestiti z zgubo tow.*a vsakodnevna domača o-Čedalje več deklet se je ih lt>valo po tovarnah in dru-l^kižbah, ki so jih podrejale Pogojem. V tem času so al:>ori Pešati in postajati po n°sti vse manjši, zlasti v [kiltih111 sesto™m delu. Zaradi t V jV sprememb, ki so se vrsti-nitrem tempu, je pri mladi- ^ -- v»* smisel za zborovsko to toliko bolj, ker je ^ ustvarjena za lahek od-StjQ Zvedrilo, s svojo oslad-' Iti trpala radijske sprejemnd- V - s° po drugi vojni množič-'* Sj>wtii:ra'11 v domove. Nastala I1, fe0'n'a kriza zborovskega pet-Svj s® je le stežka prebilo v ? »lnnVst>> ~ preko mladinskih S j a le s komaj zaznav- V /■frilom mešanih zborov. Katk , 1 Pevcih je seveda zanima- .J, Ho tudi Pri poslušalcih, pa ne velja povsem za ki je kljub težavam Sedanju zborovskega pevskega Jm*® vendarle po zaslugi neka- V glasbenih osebnosti soraz- sStn ^'imsnj utrpelo. Najbolj \ /? je seveda v mestu Tr-f le popolnoma preneha- * ^j zborov, in v Gorici, kjer ,i. v°jni uspešno deloval ob-(j/111 zbor Glasbene matice. . i e zasluge za pevsko fg,8*50 kulturo v’ zamejstvu in W^itev te delavnosti iz pre-tW ^r'ae so imeli in imajo /1$ člani učiteljskega zbora A \ oziroma na podružnicah te Vih,, tržaški okolici. Tudi nekaj ^glasbene matice v Trstu in bzir * tria 'le 'h moči je izšlo iz te V^-ti so svoje prve uspehe S 2 mladinski ml pevskimi ’ tih ^ako ta šola nadaljuje z ? w?*1Jerio tradicijo mlad/inske- k •<% • 151 J'e pognalo svoje ko-^ Vj prav v teh krajih. Sioer s te šole že od prvih de-1 njenega obstoja prihajali # oQ.be,vovodjc. Nekateri so svo-^ nactaljevali in se afirmira-itj najboljši zborovski diri-™ Qh1/°d|a naijpomembnejše delo viw^viiii tisti, ki so po narod-JS) bodtijii vojni vztrajali v e! w^avab In raznih zaprekah Ntj/^gali organizatorju in u- Sin lcu Prosvetnega življenja K jenski prosvetni zvezi, kd tj,/6 z njihovim sodelovanjem - jtuvraitnim delom posrečilo '■'* zborovsko tradicijo in temelj vsakoletni zborov- ski slavnosti v Kulturnem domu v Trstu — «Večerom slovenske zborovske pesmi». Letošnjo pomlad se je na primer v dveh večerih zvrstilo kar 19 zborov, med temi dva mladinska, ki sta z uspehom presenetila. Delujeta v okviru Glasbene matice. Večeri slovenske zborovske pesmi zasledujejo tele čilije: podpirati v pevcih pristni pevski zanos in nuditi z možnostjo nastopa zadoščenje za delo; vzbujati smisel za zborovsko petje pri mladini, ki zadnje čase vse rajši vstopa v pevske vrste; nuditi pregled nad celotnim delom in u-spehd, rasti ali upadanja kvalitete posameznih zborov; pogovoriti se s pevovodji o problematiki pevstva, o pomanjkljivostih v strokovnem in težavah v organizacijskem pogledu. In tako naprej. Večeri slovenske zborovske pesmi pomenijo za pevce in pevovodje nekak osion, ki jim budi, veselje do dela in obenem nekak časovni mejnik, ob katerem polagajo obračun za opravljeno dele. Medsebojno ga lahko primerjajo in spontano ocenjujejo vsak svoj zastavljeni korak in v delu prehojeno pot. Vodilna osebnost med pevovodji je prof. Ubald Vrabec, ki se je s svojim upornim prizadevanjem s pevci od Tržaškega komornega zbora skozi razne krize, preko raznih odklonov in dvigov dokopal do stabilnejše formacije mešanega zbora «Jacobus Gallus». Ta ni samo nosilec odličnih u-metn iških izvedb, ampak si je na mednarodnem tekmovanju «C. A. Seghizzi» v Gorici večkrat priboril nagrade, letos pa posebno nagrado na tem konkurzu kot najboljši zbor v Furlanij i-Julijski krajini. Najboljši med moškimi zbori, ki je tudi prejel več nagrad na istem tekmovanju, je zbor «Vasilij Mirk« s Proseka-Kontovela, ki ga že vrsto let u-spešno vodi Ignacij Ota. Na Goriškem že vso dobo po zadnji vojni deluje tiha in skromna, a na vso moč vztrajna Pavlina Komelov®: vodi moška zbora iz Do-la-Polijan in v Romkah. Med najstarejšimi pevovodji je Franc Lupin iz Staodreža; poleg otrok, ki jih je svoj čas zbral okrog sebe, je obnovil moški zbor s samimi mladimi pevci. Zanimivo je, da je na letošnjih večerih nastopilo med 17 zbori odraslih kar pet mešanih: poleg že omenjenega zbora «Jacobus Gallus« še zbor iz Trebč pod vodstvom Oskarjia Kjudra, iz Saleža pod vodstvom Janka Obada, ki je mimogrede povedano, ustanovil in vodil prvi zbor v partizanskem taborišču v Gravini jeseni 1943. teta, dalje zbor s Padrič, ki ga vodi Sveto Grgič ter zbor iz Boljunca pod vodstvom Draga Žerjala. Stari prosvetni delavec in pevovodja Vlado Švara, ki je pred leti vodili zbor «Ivan Cankar«, je v svojem rojstnem kraju Riomanjilh zbral precej številno skupino povečini mladih in dobrih starih IVAN SILIČ ' lilPIIIIlll MARIBORSKO KULTURNO PISMO Poznojesenska gledališka koncertna dejavnost (Nadaljevanje na 5. strani) Oskar Kjuder Boris Švara ............H"""""...", "."."m".. ...m....................... Jubilejni koncert Glasbene matice z dirigentoma 0. Kjudrom in B. Švaro Sodelovali bodo orkester Akademije za glasbo iz Ljubljane, naši mladinski zbori ter solista Hrvatič in Vodopivec - Bruchov in Hačaturjanov koncert V okviru dvojnega jubileja tržaške Glasbene matice bo v soboto, 13. t.m. v Kulturnem domu jubilejna akademija, na kateri bodo sodelovali orkester Akademije za glasbo iz Ljubljane, solista Žarko Hrvatič (violina) in Aleksander Vodopivec (klavir) ter mladinski pevski zbor iz Devina, Na brežine, z Opčin in iz Trsta. Dirigenta bosta Oskar Kjuder in Boris Švara. Na sporedu bodo dela skladateljev Brucha, Hačaturja-na, Ote in Vodopivca. Tokrat na kratko predstavljamo oba dirigenta in pa obe koncertni skladbi tega koncerta. Oskarja Kjudra poznamo vsi od prvih povojnih let, mnogi pa tudi iz medvojnih časov. Njegovo udejstvovanje na glasbenem in prosvetnem področju sega v leta 1943 v partizanskih časih. Kot spremljevalec na harmoniko je s slovitim partizanskim zborom «Srečko Kosovel« obšel pol Evrope, po osvoboditvi pa se je 30 let umetniškega dela Rada Simonitija Ce ne bi bil dobil v roke zadnjega gledališkega lista ljubljanske Opere bi šel tudi mimo mene tiho. skora.j nezaznavno, u-metni-ki jubilej skladatelja in dirigenta Rada Šimamtija. Trideset tet poklicnega glasbenega ustvarjanja in poustvarjanja. že toliko? Res je, čas hitreje teče, kot ga moremo dohajati z našimi občutji in leta se nabirajo z večjo radodarnostjo, kot bi si sami želeli. Z Radom sva se spoznala že pred vojno po sorodstvenih vezeh, pa je spomin iz ljubljanskih Most bolj medel. Večji, mnogo večji, neizbrisen je tisti iz prvih povojnih dni v osvobojenem Trstu, ko je Rado kot prvi slovenski dirigent nastopil s svojim slavnim partizanskim zborom «Srečko Kosovel« v gledališču Verdi. Kakšno navdušenje je takrat valovilo po dvorani, kako so nam pela srca in kako so peli naši primorski partizanski fantje pod Radovim vodstvom! Rado pa je bil velik na Verdijevem odru in ko je njegova roka v zamahu oblikovala glasove, se mi je zdel kot čarodej naše pesmi. Toda že prej in v vseh letih do danes je Rado Simoniti ena najvidnejših slovenskih glasbenih osebnosti. Po prihodu iz rodne briške Fo.jane v Ljubljano se je že med gimnazijskim študijem začel ukvarjati z glasbo Iz šole velikega slovenskega mojstra zborovskega petja, Francete Marlota, in iz njegovega Akademskega zbora, je izšel kot polnokrven dirigent. Po krajšem delovanju z zborom v Splitu je še pred vojno leta 1939 prišel k ljubljanski operi in postal prvi zborovski dirigent v zgodovini slovenske operne hiše. Potem so prišla leta vojne in narodnoosvobodilnega boja. Radovo mesto je bilo v njem in po njegovi zaslugi smo dobili zbor ((Srečko Kosovel«, zbor primorskih fantov, ki so se zbrali v južni Italiji, zbor, ki je na svoji poti skozi partizanske enote postal ena izmed najbolj živih gonilnih sil borbenega zanosa, na svoji poti po evropskih prestolnicah pa prvi kulturni ambasador nove Jugoslavije. Takoj po vojni je Rado diplomiral na Akademiji za glasbo in bil tudi prvi dirigent novoustanovljenega zbora Slovenske filharmonije. Posvetil se je skladatelj stvu in se kmalu kot dirigent odločil za operno smer, v kateri je lahko najučinkoviteje združil svojo prvobitno vokal istično nagnjenje z mojstrstvom instrumentalnega oblikovanja. Med dirigiranjem oper, med katerimi so mu najljubše one iz visoke romantike to ljudske polnokrvnosti, pa so se nizale njegove melodije, zborovske skladbe in solospe-vi s pretežno partizansko tematiko, od katerih so mnoge ponarodele in jih našli zbori pojejo s posebno slastjo. Že v partizanih je zasnoval, delno napisal in po vojni izpopolnil prvo slovensko partizansko opero ((Partizanka Ana«, ki je doslej doživela samo televizijsko Izvedbo in še čaka na gledališki oder. Za svoj jubilej je v Ljubljani dirigiral novo postavitev Verdd-jeive ((Traviaite«. In sedaj kot smo se na hitro, zelo na hitro in površno sprehodili po njegovi trideset let dolgi umetniški poti, naj prejme ob svojem jubileju tudi tople čestitke nas, Slovencev v Italiji. Dragi Rado, takega, ustvarjalnega, moža lz enega samega koša, z zdravo partizansko krvjo v žilah in še dolgo neizpeto muzo te pozdravljamo to kličemo: Na mnoga umetniško plodna leta! JOŽE K. posvetil glasbenemu študiju na ljubljanski Akademiji za glasbo (violina in dirigentstvo). Njegovo pedagoško delo pri Glasbeni matici v Trstu začenja 1. 1953. Petnajst let že vodi orkester Glasbene matice in razne naše pevske zbore, dirigira razne orkestre (simfonični orkester RTV Ljubljana, Mestni simfonični orkester v Dubrovniku itd.) in sodeluje povsod, kjer je potrebna njegova velika sposobnost, dragocena pomoč in njegov pristni glasbeni entuziazem. V zadnjem času vodi tudi harmonikarski orkester «Miramar». Boris Švara se je rodil v Trstu leta 1933. Glasbene študije je začel pri Glasbeni matici v Trstu, nadaljeval pa na srednji glasbeni šoli in na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Diplomiral je na oddelku za klavir in na oddelku za dirigiranje. Študiral je še na Akademiji Ghigiani v Sieni pri Sergiu Celebidacheju in Hermanu Scher-ckenu simfonično smer. pri Brunu Rigacciju pa operno smer. «Accademia Chigiana« mu je podelila tri častne diplome. Tri leta zaporedoma je dirigiral na zaključnih koncertih ustanove v Sieni. Dirigiral je še operne predstave in koncerte v Ljubljani, Beogradu, Celju, Mariboru, Varaždinu in Zagrebu. Od 1. 1962 je stalni dirigent mariborske 0-pere. Bruchov violinski koncert in Hačaturjanov klavirski koncert na sporedu jubilejne akademije glasbene matice prihodnjo soboto. Violinski koncert v g-molu Mala Brucha je biser violinske literature. Posebno 2. stavek — adagio — sodi med najboljše, kar je bilo napisano na tem področju. Bruchov g-mol koncert je napisan 100 odstotno za violino. Vsak takt poje in zveni čudovito za kantilene v vseh legah in vsaka pasaža je občutena violinsko. Medtem ko sta 1. in 3. stavek ritmično razgibana in izredno virtuozno napisana, je drugi stavek izpolnjen z globoko občuteno melodijo, čustveno nastrojena glavna tema zazveni z violino, stransko pa prinese orkester, ki ga spremlja solist z virtuoznimi vložki. Aram iljič Hačaturjan roj. leta 1903 v mestu Tiflis je eden od svetovno znanih predstavnikov novega glasbenega nacionalizma, ki je začel cveteti tudi pri malih narodih Sovjetske zveze. V nasprotju s starejšimi ruskimi skladatelji, ki jih je glasba Orienta vedno pritegovala, zlasti Rimski-Korsakova, pa je eksotika te glasbe naravni izrez skladateljev, ki so zrasli v njenem okolju. V Ilačaturjanovi glasbi se zrcali njegova domovina Armenija. Njene značilnosti so ritmika, orientalcem, dramatični kontrasti in zastrta liričnost armenskih pesmi in plesov pa tudi improviziranost dolgih melodij, kot jih pojejo armenski narodni pevci ašugi. Hačaturjan je začel študirati glasbo šele v svojem 19. letu. Leta 1929 se je vpisal na skladateljski oddelek moskovskega konservatorija, ki ga je dovršil čez 5 let. Njegova najpomembnejša dela so Plesna suita, koncerti za klavir, za violino in za violončelo, Slavnostni poem baleta Gajane in Spartak itd. Koncert za klavir in orkester je napisal Hačaturjan leta 1935. Njegova glasba je polna ljubezni do široke virtuoznosti ter ubrane lirike. V njem je občutena tradicija Borodina in Liszta, katerima pa tukaj botrujeta Prokofijev in Bartok. Izrazno se koncert nasloni na ljudsko motiviko, po slogu pa je virtuozen — skratka briljantno delo, namenjeno širokemu krogu poslušalcev. Prav s tem koncertom, ki sodi danes v železni repertoar večine svetovnih virtuozov, je tudi «blasbeni zapad« odkril Hačaturjana. Po mnenju raznih kritikov je verjetno to njegovo najboljše delo in eno izmed najlepših v sodobni koncertantni glasbi. Slovenski skladatelj in glasbeni kritik L. M. Škerjanc ga ocenjuje takole: «Delo je zlasti v Sovjetski zvezi zelo priljubljeno prav zaradi svoje povezanosti z ljudsko glasbo, obenem pa zaradi eksotične barvnosti, ki je osebno tako značilna za Hačaturjana. Obrobna stavka sta polna zavzet-nega in ognjevitega zanosa, srednji pa je poglobljen in intimen. Srečno ravnotežje, ki je posledica dobrih odmer, vlada v celem koncertu ter mu daje nekaj svežega, dokončnega in vedrega. Tematika je narodnostno pogojena, prirodna in gladka, dramatični učinki so raztreseni po vsem delu in zato ne utrujajo. Osnovno razpoloženje je življenjsko, energično in daleč od dekadentnih bolesti našega časa, zato je poživljajoče in vedno dobrodošlo.« Po Izredno uspelem tednu slovenskih gledaLiišč, ki sodi v sam vrh letošnjih jesenskih kulturnih prireditev v Mariboru, tudi v novembru ni bilo osiromašeno kulturno življenje. Jesen, prepolna skrbi, dela in priprav za zadnje obdobje leta, je obogatila kulturo s prireditvami, ki so dan za dnem privabljale občinstvo, čeprav zavzeto z novimi skrbmi, ki jih vselej prinaša nastopajoči zimski čas. V Drami SNG je vzbudila posebno pozornost uprizoritev Cankarjeve «Lepe Vide« na Malem o-dru, ki je bila sploh prvič uprizorjena v Mariboru. Motiv nikoli potešenega hrepenenja Je v personifikaciji Lepe Vide zelo priljubljen v slovenski umetnosti. Tokrat je uprizoritev v pronicljivi postavitvi mladega režiserja Zvoneta Sedelbauerja izpričala, da je Cankarjeva «Lepa Vida« današnjemu človeku prav tako poetična kot ob njenem nastanku, če jo ume gledališče duhovno približati našemu času. Umetnina je na svoji umetniški moči pridobila s sodobnimi izraznimi sredstvi modernega gledališča, ki so jih i-gralci v iznajdljivi režiji izpolnili v pretežni večini z intenzivnostjo svojega umetniškega žara. Gledališki dogodek je bila tudi uprizoritev priljubljenega Vrdije-vega «Rigoletta» v izvedbi mariborske Opere, ki so ji močni protagonisti glavnih vlog doprinesli do resničnega umetnostnega uspeha. V nekaj predstavah so razen domačih pevcev gostovali tudi vodilni pevci ljubljanske Opere, kar je bilo za ljubitelje opere zelo privlačno. Tako so mogli vzporejati uspehe domačih pevcev s pevci reprezentančne slovenske o-perne hiše. Predstave so potrdile, da ima slovenska operna umetnost, v obeh hišah izvrstne pevce tudi za italijanske cipere. Naj tokrat kulturni kronist zabeleži še predstavo «Pupilija papa nega življenja bolj v sporočilu slike kot pa govorice in misli. V hotenju izpovedati sebe m svoj čas v danem okolju so predstavili podobo našega intimnega življenja na povsem prirxtan način, čigar presenetljivi naturalizem lahko šokira moralizirajočega človeka, čeprav se v zasebnem življenju v ničemer dosti ne razlikuje od «PupiI6kov». Vsekakor bo njihovo nastopanje kjerkoli vzbudilo še vroče polemike, kar pa je smelosti nastopajočem prej v prid kot v škodo. Seveda pa ne smemo njihovo delovanje uvrščati v umetniška dogajanja, saj so prej en. kratma senzacija kot pa kreativni umetniški doseže«. Glasbeno življenje se je v novembru razmahnilo bolj kot bi pričakovali. Na sporedu je bilo več koncertov kar dokazuje živo tvornost glasbenih prireditev. Ne bi našteval vseh koncertov, vendar bi omenil nekaj bolj značilnih prireditev. V prvi vrsti naj omenim koncert mladih harmonikarjev KUD «Krilato kolo«, katerih dohodek so namenili pomoči po potresu prizadetim Banjalučanom. Pod prizadevnim in neumornim vodstvom Jožeta Matjašiča so se mladi nadarjeni harmonikarji predstavili! z zelo uspešnim sporedom narodnih in umetnih skladb s solisti v starosti od petih do štirinajstih let in poželi v polni ve. liki dvorani Uniona veliko aplavza. Izreden umetniški večer Je posredoval ansambel za staro glas. bo «Les nicnestrels« z Dunaja. Spored koncerta je bil sestavljen z zanimivimi, danes že redko izvajanimi deli iz trubadurskih časov pa do renesanse z zgodovinsko sestavljeno zasedbo in s starimi! inštrumenti, ki jih posamezni godbeniki izvrstno obvladate, /faradi tega je bila umetniška raven neoporečna v preciznem iz-vaitanju glasbenega parta v bla-gozvečju, čeorav je v minimalni Pupilo pa Pupilčki« v izvedbi gle- j dinamiki izzvenel koncert malce dališkega ansambla ljubljanskih študentov Pupilija Ferkeverk na odru doma Anmije. ki je v Ljubija ni nedavno povzročila pravcati šok v kulturnih krogih. Vrednotiti njihovo pojavnost v slovenskem gledališkem življenju je skoraj absurdno, saj njihov nastop, po svoji zasnovi brez dramaturškega raz. pona niti ni gledališka predstava v pravem pomenu besede, ampak zgolj gledanje nekega predstav lje- OB ETNOGRAFSKEM NATEČAJU SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE BABIČINA RUTA & mm Ker je Slovenska prosvetna zveza razpisala etnografski natečaj, namenjen naši študirajoči mladini, smo sklenili, da bomo v našem dnevniku ob nedeljah objavili nekaj sestavkov, ki naj bi služili našim dijakom, posebno nižješolcem, kot vzorec, kako se take stvari pišejo. Danes objavljamo sestavek, ki opisuje naglavno ruto tržaške noše. Babičina ruta Nekoč sem brskala med staro šaro in iz predala, ki ga že dolgo ni nihče odprl, potegnila veliko belo ruto. Bila je zelo velika, saj je merila 100 krat 100 cm ali še več. Okoli in okoli je bila obrobljena z lepimi čipkami. V tistem vogalu, kjer so bile čipke najvišje, je bila ruta tudi lepo izvezena. Spomnila sem se, da sem videla, da so ženske v narodni noši nosile take rute okoli vratu in na glavi, zato sem tekla k mami in jo vprašala, od kod smo dobili to ruto. Mama mi je povedala, da je ruta edina stvar, ki nam je o-stala od noše, ki jo je včasih i-mela babica. Babica je umrla. ko sem bila jaz še zelo majhna, zato se je jaz komaj spominjam. Mama pa mi ie povedala, da je babica nosila nošo za velike praznike. posebno za procesije, včasih pa je v njej tudi peta v pevskem zboru. V noši se je babica tudi poročila. Noše danes nimamo več. ker je babica hotela, da jo v njej pokopljejo. Ostala pa nam je ta ruta, ker je babica imela dve. Mama mi pa ni znala povedati, če je babica nosila tisto ruto okoli vratu ali pa na glavi. Pač pa mi je neka starejša soseda povedala, da ie bila tista ruta gotovo za glavo, ker so bile rute, ki so jih nosile o-koli vratu, obrobljene s čipkami samo na tistih dveh straneh, ki so se videle. Moja ruta pa ima čipke okoli in okoli, le da niso povsod enako visoke. Soseda mi je tudi povedala, da so čipke pri moji ruti prav take. kot morajo biti. Povedala mi je tudi, da je vezenina zelo stara, saj se vidi, da ni bila narejena po kakšnem vzorcu, ampak kar «iz ala-ve». Res je sicer, da je vezenine malo, saj je imajo nekatere vezenine dosti več. Vezenina je podložena s tilom, ki ga je videti skozi luknjice. Tudi to je menda znak, da ie ruta zelo stara. Soseda mi je tudi razložila, kako so se včasih «gor pokrivale». Predvsem je bilo važno, da je bila ruta dobro naškroblje-na, a ne povsod. Naškrobiti je bilo treba predvsem sredino rute. to je tisti del. ki ie potem, ko so ruto upognile v trikotnik, bil spredaj na čelu. Ta del je moral biti zelo trd, kot da bi bil iz lepenke. Tudi tisti vogal, ki je potem štrlel na vrhu gla-ve, je moral biti močno naškrob-Ijen. Sicer so morale biti na-škrobljene tudi čipke, posebno na vogalih. Mimogrede mi je sose- da povedala, da čipk navadno niso prale, ampak da so jih pri vsakem pranju odšivale ter jih nato spet zašile. Bile so namreč zelo drage in občutljive, zato bi jim oranje lahko škodilo. Zato so danes čipke nekoliko rumenkaste. Ko je bila torej ruta naškrob-/jena, lepo zlikana ter upognjena v trikotnik, so jo položile na glavo, io prekrižale za tilnikom in naravnale vogal, ki je padal po hrbtu. Rute zadaj niso zavezale. ampak samo prekrižale ter nato vogale zvezale šele nad čelom. Seveda so morale ob straneh čipke lepo urediti, posebno pažnjo pa so posvetile vogaloma: enega so morale spodviti pod ruto, tako da ga sploh ni bilo videti, drugi pa je moral štrleti kot mioža od petelina». Nekatere ženske so znale lepo pokrivati, zato so pred procesi jo hodile k njim vse tiste dekli ce in žene. ki so oblekle nošo Pokrivanje je bilo namreč p oseb na umetnost, ki ie vsaka ženska ni zmogla. Tako. kot sem o-pisala, so se pokrivale ženske v naši vasi, drugod pa so se menda pokrivale tudi drugače. 400 cm* VtžCh(«t% \bilie. /MvbrAAC monotono. Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana pod mojstrsko taktirko Sama Hubada je bil glasbeni dogodek, po izbiri programa in po initerpretacijski izvedbi pa višek jesenske koncertne sezone v Mariboru. Spored je obsegal Daneta Škerla ((Serenado za godala«. Mladostno delo skladatelja je s prttebno melodiko in izvrstno orkestrsko .izvedbo naletelo pri hvaležnih poslušalcih na navdušen sprejem. V ((Violinskem koncertu« švicarskega skladatelja Franka Martina, čigar part združuje v sočnem sozvočju sodobne tokove In osebni intelektualni glasbeni izraz, je s svojim toplim notranjim podoživetjem navdušil občinstvo violinist Dejan Bravničar, ki se vse bolj uvršča v naše vrhunske inštrumentoUste. Krona koncerta pa je bila odlična izvedba standardne šeste simfonije Petra Tljiča Čajkovskega. L menovane Patetična. Dirigent Samo Hubad je s sveto umetniško osebnostjo in z zrelim znanjem omogočil izredno ubranemu orkestru vse možnosti dovršenega muziciranja: tako Je orkester zmogel izvesti delo z zares blestečo interpretacijo najvišjega umetniškega domena. V mariborsko koncertno življenje se s samostojnimi koncerti vse bolj uspešno vključujejo tudi orkester, zbor ta solisti mariborske Opere. V novembru so pod taktirko Vladimlra Kohieria ponovili uspešni koncert Matije Brav. ničaria opero množice «I!lapec Jernej« ki je bila prvič v sezoni izvedena v počastitev 50-Ietntoe Slovenskega nairodnega gledališča v Mariboru. V proslavo državnega praznika pa so pod vodstvom dirigenta Borisa Švare Izvedli Kantato za bariton, tenor, zbor in orkester «StOvenska pesem«, ki to le po Kajuhovi pesmi «Samo milijon nas je« sikrmpomliral He-ribert Svetel. Ansambel mariborske Opere pripravlja v tej sezoni še več koncertov. S svojim neumornim delom izpričuje svojo zrelost, kil o-mogoča glasbena umetniška dejanja ne samo na opernih deskah ampak tudi na koncertnem področju. S koncertno dejavnostjo poživlja mariborska Opera mestno glasbeno življenje, ki je bL lo lz objektivnih razlogov doslej skromnejše, kot bi drugo naj večje slovensko mesto to zaslužilo. EMIL FRELIH ....""".................................................. Knjižni dar Jadranskega koledarja 1970 Stanko Kotnik Vreme včeraj: Naj višja temperatura 3,6, rvajnižja 2,4, ob 19. uri 2,4 stop., vlaga 57 odst., zračni Mak 100,9 rahlo raste, veter 5 km/h vzhodni, ne. bo pooblačeno, morje rahlo razgiba, no, temperatura morja 11,4 stop. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 7. decemt« URBAN o& Sonce vzide ob 7.32 im zat ^ 16.21 — Dolžina dneva 8.49 -- jj na vzide ob 5.16 in zatone o° Jutri, PONEDELJEK, ». "ece® BREZM. SPOC. M. D. NA OBORMŠTVU ZA DEŽELNO NAČRTOVANJE Priprave za drugi deželni petletni načrt 1971-1975 Sestali so se predstavniki pokrajinskih uprav in trgovinskih zbornic iz naše dežele Te dni je bila ob prisotnosti predstavnikov pokrajinskih uprav in trgovinskih zbornic Furlanije - Julijske krajine važna seja, ki jo je pred začetkom izdelovanja drugega deželnega načrta za gospodarski in socialni razvoj za petletno dobo od 1971-1975 sklicalo deželno odborni-štvo za načrtovanje. Seji, katere glavni namen je bil proučitev možnosti za neobhodno potrebni posvet z raznimi krajevnimi ustanovami in deželnimi gospodarskimi kategorijami, je predsedoval deželni odbornik za načrtovanje Stopper. Seje so se udeležili izredni komisar pri tržaški pokrajini, prefekt Molinari ter odbornika inž. Chia-vola za videmsko pokrajinsko upravo in odbornik dr. Peressin za go-riško. Nadalje je tržaško trgovinsko zbornico zastopal dr. Nicoli, videmsko dr. Zurco, goriško dr. Ferlan in pordenonsko dr. Cellante. Odbornik Stopper je podrobno orisal način in faze, ki jih je deželni urad za načrtovanje izdelal za drugi petletni načrt. Pri tem je poudaril, da se bo pri izdelavi tega načrta bistveno spremenil način posvetov. Tokrat ne bodo, kot pri prejšnjih načrtovanjih, najprej proučili strokovnjaki in se bo šele nato vprašalo za svet sindikalne organizacije ter druge krajevne ustanove, temveč bo to posvet v dveh presledkih. Najprej bo v predhodni fazi deželni odbor za gospodarski in socialni razvoj izdelal osnutek načrta, nakar bo splošen posvet v dveh smereh, s krajevnimi predstavništvi, ki bodo s posredništvom pokrajinskih uprav nakazale svoje prspektive in potrebe na podlagi še neizvršenih obveznosti prvega deželnega načrta, ter produktivni sektorji potom svojih organizacij. S tem skuša deželna u-prava, kakor je na seji razložil odbornik Stopper, razširiti odgovornost na vse deželne, socialne, gospodarske in politične komponente. S prihodnjim januarjem se bodo začela dela, namenjena krajevnim ustanovam, nakar se bodo posveti nadaljevali v februarju z gospodarskimi kategorijami. Študentje so zasedli gospodarsko fakulteto Študentje tržaške gospodarske fakultete so slednjo zasedli pred dvema dnevoma po Sklepu večine udeležencev skupščine, na kateri ■o razpravljali o trenutnem položaju na fakulteti. Za tem se .je včeraj sestalo ravnateljstvo ki je obžalovalo dogodek In sklenilo dejavnost fakultete prekiniti. Mladinska sekcija PSI Je izrekla svojo solidarnost s študenti, ki so miiiiiiiiiiimMiiiiiiimiiiiiiiiiiimHiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiHiiiMiiiiiiiiiimiiiiHiiinMiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiMiiio ZELO KORISTNA POBUDA ŽIVINOREJCEV Priprave za ustanovitev kraške zadružne mlekarne Pripravljalni odbor l>o sestavil sta-tut in sklical ustanovni občni zbor zasedli gospodarsko fakulteto na tržaški univerzi in obžalovanje zaradi stališča tistih docentov, id nasprotujejo pravičnim načelom demokratičnega sodelovanja. Župan sprt*jel skladatelja Menottija Tržaški župan ing. Spaccini je včeraj zjutraj sprejel na županstvu skladatelja in režiserja Gian Carla Menottija, ki se je udeležil premiere svoje opere ((Svetnica iz Bleecker Streeta# v gledališču Verdi. Med srečanjem ,)e župan omenil prijateljstvo, ki veže Menottija s Trstom. Dokaz tega je bila tudi prisotnost tržaške filharmonije na festivalu v Spoletu, ki ga vodi ravno Menottd. Slovitemu gostu je ing. Spaccini izročil v dar mestni pečat iz štirinajstega stoletja. Na pobudo dolinske občine Konferenca o problemih slovenskega šolstva Ob 25-letnicl ustanovitve slovenske šole je dolinska občinska uprava sklenila sklicati konferenco o problematiki slovenske šole. Tema konference naj bi bila: «Težn,je in pravica Slovencev Furlani jeJulijske krajine do popolne, modeme in demokratične šole». Konferenca, na kateri bo imel uvodni govor prof. Vladimir Turina, ravnatelj Trgovskega tehničnega zavoda v Trstu, bo v soboto, 20. decembra ob 16. uri v dvorani občinskega sveta v Dolini. Vabljeni so učitelji, profesorji, šolske strokovne organizacije, ter starši in dijaki, ki se za ta vprašanja zanimajo. IZŠEL JE Jadranski koledar 1970 V TEH DNEH GA BODO IMELI VSI POVERJENIKI, V PRODAJI PA BO TUDI V KNJIGARNAH ! Seminar je včeraj potekal v dveh, po narodnosti ločenih skupinah, tako da so italijanski udeiležen-____________ ci poslušali zgodovinsko poročilo V DIJAŠKEM DOMU V TRSTU SEMINAR O SLOVENSKEM NARODNEM VPRAŠANJU Za slovenske in italijanske mladince ga je organizirala zveza komunistične mladine V dijaškem domu se je včeraj popoldne začel seminar o slovenske im nacionalnem vprašanju, za katerega je dala pobudo avieza komunistične mladine. Udeležilo se ga je večje število Italijanskih in slovenskih mladincev, članov mladinske komunistične organizacije, kakor tudi naprednih mladincev in pripadnikov študentskega gibanja. Seminarju, ki predstavlja pozitivno novost, saj je ZKMI hotela podrobneje seznaniti svoje italijanske člane ln simpatizerje z vsemi, tudi najmanjšimi vprašanji naše problematike, so prisostvovali član vsedržavnega tajništva CK ZKMI Angelo De Piero ter članica tajništva tržaške federacije KIPI Jelka Grbec. PODPISANE NOVE POGODBE Rezultati odločne sindikalne borbe kamnarjev, opekarjev in cementarjev Vsem trem strokam prinašajo nove pogodbe izboljšanja glede mezd, urnikov in sindikalnih pravic Prvega v decembru tal z novim letom stopijo v veljavo tri delovne pogodbe, sad sicer ne dolge, toda zelo ostre borbe sorodnih strok — kamnarjev, opekarjev fin cementarjev. Podpisane so bile in nato potrjene na delavskih zborovanjih v zadnjih dneh novembra in povzemamo iz njih najosnovnejše točke, M jih označujejo kot znaten uspeh odločne borbe. MEZDE: Kamnarjem se povišajo (z malenkostnima razlikami med štirimi obstoječimi kategorijami) za približno 70 lar na uro; cementar-jem od 50 do 72 lir na uro, poleg tega pa Jim je priznana dnevna doklada za menzo v višini 30 do 100 Idr, letna nagrada, ki se za 5. kategorijo zviša za 12.000 lir in ustrezno vse ostale nagrade za 50 odstotkov, za 2 odstotka se poviša mesada za uro v primeru opravljanja dela v dnevni ali nočni izmeni, vsaki dVe leti pa se plača poviša za 2 odstotka, nadure pa za 23 odstotkov več; delavci v opekarnah bodo prejeli za 15 odstotkov povišano mezdo, kar znaša približno 60 lir poviška na uro. URNIK: V glavnem sprejemajo vse tri delovne pogodbe načelo, da stopi s 1. januarjem 1970 v veljavo 4bumi in petdnevni delovni teden. Razlike so samo pri Vse kaže, da priprave za ustanovitev kraške zadružne mlekarne dobro napredujejo in da se je pri večini naših živinorejcev utrdilo prepričanje o koristi take zadružne ustanove spričo resnih težav in problemov, ki mučijo naše kmetijstvo in še posebej živinorejce. V ponedeljek je bil namreč v Šempo-laju sestanek, katerega so se poleg številnih živinorejcev z vsega tržaškega področja udeležili tudi zgoniški župan Guštin, devinsko-nabrežinski župan Legiša, predstavnik miljske občine Kiljan Ferluga in predstavnik dolinske občine Marij Zahar. Na sestanku, ki ga je vodil ravnatelj pokrajinskega nad-zomištva dr. Bucco skupno z izvedencem Tagliaferrom in dr. Vremcem, so pregledali dosedanje delo, ki ga je opravil pripravljalni odbor po sestanku v Velikem Repnu. Pripravljalni odbor so razširili in šteje zdaj skupno 20 živinorejcev iz raznih krajev na Tržaškem. Pripravljalni odbor bo sestavil statut in pravilnik ter pripravil vse potrebno za sklicanje ustanovnega občnega zbora, ki bo verjetno v prihodnjih mesecih. Na sestanku v Šempolaju so po obrazložitvi vloge in delovanja deželne ustanove ERSA sklenili, da sprejmejo njeno sodelovanje ter vstop v zadrugo. Ustanova ERSA bo anticipirala deželni prispevek C80 odst. stroškov) ter dala denarnemu zavodu jamstvo za dolgoročno posojilo, ki ga bo zadruga potrebovala za kritje drugih stroškov. Omenjena ustanova bo poleg tega s svojim predstavnikom-strokovnja-kom v upravnem odboru tudi pripomogla k uspešnemu delovanju rr'ekame. Predstavniki občin so poudarili, da gre za zelo važno pobudo, dr. Bucco pa je še obrazložil najvažnejše točke pravilnika, ki ga bo sestavil pripravljalni odbor. Pobudo naših živinorejcev toplo pozdravljamo in jim želimo, da bi se njihova zamisel čimprej uresničila. Kakor nam je znano, se bo večina naših živinorejcev vključila v novo zadrugo, ne moremo pa razumeti tistih kmetovalcev, ki jim je živinoreja glavni vir dohodkov in ki se ne zavedajo nevarnosti, kateri bodo izpostavljeni, če bodo še naprej odvisni od milosti in nemilosti zasebnih podjetij, katerim take zadružne ustanove seveda niso pogodu in zato marsikaj obljubljajo, da bi preprečile njihovo uresničitev. Še 331.000 lir za pomoč Banjaluki Tov. Stanko Pertot (Intenmares, Import-eicport) nam Je poslal kot prispevek za pomoč prizadetim zaradi potresa v Banjaluki. 100.000 lir s priloženim pismom: »Čeprav ste z Vašo nabiralno akcijo za pomoč od potresa prizadetim v Banjaluki zaključiti, pa vendar kak zamudnik še vedno sledi, Vas prosim, da sprejmete z zamudo tudi prispevek moje firme. V opravičilo zaradi zamude navajam, da sem dne 29. okt. t. 1. poslal SGZ dopis (ki ga v kopiji prilagam). Dne 6. nov. me je predsednik Združenja Bole telefonsko obvestil v zvezi z mojim dopisom, da je Združenje začelo akcijo za pomoč Banjaluki sporazumno z mešano ital.ing. zbornico in da bomo prejeli operaterji od te okrožnico z navodili za eventualne prispevke. Ker do danes nismo prejeli nobene okrožnice in Je ta akcija že zaključena, Vas prosim, da prevzamete in posredujete prizadetim po potresu že prej predvideni prispevek moje firme v znesku lir 100.000. Oprostite in lepa hvala.# V pismu SGZ navaja S. P. konkretne predloge za začetek akcije za pomoč Banjaluki med člani SGZ in tudi med italijanskimi operaterji in pravi med drugim: «Menim, da smo ravno mi trgovci in posebno tisti, ki delamo z Jugoslavijo, poklicani priskočiti ob tako hudih elementarnih nesrečah človekoljubno na pomoč prizadetemu prebivalstvu, saj si s sodelovanjem z Jugoslavijo ustvarjamo svoj življenjski standard in Je zato naša moralna dolžnost priskočiti na pomoč«. Tov. Stanku Pertotu se za prispevek lepo zahvaljujemo in obe nem sporočamo, da smo od dne, ko smo izročita prvi znesek za pomoč Banjaluki, pa do včeraj, prejeli v ta namen od raznih darovalcev, skupno s prispevkom tov. Stanka Pertota še 331.410 Ur. Denar bomo nemudoma posredovali prizadetim oz. pristojnemu odboru v Banjaluko. Seveda bomo tudi v naprej rade volje sprejeli vsak dar v ta človekoljubni namen, saj si ni težko predstavljati v kako hudih razmerah živi prebivalstvo Banjaluke sedaj, ko je pritisnila zima in zapadlo več kot pol metra postopnem krčenju obstoječega urnika, ki se mora prilagodita tej zahtevi. Kamnarjem bo umik skrčen za skupno 3 ure in pol, in sicer po eno uro letno, oz. poldrugo uro zadnje leto; cementarjem bo umik skrčen 1. 1. 1970 za eno uro, 1. 1. 1971 pa za dve; opekar-jem pa bo skrčen najprej za dve uri 1. 1. 1970. nato pa 1. 1. 1971 in 1. 1. 1972 po eno uto. SINDIKALNE PRAVICE: Z& kamnarje je sploh vsa delovna pogodba bolj enostavna, v kolikor je nasprotna strm; pustila delavcem v podjetjih široke pristojnosti za naknadno sporazumevanje o dodatkih k mezdam, delavnih pogojih v podjetju dejavnih kategorijah, oz. napredovanjih. Priznana jim je pravica do sklicevanja delavskih skupščin med delavnim umikam v prostorih podjetij, t. j. kamnolomih ah delavnicah, neglede na število zaposlenih. Na skupščinah smejo biti prisotni tudi sindikalni voditelji, kakor tudi sindikalni predstavniki, ki jih bodo delavci izvolili iz svoje srede in bodo pooblaščeni za naknadno sporazumevanje. Deset letnih skupščin lahko skličejo v opekarnah in prav toliko v cementarnah. Prav tako do do na njih lahko prisotni sind-l kaiisti ie osrednjih in drugih sin dfilkailnih zvez pravico voliti sindikalne zastopnike, ki bodlo uživali iste pravice kot člani notranjih komisij, pa bodo imeli delavci v opekarnah z več kot 25 uslužbenci, v cementarnah pa enega v podjetjih do 300 uslužbencev, dva pa v podjetjih, kjer je število večje. Tem predstavnikom bo podjetje plačalo en dan dopusta na mesec, da bodo lahko sodelovali na srečanjih, stodilkalmih zborovanjih itd. ■ Za zaključek ((kubanskega tedna«, ki sta ga priredila Odbor prijateljev Kube in kulturni krožek ((Rodolfo Morandi« bo v torek, 9. t. m. ob 20.30 predaval Franco Ga-lasso o temi «Stara in nova levica v Latinski Ameriki#. Uprava ACEGAT sporoča, da bo avtobus na progi št. 22 vozil v prazničnih dneh (7., 8., 21., 25., 26., 28. decembra in 1. januarja) po običajnem urniku, kot ob delavnikih. Novi način zatiranja borovega prelca Deželno ravnateljstvo za gozdarstvo je sklenilo da bo letos omejilo dosedanji način zatiranja bo rovega prelca in na . podlagi izkušenj uvedlo nov način, ki je manj zahteven in bolj učinkovit. Kakor je bilo poudarjeno tudi na sestanku, ki je M februarja v Vidmu na odlbomištvu za kmetijstvo, oo-rov prelec ni tako škodljiv, kot nekateri mislijo ker ne ogroža vitalnosti dreves, pač pa le omejuje letno rast Dosedanji način uničevanja borovega prelca z ročnim nabiranjem in sežiganjem stane in je skoraj nemogoč v obsežnih gozdloviih, kjer je visoko drevje. Kakor smo že omenili, bo deželno ravnateljstvo za gozdarstvo letos omejilo borbo proti borovemu prelcu samo na male borove nasade ter na borove gozdove, ki imajo posebno pokra- jinsko in estetsko vrednost. Medtem deželno ravnateljstvo za gozdarstvo in observatorij za bolezni rastlin preizkušata ria tržaškem Krasu in v Kamiji nova biološka sredstva z virusi in baikcdili, da se ugotovi njihova učinkovitost Borisa Iskre o položaju slovenske narodnosti v Trstu lin na Primorskem od začetka stoletja do fašizma, slovenski člani pa poročilo Sergija Lipovca o aktualnih manjšinskih vprašanjih ta angatairano-std slovenskega mladinca v množičnih organizacijah. Poročilo Iskre je zadevalo bistve-na vprašanja, iz katerih se da oceniti dejavnost Slovencev v tedanjih poliltičndh grupacijah (socialdemokratski stranici, društvu Edinost, narodnem svetu itd.), hkrati pa je prikazalo potek asimilacijskih pj. segov italijanskih vodilnih razredov proti slovenskim kmečkim im rokodelskim množicam, ki je dosegel višek s fašizmom. Po izvirnem in izredno bogatem predavanju se je iz vrst udeležencev seminarja usulo vprašanj, iz katerih je izhajalo, da je zanimanje za poglobljeno poznavanje naše nacionalne zgodovine, kakor tudi aktualnih vprašanj, prisotno v naprednih krogih italijanske dijaške manjšine. Pozneje, po večerji, medtem ko so slovenski udeleženci seminarja nadaljevali z razpravo in se dotaknili vprašanja svetovnonazorske o-predeldtve manjšinske kulture, pa je drugemu dolu predaval Zorko Spetič in podal statistični prerez dejavnosti Slovencev v Italiji ta njihovih organizacij. V razpravo je prav tako posegla večina prisotnih ta načela vprašanje slovenskega radia, položaja v našem šolstvu, nujnosti, da postanejo zahteve slovenskih dijakov skupna last vse tržaške napredne dijaške in delavske mladine itd. Seminar se nadaljuje tudi danes, kjer bo na skupnem zasedanju poročal Stojan Spetič o načelnem pristopu k nacionalnemu vprašanju, kot izhaja iz teorije in prakse marksizma. Opozorilo Kmečke zveze vinogradnikom Kmečka zveza opozarja svoje člane vinogradnike, da je treba prijaviti pridelek vina, ki ga ima vsak še v kleti do polnoči 30. novembra. Kdor ne bi izpolnil m oddal prijave, ne more potem dobiti dovoljenja, da vino lahko proda, ali sam toči na osmici. l’o zakonu so predvidene stroge kazni za tiste, ki bi vina ne prijavili (od 100 tisoč do 1 milijona li globe). Prijave je treba napisati na posebnih obrazcih. Rok za njih oddajo zapade nepreklicno 10. decembra. Ni torej moč računati na možnost prijave po tem roku. Zato naj se vinogradniki zglasijo na tajništvu KZ, da jim Izpolni in vloži prijavo. TAJNIŠTVO KZ Dve nesreči na ladjah 314etm mornar grške narodnosti Georgios Lataas se je v petek popoldne ponesrečil pri svojem delu na libanonski ladji «Maohitds», ki je zasidrana ob 6. pomolu v Novem pristanišču. Vlekel Je debel kabel, ko je zaradi nenadnega sunka padel in zadel ob steno ladijskega prekata. Udaril se je v desno roko, vendar je upal, da ne bo hujšega. Ker ga je včeraj zjutraj roka vedno huje bolela, so ga odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedskem oddelku s prognozo enega meseca zaradi verjetnega zloma roke. Na nevrokirurškem oddelku pa so včeraj popoldne sprejeli 31-Hetnega kuharja Masslmillana Zulliaha s Trga Stare mitnice št. 12. Ko so ga z osebnim avtom pripeljali v splošno 'bolnišnico, Je nekoliko zme deno izjavil, da se Je ponesrečil v podpalubju neke ladje, ki je zasidrana v arzenalu. Skozi odprtino v ladijskem krovu mu je padla na glavo deska, tol ga je precej hudo poškodovala. Okreval bo v 10 dneh. Mina v zalivu V TržaSkem zalivu so včeraj zju. traij odkrita težko mino, najbrž iz druge svetovne vojne, ki so Jo v zgodnjih popoldanskih urah razstrelili na odprtem morju Nevami predmet Jo opazil nekn pomorščak z ladje, ki Je plula v pristen, z ladje pa so o tem takoj obvestili pristaniško poveljstvo, Mina je plavala na površini kakih deset metrov od neke jugoslovanske ladje, ki je zasidrana približno eno miljo od velikega valoloma v starem pristanišču. S pristaniškega poveljstva so o zadevi takoj obvestald poveljstvo vojne mornarice v Tržiču, kmalu nato pa je posebna ekipa izvedencev vojne mornarice mlino razstrelila. Na pobudo KASTE Zbor «V. Vodopivcc» 20. t. m. v Trsfu V soboto, 20. t. m. bo gostoval v Trstu v okviru večera primorskih študentov in na pobudo Krožka absolventov trgovske akademije, akademski pevski zbor primorskih Študentov iz Ljubljane «Vinko Vodopivec». Nastopil bo v Kulturnem domu s sporedom slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Na tem koncertu bodo sodelovali tudi nekateri znani primorski pesniki, med katerimi Ciril Zlobec, Ivo Mt-naitti, Ervin Fritz in drugi Ob svoiem prihodu na tržaško se bodo člani zbora «Vinko Vodo-pivec» poklonili v Bazovici bazoviškim žrtvam ter na Opčinah u-streljenim talcem. Pred spomenike bodo položili vence in zapeli ža-lostinko. Slikarska in filatelistična razstava v škedenjskem DOMU Skedemjsiko kulturno društvo — DOM — bo priredilo od 13. do 21. decembra v DOMU slikarsko in filatelistično razstavo. Razstavljali bodo trije figurativni umetniki: Aldo Bressanutti, Gio-vaimi Dulz in Wiilliiano Bossl z izključno novimi Skedenj skimi motivi. Razstavljali bodo filatelisti iz Ljubljane, Zagreba, Gradca, Rima, Milana. Turina, Trsta ta Milj. Obvezna tema razstave je: slikarstvo na znamkah. Priložnostni žig Od sobote do nedelje, 13. in 14. decembra bo v DOMU posebni poštni urad za pečatenje uradnih razglednic s posebnim uškedemj-skim žigom#. Na pečatu bo motiv iz Skednja. Uradne razglednice Ob tej pr Milki bo DOM izdal vrsto oštevilčenih umetniških razglednic s škedenjskim motivom, delo omenjenih slikarjev. Na razglednicah bosta znamka ta priložnostni žig. Cena: 150 lir za posamezno razglednico s p. in zn.; 200 lir za posamezno razglednico s p. in zn «Camaletto»; 800 lir za celotno serijo razglednic; 1000 lir za celotno serijo razglednic z zn. aCanaletto# in p. To j© za Skedenj brez dvoma novost, saj kaj takega ni bilo še nikoli. Prireditelj želi tako pokazati javnosti še obstoječe lepote in zanimivosti Skednja. GLASBENA MATICA - TRS Jubilejna sezona 1969-1970 V SOBOTO, 13. DECEMBRA 1969 OB 21. URI V KULTURNEM DOMU, ULICA PETRONIO 4 JUBILEJNA AKADEMIJA OB 60. OBLETNICI USTANOVITVE IN 25. OBLETNICI OBNOVITVE DELOVANJA GLASBENE MATICE Sodelujejo: ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO IZ LJUBLJANE SOLISTA: ŽARKO HRVATIC — violina ALEKSANDER VODOPIVEC — klavir MLADINSKI PEVSKI ZBORI iz Devina, Nabrežine, z Opčin in iz Trsta. DIRIGENTA: OSKAR K JUD ER BORIS ŠVARA Skladatelji: Bruch, Ilačaturjan, Ota, Vodopivec. Prodaja ta rezervacija vstopnic v pisarni Glasbene matice, Ul. R. Manna 29 (tel. 29-779) od 10.12. dalje ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom Danes, 7. decembra ob 16. uri Okoliški abonma V ponedeljek, 8. decembra predstava ob 16. uri. JAKA STOKA MOČ UNIFORME burka s petjem v treh dejanjih Kostumi: MARIJA VIDAU Scena: DEMETRIJ CEJ Glasba: motive H. O. VOGRIČA izvaja A. ROJC Režija: MARIO URSIC Avtobus za okoliški abonma: Avtobus štev. 1: Nabrežina 15.10, Sv. Križ 15.15. Avtobus štev. 2: Sesljan 14.15, Vitovlje 14.20, Mavhin.je 14.25, Prečnik 14.30, šempolaj 14.35, Trnovca 14.40, Salež 14.45, Mali Repen 14.50, Brišča-ki 14.55, Vel. Repen 15.00, Repentabor 15.05, Col 15.05, Prosek 15.20, Konto-vel 15.20. V foyerju balkona ,1e odprta grafična razstava skupine ateljeja Avgusta Černigoja. Razstava bo odprta do 15. decembra vsak dan od 10. do 12. ure in od 17, do 19 ure ter ob vseh predstavah in prireditvah v Kulturnem domu. Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav; ob nedelj ali in praznikih eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734265 Gledališča Športno društvo Primorec iz Trebč čestita blagajniku ALFREDU KRALJU in ženi MARICI ob rojstvu hčerke Fabjane, kateri želi srečno bodočnost. VERDI Pri blagajni gledališča Verdi (od 9.30 do 13.) se danes začenja prodaja vstopnic za drugo predstavo Me-nottijev-e opere «Svetrnica Iz Bleecker Streeta#, ki bo v torek ob 20,30 za red C v vseh prostornih. Dirigent Miaurizio Arena, Režija Gi-ancario Me-notitl. POLITEAMA ROSSETTI Danes dve predstav' (ob 16.30 in ob 20.30) drame ((Kraljevi namestniki# De Roberta in v priredbi Diega Fabbrija v izvedbi gledališča iz Ca-tam le. Jutri Je na sporedu samo popoldanska predstava. SPD « T A B O R » vabi svoje člane na OBČNI ZBOR ki bo v sredo, 17. decembra v Prosvetnem domu na Opčinah. Dvorana bo ogrevana ! Mednarodno srečanje o italijanščini Včeraj popoldne se je na tržaški univerzi začelo prvo mednarodno srečanje, ki ga je organiziral Center za poučevanje italijanščine v tujini. Terna srečanja, ki se DO zaključilo jutri, je: «Itali,jams'ka slovnica: osnove in uporaba#. Srečanja se je udeležilo približno štirideset docentov iz skoraj vseh evropskih držav tako zahodnih kot vzhodnih. Pozdiraivnd govor je imel rektor tržaške univerze prof. Origone, nakar je spregovoril ravnatelj fakultete za literarne predmete prof. Petronlo. Znanstveni licej .FRANCE PREŠEREN., v Trstu vljudno vabi starše, bivše dijake ter vse prijatelje slovenske šole na PROSLAVO ob 25-letnici slovenske šole na Tržaškem in ob odkritju Prešernovega kipa Prireditev bo dne 11. t. m ob 20.30 V KULTURNEM DOMU Vabila dobite v tajništvu znanstvenega liceja, pri dijakih, v Tržaški knjigarni in 1 uro pred prireditvijo v Kulturnem domu V Slovenskem klubu se bomo srečali v torek, 9. decembra ob 20.30 z MARIJO MIJOTOVO našo narečno pesnico, in z ožjim rojakom MIROSLAVOM KOŠUTO, pesnikom in članom umetniškega vodstva Slovenskega gledališča, ki nam boste predstavila nekaj svojih najnovejših pesmi. Vljudno vabljeni ! KINO Nfl OPČINAH danes ob 15. uri Technicotor westem film: POKER Dl SANGUE Igrajo: D. Martin, R. Mitchum, I. Stevens. Jutri ob 15. uri barvni film: TARZAN E IL FIGLIO DELLA GIUNGLA Igrajo: Mike — Henry — Ahi-za — Gur. KINO «|R | $» PROSEK Danes ob 16. uri Cinemascope barvni — posnet po komediji Gsobel Lenarda — film: FUNNi G1RL Igrajo: O. Sharif. B. Strei- sand K. Medford. Jutri ob 16. uri Cinemascope barvni briljantni film: I DUE DEPUTATI (Franco e Ciccio al Parlamenta) Igrajo: F. Franchd, C. Ingrassia Razna obvestila iiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii(iiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiifiimiiiiiiiiimiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||t„l,„ll|ll,MI||||||||||||||||M|||||||||||||||||||||||............... ROJSTVA, SMRTI IN POROKE______________________________________________________________________________________________________________________________________ V dneh 4„ 5. In 6. decembra se je rodilo v Trstu 24 otrok, uimrio pa Je 57 oseb. UMRLI SO: 78-letina Antonia U-koviic vd. Hrscak, (' matto#. Dean Jones. l'ecr>u ^1’’ Grattaclelo 14.00 »Bitka na N* ^ S. Bondarčuk, Y Brynner. 'gjjt-št'na, F. Nero, O VVelK*' mancolor. , del*1 Eden 13.30 «La caduta d61Sprep« * Dirk Bogarde, l. Thulllh Y dano mladini pod 18. IetornVijslih®' Excelsior 14.30 «Certo, anzi . . probablle#. C. cao0vtP C. Spaak. Technicolor Pr ™ no mladini pod 14. letom- ,j( lč Rltz 15.00 «Quei temerari * cjf’ ro pazze, scatenate, scalc n plode#. Bourvil, W. Chiari’ tis. Technicolor. riSP Filodrammatico 15.00 «Bru-ola' zo bruoia#. Monica StreMb goise Prevost. ColorscoP®: -veda-no mladini pod 18. 5.tijat! Alabarda 14.30 «Sa-tyricon». 'jTjjr Fellinija. Technicolor. PreP" mladini pod 18. etom. pl11 Aurora 15.00 «Butch CasstoJ’' Nevvmann. Technicolor. P* Cristallo 14.00 «11 commlssar pe». Ugo Tognazzl. Tecim A Capitol 14.30 «Pensando 3 Bano. Technicolor. M !*' Irapero 15.00 «11 cervello#. uLic0l°, ven. J. P. Belmondo. Tech $ Vlttorlo Veneto 14.30 «L 0 0fi>‘ Mackenna# Gregory Pečk Sharif. Technicolor. , m. , Ideale 14.30 «Per pochl d . .,i*r. Gemma, D. Vadiš, S. Sernas. Technicolor. D3(h’ier' Abbazia 14.30 «Stuntman» "jtaji, brigida, R. Viharo, M. v Techn color. Astra 15.00 «Indovtna chlTracy. ’ cena#. K. Hepburn, S. 1 Poitier. Technicolor. Danes je odprta OSMICA PRI ZORKO11 DOLINA 37 Darovi in prispevki Lidija Križmančič daruje pr za prosvetni dom v t)az0l'Lro ri« žina Franc Čufar daruje ' peč na kerosen v vrednosti v' za prosvetni dom v BazoviC • častitev spomina blagopokdJ (jdb* P ne Negode daruje AlM2 ^ pri 2000 lir za Dijaško matico, ^jtc spomina svoje poKOJ aMjil!1.,, ft ) L*»- j ce Prešeren. Ob /. obleta1^ K ^ m počastitev spomina pok. stltev spomina svoje pokoj' g0ijri, daruje Fabjan Bonano lZ,,„0 ^ao-10.000 Ur za prosvetno drus „er Ob 7. obletni zaton« Kati Kofol daruje m o m«1 mina 2000 lir za DtjaSk0A„e uška darujeta Angelca "* Malalan 2000 lir /a sporneh' partizanom na Opčinah Ob 24. obletnici smrt "fpr°J\e ^ očela Stanka Milkoviča da’.jcb-žina 2000 lir za Dijaško ma prtri V počastitev spomina^ Pajna Pipan daruje Mario Mas J ,t lir za prosvetno društvo lva f^j. V počastitev spomina P® 't sri Gei, daruje prof. zbor drža ,lr nje šole «lvan Cankar# 8 ^ šolsko blagajno. o0K. ' uC Namesto cvetja na gr0:” Sri# Ostrouška daruje družm- pj«1 Vaclik 5000 fr za spornem partizanom na Opčinah. Haruj*,4jt'- Gospa Jožica Martelanc 0 j lir za miklavževanje v P-“- p perle. J« Za žrtve potresa v (jrri ruje; Družina Milkovič 11 3000 lir •edrirf9 3. t. m. Je preminila v Kanalu ob Soči naša Pr< BETTV GRABLOVITZ vd. KRIŽNIČ v starosti 78 iet. žalostno vest sporočajo hčerka in zet, vsi vnuki ln Pr vnuki. Kanal ob Soči, Trst, Celovec, Ljubljana, 7. decembra PISMENA VPRAŠANJA ŽUPANU OBČINA NAJ POSREDUJE ZA SLOVENSKO ŠOLSTVO Občinska svetovalka Grbčeva o problemih, ki tarejo slovensko šolstvo Občinska srvetovalta Jelka Grbec 1®na»loviila na župana pismeno 'Prašanje, v katerem zahteva po-Jasnaila v zvezi s stališčem občdn-sveta dio vprašanja staven-8l« šole. Sedanji zakond, ugotavlja komu-"•stiična svetovalka, ki zadevajo slo-X?J'®k» šolo, so kot znano pomamik. nepopolni netočni in še da-j®5. po tolikih letih, niso dosledno “vajeni. Upravno in vodilno oseb-rtamreč m še dokončno name-■^®no, kot, še nniso dokončno nameščeni profesorji sirednjih šol. Zaradi toga sprašuje župana. ?.li "jtonerava občinski odibor nastopiti •'“pristojnih oblasteh v prid sionske Sole ter izraža sledeče po-. jtebe in zahteve slovenskega pre-“jvalstva, kd so tudi potrebe in rjhteve vsega naprednega javnega vrtenja: Za vse slovenske osnovne j®*® ra Tržaškem in Goriškem naj J® Ustanovita dve stalni mesta za *«8ke nadzornike (eno za Trst in •**> za Gorioo) ter sedem stalnih "Jest za diid!aitkitčne ravnatelje (5 84 Trst in 2 za Gorico). Poleg tega naj se ustanovi mesto “blskega podiski'bndika, ki bi imel Upravno in didaktično pristojnost ”®d vsemu slovenskimi šolami v “®tell Furlanija - Julijski krajini m bi bil neposredno odvisen le °d ministrstva za šolstvo. Vtem slovenskim učiteljem, ki *° bili v službi 4. oktobra 1954, JJ®tj se v trenutku njihovega ime-tavanja v stalež prizna službena 'rtha od omenjenega datuma dalje /s*o naj se orizna tudi ravnate-•jem in profesorjem slovenskih ^dnjdh šol. Poleg tega pa naj "® za slednje uredi njihov staiež Glede stovemsikih otroških vrtcev, "kj se ustanovi enotna uprava, me-5* otroških vrtnaric pa naj se jteverijo izključno osebju s stoven-sl{Wn materinim jezikom. Občinski odbor naj poleg tega Prte.tme vse potrebne ukrepe, da ^ slovenska šola imela vsaj do ?Vbje 25-letodce po osvoboditvi, ki 2* prihodnje leto, vse tiste pra-ki jih ima italijanska šola Glede bližnje obletnice slovenske ;[)le svetovalk« sprašuje, ali se mi-J® občanski odbor vključita v te Poprave s kakšnim natečajem ali * ntorebitaim razpisom štipendij 88 Ootrebnejiše dltlake in šolarje Svetovalec Dolfi Wilhclm je s "Voj« strani nasloviti sprožanje na občinskega odbornika za javna de-!?■ Letos je namreč občinska u-Puva poskrbela za asfaltiranje neštetih cest v okoliških vaseh. Ta tela so bila povsod dokončana, le 5® nekaterih stranskih cestah na Gpčdnah so se ustavila. Wilhelm }® mnen j a, da se dela zlepa ne “pdo nadaljevala, ker je že nastopila zima in ker zimsko obdobje "J najprimernejše za asfaltiranje test. Zaradi tega želi od pristojnega ?®X»mdštva pojasnila. Obenem spra-'■ Jkie odbornika za javna dela, po JtekSndh kriterijih bo odbor do-"trhel za podaljšanje nekaterih 2®st na Opčinah, kot n. pr. Ul. tefosoo in Ul de-1 Terrano, kjer ®° v gradnji številne nove stavbe .Tretje vprašanje Je odborniku za jjvttot dela naslovil občinski ko-JJrtndistični svetovalec Lino Čreva-J®1- Njegova prošnja zo pojasnila , nanaša na ozko cesto, ki poteguje Vrdetako cesto z Ulico delle Jrttfe in ki je že nekaj let po-P°bioma zapuščena. Na njej se "®*nreč dan za dnem kopičijo naj-te®Bčnejše smeti, zato je svetova-te® mnenja, da bi moral občinski ?dbor čdinpren ukrepati s tem v “tezi. sti slovenskega naroda z ostalimi v federativni republiki Jugoslaviji. * * * Vukovar ali Volkovar? Dragi Primorski, v zadnji številki tržaškega »Gospodarstva« z dne 5. dec. berem na prvi strani v članku «Prekop Donava - Jadran zopet na dnevnem redu« med drugim, da bo ta vodna pot šla «... do Volko-vara na Donavi«. Kolikor vem, obstaja na Donavi mesto Vukovar in je to mesto v zapadnem Sremu. Zskaj ga je pisec članka v Gospodarstvu meni nič tebi nič napol poslovenil v Vol,ko var? (Tako mimogrede. če je že poslovenil tistega «Vuka», zakaj ni še «Var», ki pomeni v madžarščini mesto ali grad?) Ali bo tudi Vuka Karadžiča spremenil v Volika Karadžiča? Jaz si to tolmačim kot slovenski nacionalizem...« S spoštovanjem M.R. Ta zadeva nas malo spominja na tiste »super Slovence«, ki so hoteli Grosuplje pri Ljubljani spremeniti v Veliko Upl.ie. Toda Grosuplje je vasj v Sloveniji, Vukovar pa je od Slovenije oddaljen okrog 400 km. Vozni listek Ljubi jana-Trst ^Spoštovano uredništvo, prosim, U8 objavite naslednje vrstice: jJjVrnivši se iz Ljubljane v Trst v?h kupil na postaji vozni listek. J8 prvi pogled sem opazil samo tePis Ljubljana - Trie,ste in o tem ‘"'.tene opazke. A ko sem si ga G^dal z večjo pozornostjo, sem v italijanščini: «per determi-,,G treni e carrozze č dovuto un "*Pplemento» In tudi proti temu .Pbene opombe, ker k besedi Trie- ■ <*do ®Pada ital. besedilo. A pod be-■> Ljubljana sem s preseneče-‘j®bi opazil hrvaško namesto slo-®hskega besedila. Da so nam v fašizma zanikali materin lete' je bilo za nas Slovence zelo tedstno, a da ga nam matična do-("drina istotako zanika, je ne zgolj kostno, temveč tudi žaljivo.« ^______ Z. Ribičič . Seveda bi bilo prav, da bi bil pod S®nom Ljubljana tudi slovenski •te®t namesto hrvaškega Očitno ti-vozne listke za mednarodni jtehiet v beograjski centrali za te' driavo enako, za vse republi-if od Makedonije do Slovenije, tehdar je piščeva primerjava s fa-^om nesmiselna, saj tak napis Tudi letos partizansko silvestrovanje na Opčinah Na svoji četrtkovi seji je odbor Zveze borcev na Opčinah sklenil, da bo tudi letos priredil tradicionalno silvestrovanje, ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah 31. t,.m. Odbor bo poskrbel za kvaliteten zabavni orkester, za družabni spored ter seveda za pijačo in jedačo. Izkupiček je namenjen za postavitev spomenika padlim partizanom na Opčinah. Vsi ponujajo Sloveniji metan Zborovsko petje (Nadaljevanje s 3. strani) Z.R. NEMČIJA Na gornji sliki je začrtana mreža plinovodov, ki se iz severne Italije pomika proti naši deželi, in glavni plinovodi v sosednjih evropskih deželah. Plinovod ENI-Snam, ki ga pospešeno podaljšujejo v smeri Trsta, se bo morda nadaljeval čez našo deželo v sosedno Jugoslavijo. ENI je namreč pred časom ponudil slovenskim poslovnim krogom, naj bi se priključili na deželni plinovod in speljali dva manjša voda na svoje državno o-zemlje: enega prek Nove Gorice do Anhovega, s katerim naj bi napajali goriško mesto in bližnje in- dustrije, drugega pa prek Trsta in Kopra naprej do Portoroža. Slovenija je svoj čas računala na možnost, da bi zgradila v Kopru pristajališče in tehnične naprave za razplinjevanje utekočinjenega metana, ki bi ga dovažali sem iz Alžirije. Ker pa je bil ta načrt iz raznih razlogov opuščen, se zdaj postavlja vprašanje, kje dobiti zadostne količine zemeljskega plina, tega najcenejšega goriva za domače potrebe. ENI je kakor rečeno pripravljen dobavljati sosednji republiki večje količine metana. Toda to ni edini ponudnik: avstrijska družba AEG ponuja Sloveniji plin, ki ga uvaža iz Sovjetske zveze čez Poljsko in Češkoslovaško in sicer f.co Šentilj, od koder naj bi ga z manjšimi plinovodi spravili v Maribor in Celje, pozneje pa morda tudi globlje v Slovenijo. Pa še en tretji ponudnik se v zadnjem času pojavlja na Vzhodu: Madžarska, ki je že stopila v stik z zagrebško petrolejsko industrijo INA ter ji ponudila svoj metan. Slovence čaka danes po vsem tem le naloga, da zberejo najboljšo ponudbo in se priključijo na ustrezen plinovod llllllllllllllllll||||IMI||MIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,||||,,|,,||||,|||,||||||||||||||n|||||||,||,,||,|,,|,|,||,||,,||,|,l||||,m,,,,, ZELO VAŽEN IN RAZGIBAN SESTANEK KMEČKE ZVEZE NA PROSEKU Nova cesta skozi Devinščino bi zadala hud udarec cvetličarstvu, ki se na Proseku lepo razvija Tajnik KZ obsodil krivičen postopek o «zaeasni zasedbi» - Izjave predstavnikov zgoniške in tržaške občine, ki se z gradnjo nove ceste ne strinjata - Tudi prof. arh. Costa nasprotuje gradnji te ceste - Potreben je nastop na politični ravni Na pobudo Kmečke zveze je bal v četrtek zvečer na Proseku rae. giban sestanek, na katerem so razpravljali o gradnji novega odcepa pokrajinske ceste, ki bi bil speljan čez Devinščino. Sestanita, so se u-delažili zgoniški župan Guštin in podžupan dr. Godnič, tržaški občinski odbornik Hreščak, šef pokrajinskega tehničnega urada inž. Petrossi, univ. prof. .uh. č-osta, tajnik Kmečke zveze Volk m sko- raj vsi prizadeti lastniki zemljišč Nova cesta, ki Jo namerava zgraditi pokrajina s prispevkom dežele (100 mil. Ur), bi bila dolga približno 1300 m in bi se odcepila od pokrajinske ceste (Bazovica Nabrežina) na »Rovni«, to je ob začetku Proseka z openske strani, kjer se od pokrajinske ceste odcepi tako imenovana »Ruska oesta«. ki pelje skozi Devinščino Nova cesta bi se nato priključila prej omenjeni pokrajinski cesti na drugem koncu vasi v smeri proti Križu, in sicer pri Božjem polju- Ce. sta bi v glavnem tekla po ozemlju zgoniške občine (Devlnščina namreč spada pod občino Zgonik), delno pa tudi po ozemlju tržaške >l> čine. Domačini, zlasti pa prebivalci iz Devinščine in prizadeti lastniki zemljišč, nočejo te ceste tn se upirajo z zelo utemeljenimi ugovori, ki bi Jih morale oblasti upoštevati Obrnili so se za pomoč na Kmečko zvezo ln pričakujejo, da jih bodo podprle razne ustanove, organizacije in stranke, ki bi morale posredovati pri deželni upravi Zdaj je skrajni čas ln vsak dan zavlačevanja bi lahko bil usoden. Te dni, in to prav v četrtek, ko je bil po dogovoru s predstavniki pokrajine, tržaške ln zgoniške občine sklican sestanek, so namreč prizadeti lastniki dobili dekrete o tako imenovani začasni zasedbi zemljišč, kar pomeni, da čez noč la.hte pridejo delavci z buldožerji in začnelo rušiti zidove ter riti ln lomastiti po skrbno obdelanih cvetličnih vrtovih. Nova oesta, tako kot je v načrtu. ni potrebna ln ne bi nič koristila, povzročila pa bi veliko Škodo lastnikom zemljišč, naselju ln cvetličarstvu, ki se prav na tem predelu lepo razvije. Prav tako ne bi razbremenila prometa skozi Prosek. pač pa bi z novimi križišči ustvarila nove nevarne točke in bi predstavljala nevarnost tudi za same domačine, ker bi tekla tik ob hišah. Nova cesta bi tudi razcepile. more biti meriio enakopravno- Urnik trgovin za praznike .Deželno odbomištvo za industriji 'n trgovino je odredilo, naj se t-decembru ne upošteva »kratek JčJten« v trgovinah z oblačilom, JJtemo jn raznim blagom, ki osta-tako odprte ves teden; trgo-»o 8 prebrano, nadomestnimi deli h8 avtomobile, železnino in stroji G* he bodo imele «kratkega tedna« d sredah in sobotah vse do 31 UENembra 1969 ponedeljek, 8. decembra, bodo u?® trgovine zaprte, razen mlekarn. J bodo poslovale od 7. do 12., gtetUčam (od 8. do 13.), in pekarn, S^čičarn ln podobno, ki bodo po-'Gvale od 8. do 21.30 » ” sredo, 24. decembra, bodo vse JuTOvine lahko podaljšale delovni vmlk do 21. ure. trgovine s pre-/Jatio p® se bodo lahko popoldne tprie uro pred običajnim časom, v'! četrtek. 25. decembra: (božič) vse trgovine zaprte, razen Grličam, ki bodo poslovale od 8. ??13. ure in pekam, slaščičarn in jJ*tebno, ki bodo odprte od 8. do V petek, 26. decembra bodo vse trgovine ponovno zaprte, razen mlekarn, ki bodo poslovale od 7 do 12 ure, cvetličarn (od 8. do 13.) In pekam, slaščičarn in podobno, ki bodo odprte od 8. do 21.30. V sredo, 31. decembra (Silvestrovo) bodo smele vse trgovine podaljšata popoldanski! delovna urnik do 21. ure. V četrtek, 1. januarja bodo vse trgovine zaprte, razen cvetličarn, ki bodo postavale od 8. do 13. ure, pekam, slaščičarn in podobno, ki bodo odprte od 8 do 21.30. V ponedeljek, 5. januarja bodo v dopoldanskih urah odprte tudi tiste trgovine, ki imajo običajno ob ponedeljkih tako Imenovani kratek teden t. j. trgovine z oblačili, opre. mo in raznim blagom. V sredo, 6. januarja bodo vse trgovine zaprte, razen mlekarn, ki bodo postavale od 7. do 12., cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ter pekam, slaščičarn In podobno, ki bodo poslovale od 8. do 21.30. naselje in onemogočila njegov harmonični razvoj. Domačini odklanjajo to cesto in predlagajo, naj bi novo cesto zgradili bolj na severni strani, Izven naselja, predvsem pa naj bi pokrajina razširila pokrajinsko cesto ln odpravila nevarno ozko grlo prav v središču vasi, kjer Je vedno večji promet Tajnik Kmečke zveze Lucijan Volk je na sestanku poudaril, aa je hilo ravnanje pokrajine skrajno nekorektno, ker je izročila dekrete o začasni zasedbi na dan napovedanega sestanka, na katerem naj bi se skupno dogovorili za u-godno rešitev problema. Tako pa so lastniki zemljišč ln nepremičnin postavljeni pred Izvršeno dejstvo. Poleg dejstva, da bi bili zaradi gradnje nove ceste nekateri last niki in ovetličarji zelo prizadeti, so domačini že siti tn naveličani postopkov o začasni zasedbi zemljišč. To Je Se posebej pripomnil tajnik Kmečke zveze In mnogi prizadeti vaščani so mu pritrdili ter omenili konkretne primeru, ki se zdijo neverjetni. Pred let: so »začasno zasedli« zemljišča tn zgradili naselje San Nazario, l-asbnikl zemljišč niso še dobili nobene odškodnine, še vedno so »gospodarji« zemljišč ln plačujejo davke. Tako je bilo tudi pri gradnji cest do svetišča na Vajnl Itd. (O hudih krivicah, ki se godljo našim ljudem pod plaščem začasnih zasedb smo pred kratkim objavili daljši članek). Prav zaradi ta/kega postopka, namesto običajnega, rednega postopka, so tudi na Proseku ogorčeni O novi cesti se govori že nekaj let, nenadoma pa Je stvar {»stala tako «nujna», kot da bt voda gorela. Zakaj se pokrajini zdaj tako mudi? Na to vprašanje Je odgovoril arh. Petrossi. Rekel Je, da je dežela določila rok za začetek del, sicer ne bo pokrajina dobila določenega prispevka. Rok bo kmalu zapadel ln zato je pač treba začeti delo. * Načrt Je Izdelan, dela Je že prevzelo podjetje, Proseftanl, hočete ali nočete, zgradili vam borno Novo cesto. Čudno, kaj ne? Drugod prosijo za oeste ln ril denarja. Zgoniški žuipan Jože Guštin na sestanku izrecno poudaril, zgonlška občina se ni nikdar strinjala In se ne strinja z načrtom za gradnjo te oeste ln da je občinska uprava obrazložila svoje stališče. Tržaški občinski odbornik Dušan Hreščak Je Izjavil, da tržaška občina meni, da ta oesta ni potrebna in da tona v načrtu razširitev tako Imenovane «Ruske ceste«. Pripomnil je, da pride do takih nevšečnosti, keir se javne uprave še ne zavedajo demokratične rasti prebivalstva, ki hoče soodločati pri javnem upravljanju. Dodal je še, da ne bi bdi konec sveta, če bi pokrajina opustila svoj načrt o gradnji te oeste. Priznani urbanist ln arhitekt prof. Costa je kot strokovnjak potrdil ugovo. re domačinov ln poudaril, da bi nova cesta napravila več škode kot koristi. Po daljši in živahni razpravi so domačini poverili nalogo Kmečki zvezi, da nadaljuje akcijo In posreduje pri deželni upravi. Ugotovili so tudi, da je nujno potreben poseg na politlčnd ravni, da deželna uprava prekliče dekret o začasni zasedbi, pokrajina pa spremeni načrt za cesto. Glede postopkov o «začasnih zasedbah« pa se bo morala razviti široka akcija z nastopi na najvišll ravni K zadevi se bomo še povrnili, ker Je zelo resna. Pričaku jemo tudi poseg Kmetijskega nadzomištva in podporo deželnega odbomlštva za kmetijstvo. Kakor smo že omenili, bi nova cesta zadala zelo hud u-darec cvetličarstvu na Proseku. Zaman bi bili vsi dosedanji napori marljivih cvetličarjev in skrb dežele za razvoj žlahtnih kultur, zatrli pa bi tudi vso dobro voljo :n načrte mladih ljudi, saj bi nova cesta šla prav skozi najlepše vrtove. Opozorilo bivšim internirancem v Buchenwaldu in Dori Bivše tnternirancf. taborišč Bu-chenvvald - Dora in svojce v teh taboriščih preminulih tovarišev opozarjamo, da odbor grupe Buchen-wald - Dora pri Republiškem odboru ZZB Slovenije v Ljubljani (Beethovnova ul. 10) prireja ob 25-let-nici osvoboditve taborišč obisk nekdanjih koncentracijskih taborišč Buchenwald in Dora. Program potovanja z avtobusi predvideva odhod iz Ljubljane 8. aprila ob 23. uri, vožnjo skozi Avstrijo, ogled Munchna in Niimber-ga, prehod v Vzhodno Nemčijo, u- deležbo na svečami komemoraciji in ogled taborišč Buchenfald in Dora, ogled Dresdena, potovanje po Češkoslovaški, ogled Prage itd. Potovanje bo trajalo od 8. do 14. aprila. Cena potovanja je 701 N din. Prijave morajo biti zbrane do 20. decembra in jih sprejema ZBB NOV Slovenije — Ljubljana — ali direktno SAP Ljubljana. Titova št. 38. Kdor bi hotel potovati s svojim avtomobilom, naj bd se priključil avtobusni koloni. Poziv Kmcčk« zveze članom Kmečka zveza poziva vse svoje člane, da čimprej poravnajo članarine za leto 1969, ker bo v začetku prihodnjega leta razdeljevala nove izkaznice za 1970. Plačevanje članarine je dolžnost članov, ker imajo s tem pravico, da se poslužujejo vseh storitev or ganizacije, je pa predvsem njihov prispevek k naporom Kmečke zveze za obrambo in zastopanje skupnih koristi naših kmetov. Tajništvo ........................................................................un Smrt zavedne slovenske žene Ane Ostrouška vd. Škerlavaj £ V ponedeljek smo spremili k zadnjemu počitku na opensko pokopališče ugledno opensko ženo Ano Ostrouška. Pokojnica si je pred skoraj dvema mesecema pri padcu zlomila kolk in kljub skrbni zdravniški pomoči je podlegla usodnemu zlomu. Pokojna Ana Ostrouška vd. Sker-lavaj se je rodila 12. julija 1886. pri Briščikih v zavedni slovenski kmečki družini. V šolo je morala pešačiti vsako jutro na Prosek, ker takrat v njeni rojstni vasi niso imeli še šole. Po končani ljudski šoli je ostala doma ter pomagala pri delu staršem, kajti na kmetiji in pri številni družini je bilo dela vedno do- I volj in delovne sile premalo. Leta 11908 se je poročila z Opencem Ja nezom Škerlavajem_ in se preselila na nov dom na Opčine. Ob izbruhu prve svetovne vojne leta 1914 je bil njen mož Janez poklican v vojsko in odposlan na fronto, kjer je bil tudi hudo ranjen. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico, kjer za posledicami hudih ran leta 1917 umrl. Tako je morala Ana sama skrbeti in delati za svoje otroke. Imela je namreč štiri otroke, od katerih sta sedaj še živa dva. Leta 1930 so ji fašistične oblasti ukinile še tisto malo pokojnino, ker kot zavedna Slovenka ni hotela menjati priimka. Za časa NOB je tudi pokojna Ana kot vsa njena družina pomagala po svojih močeh narodnoosvobodilnemu gibanju in tako doprinesla svoj delež za svobodo. Sin Feliče se je vključil v partizanske enote in po vojni se je srečno vrnil iz Gradnikove brigade. Po vojni je pokojna Ana bila vedno prisotna na naših prireditvah, le zadnja leta se je bolj zadrževala doma ter mnogo brala, zlasti slovenske knjige in časopise, posebno pa naš dnevnik, na katerega je bila naročena od vsega začetka. Čeprav ni bila prava Openka je bila v tej vasi priljubljena zaradi svojega dobrega in lepega značaja. Pogreba se je, kljub mrzlemu vremenu, ude ležilo lepo število vaščanov in znan cev. Naj ji bo lahka domača gruda. M. M. pevcev in se z njimi lotil kar zahtevnih pesmi. V Doberdobu uspešno deluje pod vodstvom Silvana Križmančiča moški zbor »Jezero*. Ze drugič se srečujemo s Svetom Grgičem kot pevovodjem pri zboru »Slovenec* iz Boršta, prav tako z Ignacijem Oto pri moškem zboru v Dolini. Na zad njih »večerih* smo spoznali zbor «Fantje izpod Grmade* — ki so se zbrali iz okoliških vasi pod vodstvom Iva Kralja v Slivnici pri Nabrežini in zapeli kar lepo in ubrano. Omeniti moramo še moški zbor »Vesna* v Križu, vodi ga Franček Žerjal. V Repnu deluje moški zbor »Srečko Kumar*, ki ga vodi Mirko Guštin. Nekateri zbori, kakor »Ja-cobus Gallus*, »Vasilij Mirk*, me šani z!»r s Padrič, moški zbor iz Doberdoba in drugi nastopajo večkrat tudi samostojno z daljšimi programi, prva dva pa večkrat priredita tudi samostojne koncerte in stalno sodelujeta na večjih in manjših prireditvah in proslavah ter v radijskih oddajah in pri sne manju bodisi v Trstu bodisi v Kopru. Na obeh radijskih programih večkrat slišimo tudi druge med naštelimi zbori. Najbolj razveseljivo pa je, da vodstvo Glasbene matice posveča vse večjo skrb mladinskemu zborovskemu petju. Na omenjenih ve čerih sta se letos predstavila mladinski zbor Glasbene matice iz Trsta in z Opčin ter mladinski zbor podružnic Glasbene matice iz De vina in Nabrežine. Prvega, ki je v primerjavi z ostalimi zbori relativno najbolj napredoval, če izhajamo s kvalitetne ravni, ki smo jo poznali leto nazaj, od letošnje pomladi, je doslej vodila Nada Žerjal, sedaj ga vodi Janko Ban. Drugega, ki je prav tako predstavljal uspešen napredek, vodi Sergij Radovič. Mislim, da je to najpomembnejši korak na polju zborovskega petja oziroma uvajanja mladine k smislu za lepo petje v zboru. Prizadevanja Glasbene matice pa so se dotaknila tudi potreb po zborovski literaturi. L. 1955 je izdala zbirko pesmi za mešani in moški zbor, ki jo je uredil pokojni Vasilij Mirk. Ta zbirka obsega dela skladateljev Grbca, Prinčiča, ščekove, Venturinija, Orla, Mirka, Rožanca, Groebnina, Maliča, Premrla, Vrabcu in Merkuja. Poleg tega je izdala pred leti tudi zbirko narodnih pesmi. Med avtorji te zbirke je najvidnejši skladatelj U. Vrabec, ki je za potrebe zborov zložil več umetnih in priredil več narodnih pesmi; med temi jih je ostalo še ' eliko v rokopisu in razmnoženih izven zbirk. Pri priredbah narodnih je pomagal tudi Karel Boštjančič. Vlado Švara je prispeval za zbore nekaj priredb narodnih ali v narodnem duhu napisanih pesmi, prav tako tudi Ignacij Ota, ki se je lotil tudi umetnih, da ne omenim posebej Frana Venturinija in njegovih zborovskih del pa Milana Pertota, ki je pred leti zbral in z zborom iz Barkovelj izvedel niz tamkajšnjih starih ljudskih pesmi in jih s tem rešil pozabe, V zadnjem času se je lotil zbiranja in prirejanja beneških ljudskih pesmi skladatelj Pavle Merku. Če torej upoštevamo, da so pevovodje Ignacij Ota, Oskar Kjuder, Silvan Križmančič, Sveto Grgič, Ivan Sancin, Nada Žerjal, Sergej Radovič in Janko Ban člani vzgojiteljskega zbora šole in podružnic, Vlado Švara kot doigoletni član odbora Glasbene matice, Ubald Vra bec kot upokojeni profesor te šole, predstavlja Glasbena matica tudi močan oporni steber zborovskemu petju v zamejstvu in s tem krepko sodeluje na polju ljudske prosvete. IVAN SILIČ Vespist ranjen pri trčenju v avtomobil Na nevrokirurškem oddelku so včeraj v opoldanskih urah sprejeli s prognoze 8 dim 33 letnega uradnika Sergia Dandrija iz Ulice Ba-iamontl. Poveda, je, da Je trčil v arvtamoblil, ki ga je upravljal J.V letini Ludo Coloniesi iz Ul. Madon-nlna 19, ker mu je ta prečkal pot, ko se je iz Ulice D’Alviano z motornim vozilom vozil proti Ulici Badaimomti. Pri nesreči je Dandn dotilil udarec v glavo ranil se je v glavi in po kolenih ter si zlomil dva prednja zoba. Z osebnom avtomobilom so ga prepeljali v splošno bolnišnico TRSI Ul. Boccaccio 3 Telefon 28-373 POŽAR ARTEMI0 TOVORNI PREVOZI v vse terate tudi inmemstvf! SEBOELEA VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL I rst. Ul Mazzini 53 lel 733-361 Prijatelje m znance naprošamo da nas obiščejo KRZNA SUPER El EGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO TRST Viale XX Settembre 16/111 DRUŽBA DRŽAVNEGA OBSEGA nudi možnost stalne zaposlitve v Trstu osebi, ki jo zanima dalo na področju zvočne montaže. V poštev pridejo kandidati, ki ustrezajo naslednjim pogojem: — niso rojeni pred 1.1.1939 — imajo italijansko državljanstvo — odlično poznajo slovenski jezik — imajo diplomo o opravljeni višji sredn|i šoli — razpolagajo z dobro kulturno izobrazbo in to posebno glede na področje gledališke dejavnosti — za moške kandidate: da so odslužili vojaščino ali da so je oproščeni. Interesenti naj pošljejo currieulum, v katerem naj tudi nadrobno navedejo, da ustrezajo vsem zgoraj navedenim pogojem na: Založništvo tržaškega tiska Trst-MZ — Oglasni oddelek, Ulica Montecchi 6 DRUŽBA DRŽAVNEGA OBSEGA išče osebo za stalno zaposlitev v Trstu pri delu, ki zahteva temeljito glasbeno izobrazbo. Prosilci morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — imeti italijansko državljanstvo — ne smejo biti rojeni pred 1. 1. 1939 — imeti diplomo o opravljeni višji šoli konservatorija ali glasbenega zavoda s priznanjem javnosti — morajo odlično poznati slovenski jezik — razpolagati z osnovnim poznavanjem najbolj razširjenih sistemov zvočnega snemanja — za moške kandidate: da so odslužili vojaščino ali da so je oproščeni. Interesenti naj pošljejo currieulum, v katerem naj tudi nadrobno navedejo, da ustrezajo vsem zgoraj navedenim pogojem, na: Založništvo tržaškega tiska Trst MZ Oglasni oddelek, Ul. Montecchi štev. 6 DRUŽBA DRŽAVNEGA OBSEGA išče za stalno zaposlitev v Trstu STENODAKTILOGRAFKE ki ustrezajo naslednjim pogojem. — so italijanske državljanke — niso rojene pred 1.1.1939 — imajo diplomo o opravljeni nižji srednji šoli — popolnoma poznajo slovenski jezik. Interesentke naj pošljejo nadrobni currieulum, v katerem naj točno navedejo starost, študijski naslov in dosedanje morebitne zaposlitve, na Založništvo tržaškega tiska, T rit - MZ -Ulica Montecchi 6 Oglasni oddelek, AUTO ŠPORT TRST— ULICA XXX OTTOBRE 17/A Za varno vožnjo v z I m s kih dnah vam nudimo SNEŽNE VERIGE VSEH DIMENZIJ MASKE ZA RADIATORJE NOSILCE ZA SMUČI SREDSTVA PROTI ROSE N JU SIP OBIŠČITE NAS VAS VABI NA PRVO (josUilna LJUBLJANA, BREG 18-20 TELEFON 24686 SILVESTROVANJE v prenovljenem lokalu pod originalnima gotskimi oboki ■ za prijetno razpoloženje bo skrbel trio BORUTA LESJAKA ■ postreženi boste z izdelki kuhinje, lu so na tekmovanju gostinskih delavcev Slovenije oktobra 1969 v Portorožu prejeli zlato kolajno ■ pestra Izbira starih sortnih buteljčnih vin ■ cena Silvestrovega metulja le 120,— din. Cenjenim gostom na ntihovo željo rezervirano tudi prenočišče. Izkoristite izredno priložnost ! artikli za pokopai isca pr, V I V I A N I Trst Via delTtstria 127 Iriesle (nasproti staremu vhodu na pokopališče) DOBITE okvire za slike pokojnikov stenske m talne nagrobne luči križe tn okrasne vijake vaze črke v bronu in nerjavečem jeklu itd. Vrh tega še veliko izbiro cvetia TEKOČE GORIVO Plinsko olje s posebnimi popusti Postrežba točna in hitra dobava PETROLCHIMICfl ADRIATICA TRST . Telefon 817-395 MEHANIČNA DELAVNICA S KAROSERIJO CRCIČ PRODAJA VSKH VttSl NOVIH IN UUMIVUI-.MH AVTOMOBILOV NA KAZPOIjMiO HAI MIKI (leta 1858,. FIAT IKK) (leta 1966), P1AI illO Meta IM62) B1ANCHINA FAMIGLIARE 500 (leta 1961) KI Al 6IHI (leta 1959) UIARDINETTA FIAT 50(1 (leta 1953) Sprejema vsa popravila avtomobilov m karoserije tet pranje tn čiščenje - Cene ugodnel Hitra postrežba! PADRiCE Telefon 226 161 P n iiiorštči 'dtievhlk: NtDEUA, 7. DECEMBRA PONEDELJEK, 8. DECEMBRA TRST A H. 15, 15.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.. 50 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 10.00 Godalni orkester; 10.45 V prazničnem tonu; 1.1.15 F. Mar-ryat: «Morski razbojnik* (dramatizacija); 11.50 Ringaraja; 12.00 Nabožna oddaja: 12.30 Revija glasbil; 13.00, Kdo, kdaj, zakaj?; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Ž glasbo po svetu; 15.30 Zadnji dnevi v Ogleju (dramatizacija); 17 20 Orkester; 17.30 Pevski zbori; 18.00 Koncert; 18.45 Pratika; 17.00 Jazz; 19 30 Melodije: 20.00 Šport: 20.30 Ljudske pesmi; 21.00 Semenj plošč; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba. TRST 9.30 Kmetijska oddaja; 11.15 Tržaški moli vi; 12.15 Športni tednik; 14.00 El Campanon KOPER 7.30, 12.30, 14.30, 19.15 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8 00 Prenos RL; 9.15 Zabavni zvoki; 9.30 Železnice na Primorskem; 9.45 Ne deljski orkestri; 10.30 Fumorama; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Nove plošče; 11.30 Današnji pevci; 11.55, 12.45 in 15.00 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled: 14.00 Sosedni kraji in ljudje; 16.00 Prenos RL; 19.00 Športna nedelja; 19.30 Prenos RL; 22.10 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.09, 8.00, 13.00, 15 00, 20.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 10.45 Glasbeni kvizi; 11.37 Roditeljski krožek; 12.00 Kontrapunkt; 13.15 Patty Pravo; 14.30 Glasbeni kvizi: 15.30 Nogomet od minute do minute; 16.33 Popoldne z Mino; 18.00 Simf. koncert; 20.20 Orkester; 20.45 Športna nedelja; 21.00 Verdijeva opera «Ema ni*. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19 30 Poročila; 8.40 Oddaja za ženske; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 Juke box: 14.30 Aktualnosti: 15.30 Preizkušajo se diletanti; 16.10 Kitarist Montgomery; 16.30 Športna nedelja; 17.30 Pisan spored; 18.40 Glasbeni aperitiv; 20.00 Sopranistka A. Stella in tenorist M. Del Mo-naco; 20.45 Rita Pavone. 21.25 Zgodovinske bitke; 22.10 Brez naslova. III. PROGRAM 10.00 Beethoven in Dvorak; 11.10 Nabožni motivi v glasbi; 12.10 Schumannove klavirske skladbe; 14.00 Dve ruski narodni; 14.10 Simf. orkester; 15.30 D. Haward: »Un piccolo giglio nella piccola India»; 16.55 Jazz; 17.45 Resna glasba; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Kulturne aktualnosti; 19.15 Koncert: 20.30 Preteklost in sedanjost; 21.00 Napoleon in pisatelji; 22.30 Telemannove fantazije. FILODIFUZI JA 8.00 Dvorak, Vjenjavski in Skr-jabin; 10.10 Rousseiova simfoniet-ta; 12.00 Basista Šaljapin in Hri-stov; 13.00 Kvartet Amadeus. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 12.00, 13.00, 19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 7.50 Inform. oddaja; 8.04 M. Marinc: «Kukavica»; 9.05 V studiu 14; 10.05 Še pomnite, tovariši... — V. Jerič: Med Savo in Krko; 10.25 Pesmi borbe; 10.45 Naši poslušalci čestitajo; 13.30 Nedeljsko športno popoldne; 15.30 A. P. Čehov: Tragik po sili — humoreska; 15.50 Novi ansambli domačih napevov; 16.00 Priljubljene slov. popevke; 16.30 »Po domače*; 17.05 G. Verdi: «Traviata»; 17.30 L. Aškenaz.v: smeh; 22.00 Novi rod — film; 22.50 TV kažipot. NEDELJA, 7. decembra 20.00, 22.05 Poročila; 9.30 P0 do mače; 9.35 Kmetijski razgledi: Gnojila; 10.00 Kmetijska oddaja; 10.50 Otroška matineja; 11.40 TV kažipot; ....Športno popoldne; 18.10 Avtobusna postaja — film; 19.45 Cikcak; 20.35 Humoristična oddaja; 21.20 Videofon; 21.35 Športni pregled. PONEDELJEK, 8. decembra 9.35, 14.45 TV v šoli; 10.30, 15 45 Nemščina; 10.45, 15.45 Angleščina; 11.00 Osnove splošne izobrazbe; 16.10 Francoščina; 17.50 Ostržek — mlad. film; 18.00 Po Sloveniji; 18.30 Priprava za transport hudo poškodovanega; 18.50 Glasbeno dokumentarna oddaja; 19.20 Kalejdo skop; 19.45 Cikcak; 20.00 Dnevnik; 20.35 I. Cankar: Polikarp — TV drama, sledi F. Liszt: Preludij, ob koncu poročila. TOREK. 9. decembra 20.00, 22.40 Poročila; 9 35, 14.45 TV v šoli; 10.30, 15.40 Ruščina; 11.00 Osnove splošne izobrazbe; 16.10 Angleščina; 16.40 Za prosvetne delavce; 17.50 Risanka; 18.00 Lutkovna oddaja; 18.20 0- brežje: 18.40 Večer pod lipo; 19.05 Na sedmi stezi: 19.45 Cikcak; 20.35 Visconti: Obsedenost - film. SREDA 10. decembra 20.00. 23.05 Poročila; 9.35 TV v šoli; 17.45 Oddaja za otroke; 18.30 Z zadovoljstvom smo objavili na prvi strani našega dnevnika fotografijo dijaških manifestacij v Gorici, v kateri je sodelovalo o-koli 2000 študentov vseh italijanskih srednjih šol in študentov slovenskih višjih srednjih šol v Gorici, se pravi gimnazije, liceja, učiteljišča in trgovske srednje šole. Naše zadovoljstvo temelji na dveh dejstvih: 1. v zavesti srednješolcev, da morajo svoja vprašanja odločno zagovarjati ter oditi zanje tudi na ulico, če je potrebno; 2. solidarnost slovenskih študentov z italijanskimi. Do teh manifestacij ne bi bilo prišlo, če bi bile stvari v redu. Kot vsa naša mladina, tako imajo tudi študentje svoje specifične težnje, ki jih hočejo uresničiti. In ker zanje na pristojnih mestih ni posluha, kot ga tudi za druge zahteve ni. je javen protest nekaj naravnega. V Trstu, za primer, so med letošnjo zasedbo šol italijanski in slovenski študentje prvič skupaj manifestirali, italijanski pa so v tej borbi solidarizirali s slovenskimi dijaki v njihovi borbi za priznanje nekaterih osnovnih zahtev kot so odprtje slovenskih šol v Beneški Sloveniji, ureditev vprašanja učbenikov itd. V povorki so nosili slovenske napise, kar je predstavljalo — skupno s podporo zahtevam narodnostnega značaja — kvaliteten skok v stališčih italijanskih študentov, ki so bili še do nekaj let nazaj v nekaterih primerih skrajno narodnostno nestrpni. V Gorici so študentje italijanske narodnosti s sprejemom slovenskih študentov v povorko pokazali svojo človeško širino, rekli bi tudi zrelost, ki jo pri mnogih njihovih očetih še danes zaman iščemo kljub vsej dobri klimi, ki objek-thmo preveva naše politično življenje. To je po eni strani rezultat dozorevanja v italijanskih študentovskih vrstah, pa tudi rezultat političnega dozorevanja v vrstah slovenskih goriških študentov, ki so s svojo avtonomno odločitvijo, da stopijo v vrste ma-nifestantov s svojim slovenskim transparentom, pokazali novo kvaliteto v slovenski srednji šoli, nova odprtja in tudi nove perspektive. Ko smo v nekem listu opazili porodilo o študentovskem gibanju v Gorici, smo se dokopali do spoznanja, da marsikaterega «očetovsko» navdahnjenega vzgojitelja, ki bi povsod rad mdel-red, disciplino, pokorščino itd. spravljajo takšni dogodki iz ravnotežja, saj so marsikateri z sprejeli celo odločitev ministra Sulla, da imajo študentje pravico shajanja na skupščinah ter raz- ki ima za po- sodimo, da bo vsakdo, oči za gledanje in ušesa slušanje, spoznal kvalitetne premike v goriški mladi generaciji, ki se od nikogar ne pusti stru-mentalizirati, ampak hoče iti po najkrajši poti k nekaterim osnovnim ciljem. Spoznali te premike, pomeni hoditi s tokom, biti po duhu mlad in ne doživljati notranjih pretresov; pomeni razumeti mlade ter jih imeti na svoji stra ni tudi v vsakdanjem delu in življenju. Tako ravnati z njimi bi pomenilo odstranjevati vse razloge za trditve, da je slovenska šola na splošno nazadnjaška po vsebini in delu. Slovenskim študentom v Gorici velja za njihov nastop izreči priznanje, saj ustvarjajo zaupanje med mladimi, sodržavljane Italijane navajajo na naš jezik in naše pravice, kar je dejansko sestavni del širših prizadevanj vse naše narodne skupnosti. Urnik trgovin za praznike Pokrajinska zveza trgovcev za Goriško sporoča, da bo veljal za jutri, v nedeljo in za ponedeljek, naslednji umik za trgovine: Danes, v nedeljo: vse trgovine bodo ves dan zaprte z izjemo dežurne cvetličarne (Redchmamn). V ponedeljek za praznik: vse trgovine bodo zaprte, razen mesnic, ki bodo poslovale od 7. do 11. ure ter cvetličarn, pekam in mlekarn, S SEJE OBČINSKEGA ODBORA V GORICI Podjetju iz Milana bodo poverili popraviio mostička v Stražicah V petek, 12. t.m., bo seja občinskega sveta - Medobčinski zdravstveni konzorcij Na zadnji seji občinskega odbora ki bodo obratovale v dopoldan- v Dorici, v petek zvečer, je odlbor. sklh urah. Pošolski pouk v Sovodnjah ndk za javna dela Luipieri predlagal odobritev sklepa, da se poveri nekemu podjetju ‘iz Milana popravilo In ureditev mostička čez Sočo v Stražicah; v ta namen je predrl - Tisti slovenski učitelji, -ki želijo -den strošek 45 milijonov lir. med tekočim šolskim letom dobi-1 Na isti seji so odobrili tudi sklep, ■ti zaposlitev v pošolskemn pouku, | da bodo sklicali sejo občinskega katerega bo ustanovil šolski ipatro- j sveta za petek 12. t. m. ob 19.30 nat za Sovodnje, naj vložijo proš- url. Na tej seji bodo predlagali njo na prostem papirju najkasneje j med drugim črtanje občinskih dav-do 21. t. m. naslovljeno na pred- ; kov, ki jih ne morejo izterjati. sednlka šolskega patronata v So- j dalje bodo imenovali občinskega j tiče je v načrtu tudi povečanje vodnjah. j predstavnika v pokrajinskem šol- I sedeža posebne šole. Tomassich je brili strošek za nakup zdravil za občinske reveže in za prehrano v občinskih otroških vrtcih. Odbornik za zdravstvo dr. To-massioh je poročal o potrebi novih namestitev za potrebe šolske-ka zdravstva ln za okrepitev po. sebne šole. O tem zadnjem problemu je odbornik govoril tudi o glavnih smernicah zadevnega statuta, ki ga pripravlja pokrajinska uprava in ki predvideva dva medobčinska konzorcija s sedežem v Gorici in v Tržiču. Kar se Gorice Točkovanje se bo vršilo po dalo- ' skem odboru ter najetje 25 mllijo-člllh tozadevne pregledne lestvice, nov lir posolila pri mestni hranil-katero sl prizadeti lahko ogledajo niči za dopolnilno finansiranje pr-na vodstvu slovenske osnovne šole . vega dela industrijskega področja, v Sovodnjah. I Na odborov! seji so nadalje odo- predlagal nadalje izplačilo 16 milijonov lir za bolniške stroške revežev in v ECA za vzdrževaini-no mladoletnih po raznih zavodih. Odobrili so tudi nekaj prošenj za nadalje seznam količine pridelane-ga grozdja, ki pride v poštev » prijavo. iiiimiiiiiiMiMiiiiiiMiiiifiiiMiiiMiiHiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiHiMiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiitMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiitiiiiiiiitiiiiiiMiiiiiiiii ^ sprejem v dom onemoglih, v ECA S SEJE OBČINSKEGA SVETA V SOVODNJAH i Vpis v seznani občinskih Občinski proračun za leto 1970 predvideva enake dohodke in izdatke 100 tisoč lir za podpore delavcem - 200 tisoč lir prispevka športnem društvu • Letne nagrade županu in cerkovnikom ■ Nad 6,7 milijona za odplačevanje dolga in obresti V petek zvečer je bila seja občin-j ki je ta dela opravilo, izvesti še ] nalne tekme, skega sveta v Sovodnjah, katere se nekatera zaključna dela. Med vpisanimi atleti so evropski je udeležilo 9 svetovalcev. Na za- j Ker je občina prejela od dežele prvak Giuseppe Vismara, olimpijec Občinska uprava v Steverjanu sestavlja te dni seznam občinskih revežev za leto 1970, ki bo služil za razne olajšave, zlasti kar se tiče zdravniške ln bolniške nege. Kdor se čut! prizadet, naj se čimprej zglasi na županstvu za vpis v navedeni seznam. četku je bilo ob določeni uri pre-1 za podporo revežem 280.000 lir, so malo svetovalcev prisotnih in so se pogovorili tudi o njihovi raz-morali počakati, da se jih je zbralo delitvi; v ta namen so odobrili se-po zakonu predpisano število, to je znam občinskih revežev, ki so jih nad polovico. Potem je šla seja na- j razporedili v tri skupine; pripad-glo naprej in ob 21. uri so jo že nikom prve bodo izplačali po 18 zaključili. Predvideva se, da se bo- tisoč lir, druge po 10.000 in tretje do pred zaključkom leta svetovalci po 5.000 lir podpore, v skladu z ponovno zbrali na sejo. | večjimi ali manjšimi potrebami. Kot prva točka zadnje seje je Odobrili so tudi letno nagrado or bila odobritev občinskega proraču- 1 ~ ’ ' na za leto 1970, ki izkazuje 53 mili- Nocoj v Doberdobu predvajanje filma Odbor prosvetnega društva Bruno Carmeni, vsedržavni prvak Luciano Archetti, Andrea Verone- zero» v Doberdobu obvešča, dia bose, Pizzolon, Carmeni Tulilo, Stra- do nocoj ob 19. uri v prosvetni gliotto, Serra, Gamba. dvorani predvajali film »Pilot John- ny». Odlbor vabi k predstavi vse vaščane. KLUB «SIMON GREGORČIČ* vabi na otvoritveni kulturni večer sezone, ki bo v torek, 9. decembra ob 20.45. V recitalu o Simonu Gregorčiču z naslovomm «MRJE MI V JEČI SRCE UBOGO* nastopajo goriški srednješolci Iris Battaino, Verena Buzzi, Tamara Kont, Franc Mermo-Ija, Eda Mikiuš, Rudi Pavšič, Magda Prinčič, David Sossou in Anamarija Vižintin. Istočasno bo v klubskih prostorih na Verdijevem korzu 13 otvorjena slikarska razstava rojaka Demetrija Ceja. K polnoštevilni udeležbi vabi odlbor. 0 V tovarni ATI v Drevoredu 20. septembra so bdile po dveh letih spet volitve notranje komisije. Gla-_ sovalo je 79 delavk In delavcev. ganistom in mežnarjem na področ- Rezultati so naslednji: CGIL 37 j Kmečka zveza v Gorici obvešča ju občine v isti višini kot lansko (prej 37), CISL 24 (50), UIL 18 vse vinogradnike na Goriškem, da e“' U8). Pred dvema letoma je bilo morajo najkasneje do torka, 10. t. Prijava vina in grozdja Prosvetno društvo »Briški grli* v števerjanu organizira na Stefanovo 26. decembra izlet v Ljubljano, kjer bo nastopila ameriška revija na ledu «Holiday on lce-i. Prireditev bo popoldne, po njej bo skupna večerja v domači restavraciji, kjer se bo razvila tudi zalbava ob zvokih domačega ansambla. Odhod iz Steverjana bo ob 11.30, odhod iz Ljubljane proti domu ob 23. uri. Vpisujejo Bruno štekar, Bojan Mikiuš, Franc Maraž, Milena Koren, Ferdinand Komjanc, Saverij Rožič. jonov 76.177 lir dohodkov in prav ______________________________ toliko tudi izdatkov. Iz tega izhaja, Da bi se mladina lahko še v več- Število volivk višje. Po en sedež m. prijaviti svoj" letošnji pridelek da se bo proračun predvidoma za- ji meri posvetila športu, so občin- sta dobila sindikata CGIL in CISL. ključil brez primanjkljaja; za to ski možje mislili tudi nanjo ter do-gre zasluga preostankom iz prejš-1 ločili za 1970 200 tisoč lir prispevka njih let v višini 10,7 milijona, do za športno društvo v Sovodnjah, ali katerih je prišlo predvsem po za- j 50 tisoč lir več kot lani. slugi trošarinskih dohodkov od bla- Po potrditvi letne nagrade župana .-proste cone, ki znašajo nekaj' nu, ki je ostala nespremenjena od nadil mi”----~ *1;- T’-' Obnova bolniških knjižic INAM milijonov 'lir: Pri dohodkih j lani, so odobrili tudi odborov sklep Poltrajinsko vodstvo boi^sj«, bla. so navedene naslednje številke: red-j glede dražbenih del za cesto na n™ 'r'i davčni dohodki 27 milijonov; de- Vrhu. Ta dela je namreč prevzelo ; f v, 550™1, otive.šča vse nezadovoljstvom ; lež ^ državnih davkov 7,6 mili- I podjetje Calcisonzo iz Zagraja kot j £ d letn^ obnova knjižic, rn jona, izvendavčni dohodki 6,1 mi-1 edini ponudnik s popustom na pred- ! moraJ° * decembru izvesti lijona, ali skupaj 40,7 milijona. I ložen proračun v višini 10 odstot- I zavf.rT(iv5rifrf' "f vf^a 23 “P0-. ... . „ ., i Med izdatki so na prvem mestu! kov. Predvideni strošek je znašal «ICOJeinc^ INPS ker J® treba njiho- pravljanja o svojih splošnih vpra- splošni stroški s 23,3 milijona lir_ nekaj nad 5,5 miIijona hr, | ve knjižice vidlratt le vsaki dve sanjth. Nekateri solniki so nam- stroški za šolstvo 5,6 milijona iz- Pod zadnjo točko, razno, so na €tl* Ker 50 revijo opravili rec preveč navajeni ravnati sa.nw datki v socialne namene 5,4 mili- seji govorili tudi o občinski podpori deoembra lani, velja ista do konca z objektom, ki po njihovem nima j0na, izdatki gospodarskega znača- po stavkah prizadetim delavcem- leta l®70 svoje misli in volje, hotenja in svoje podobe ter mu teh lastnosti tudi nočejo razvijati. Ne morejo slediti hitremu tempu življenja ter spremembam, ki jih prinaša, po katerih hoče biti študent subjekt dogajanja (nič novega za pedagogiko!), se pravi, da hoče so- vina in tudi staro zalogo. Zadevne formularje lahko dobijo na svojem županstvu, ali pa na tajništvu Kmečke zVeze v Gorici, Ul. Asco-li 1, kijer jim bodo dali tudi vsa potrebna pojasnila. Obenem opozarjamo briške vinogradnike, kd želijo dobiti zaščitni znalk za svoj letošnji vinski pridelek, da morajo po zakonu prijaviti svoj pridelek grozdja tudi če so ga prodali, odnosno predelali. Tudi v tem primeru se lahko obrnejo na Kmečko zvezo v Gorici ter naj prinesejo s seboj prijavnico vinogradov (denuncia vlgneti) z registrsko številko ali samo številko ja (ceste in drugo) 9,4 milijona, občanom. Ker so številni primeri, iiiMiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiiifiimMiiminimiiiiiifHiHiiimniniiiniimMMmnniiuiioutMmiiiiiimt za plačevanje obresti od občinskih da v družini delata dva ali več čla- posojil od prejšnjih let je name- nov ter niso vedno vsi bili zaplete-njeno 5,3 milijona lir in za odpla- ni v stavke, so svetovalci določili čevanje teh dolgov pa 1,4 milijona, znesek 100 tisoč lir, ki naj bi jih Svetovalci so nato odobrili kav- občinska podporna ustanova (ECA) cijo za zakup trošarine in trošarin- porazdelila najbolj potrebnim za-sko lestvico, ki je z nekaj izjema- radi stavke prizadetim delavskim odločati v zahtevah, ki se ga ne- j mi ostala ista kot lani. Zaključne- družinam. S tem sklepom so zaklju- posredno tičejo. j ga računa za dela na cesti Rubije- čili sejo. Zato radi razumemo, zakaj je j Vrh niso odobrili in bodo o tem Na Vrhu so praznovali 80 let Marije Devetak vd. Černič razpravljali na eni prihodnjih sej, ker so ugotovili, da mora podjetje. bil med letošnjimi tržaškimi študentovskimi manifestacijami kakšen šolnik šokiran, ko je stopil v svoj razred ter v njem ni bilo študentov, ki so tisti čas manifestirali po mestu, kakor tudi radi verjamemo, da kakšnemu profesorju v Gorici ni razumljivo, kako so mogli njegovi učenci napisati na vhodna šolska vrata «Stavkamo iz solidarnosti z italijanskimi srednješolci» in oditi v povorko. Čeprav si nekateri zakrivajo o-či pred temi dejstvi ter zmanjšujejo njihov pomen, so ti dogodki resničnost ter smo jim z zadovoljstvom prisostvovali. Slovenski študentje so se postavili vštric s splošnim razvojem in prav gotovo bodo, kot se je to primerilo v Trstu, v kakšni svoji prihodnji akciji postavili tudi zahtevo po ureditvi staleža slovenskih profesorjev, ki jih oblasti i\a povojna leta nesramno izigravajo, ponižujejo in s tem maličijo njih osebnost. nHiHiimiiimiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiitiiiiiiii ZARADI NESPREJETIH ZAHTEV Včeraj so v Gorici stavkali mestni stražniki Trije sindikati niso popolnoma zadovoljni z novim organikom - Protestirajo tudi otroške vrtnarice Po vsej Goriški naši poverjeniki že danes raznašajo Jadranski koledar 1970 skupno s celotno knjižno zbirko, ki obsega šest knjig Ce Vas poverjenik slučajno ne bi našel, Vas prosimo, da ga sami poiščete ln si za majhen denar zagotovite krasen knjižni dar! Izplačevanje pokojnin na pošti v Doberdobu Poštni urad v Doberdobu sporoča, da bodo prihodnje dneve Izplačevali pokojnine po sledečem razporedu: 10. decembra kategorija SO, 11. decembra kategorije VO In VR, 12. decembra kategorija IR in državne pokojnine, 13. decembra kategorije 10. Državno judo prvenstvo danes in jutri v Gorici Danes in jutri bo v glavni dvorani društva Ginnastlca Goriziana italijansko prvenstvo juda. Nasto- 1 so oklicali. Rojstva: Roberta Topan, Massl-millano Oumln, Walter Bralni, I-sabella Lamanda. Sabrina Palmam, Gianluoa Furlani, TANJA Visin-tin, Maria Lulsa Barlebta, Milena Olivo, Paolo Minem, Olaudlo Spi. taleni, Luana Ughl, G-lannd Humar, Marizia Cailiga.rls, Nlcoletta Muner, Fabrizlo A liram, Michela Orbaml, Rosetta Kraclna (mrtvorojena), Paolo Corbatto. Llliana Bregant. Roberta Burzio, Arlan-na Saurln. Roberta Burzio. Valen, tlno Sgorbissa, Glultano Zuljan, Francesca Romoll, Marco Tomslc. Mara Riz in Paola Floreanclg. Smrti: gospodinja 62-Ietma An. tonietta Perovich por Tacohetto, invalid 784etna Lucia Gosdan vd CORSO. 14 -16.35 -19.20 - 22: «Bitk« na Neretvi«, J. Brynner in S. Ko-ščina; jugoslovansko italijansko nemška koprodukcija; kinem*-skopski film v barvah. VERDI. 15.00: «Amore mio aiuO-mi», Alberto Sordi, Monica Vittl-Italijanski barvni film. MODERNISSIMO. 15 - 17.20 - 19.40 in 22: «Satirycon», M. Pobter m L. Bosč; Fellinijev kinemaSkop-ski film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. VITTORIA. 15.00: «L’ago sobbo 1* pelle», C. Jurgens in Cr. Ruoker. Nemški barvni film, mladini pod 18. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 15.00: «Jerrisssimo», J. Lewis in A. Francis; ameriški barvni film. Tržič AZZURRO. 14.00: «La eaduta degll del«, D. Bogarde in I. Thulin. EXCELSIOR. 16.00: «Butch Cassl-dy», P. Newmann. Kinemaskop® v barvah. PRINCIPE. 14.00: «11 giomo del signore«, Manfredi. Barvni film- S. MICHELE. 14.00: «11 fantasma del pirata Barbanerau, Walt Disneyejev film. ISovu Gorica SOČA (Nova Gorica): »Skrivnost- na vojna Haryja Friga», ameriški barvni film — ob 16. — 18. — 20. DESKLE: «Dama iz Bejruta«, špao-Ski barvni film — ob 17. in 19.30- RENČE: «Past v Grand Kanjonu»> ameriški barvni film — ob 15. ln 19.30. ŠEMPAS: «Winchester 73», ameriški film — ob 16. in 19.30. KANAL: «BledoIičnd ubijalec)), francoski barvni film — ob 16. i*1 19.30. SVOBODA (Šempeter): «Tujska l®-gija», ameriški barvni film — ob 16. - 18. — 20. V nedeljo so imeli na Vrhu pri Martinovih prijetno domačo sloves-! nost. Nad trideset sinov In hčera, Včeraj so mestni stražniki v Gorici stavkali. Nikjer ni bilo videti ni kakega stražnika, na križiščih so vršili službo agenti prometne policije in karabinjerji. Mestni stražniki so stavkali, ker ni hotel občinski odbor, v razpravi o novem organiku občinskega osebja, sprejeti njihove zahteve, da bi jih vključili med uslužbence z oznako uradnika. Stražniki trdijo, da so nedavno v Tržiču to napravili in da imajo njihovi kolegi tak status v številnih občinah širom po državi. V zadnjih dneh je bilo v Gorici več sestankov med osebjem gori-ške občine in sindikati ter med sindikati in zastopniki občinskega cijo. odbora. Občinska uprava je predložila osnutek novega organika, delno Je sprejela razne sindikalne zahteve. Včeraj so trije sindikati FIDEL-CISL, FNDELO-CGIL in UNDEL-UIL izdali skupno poročilo v katerem ugotavljajo, da ni občinska uprava sprejela vrsto zahtev, zlasti tistih, ki se tičejo mestnih stražnikov, učiteljic otroških vrtcev. Mnenje sindikatov o organiku je negativno, vendarle sindikati vabijo občinsko upravo naj da na dnevni red občinskega sveta vsaj to kar je vsebovano v organiku, To mora občinska uprava napraviti do 15. (anuarja, sicer bodo sindikati spet sprožili sindikalno ak- “• ki 37 | vnukov m dru^isorodntkov se ^ Danes zjutraj, s pričetkom ob 10.™' url, bodo nastopili atleti nasled- vdove njih kategorij: lahka, srednje-lahka, | em c. srednja. Popoldne od 17. do 19. ure ne -|o Je lmela «°®Pa Marija so na vrsti izločilne tekme sred- 80 let' Roc^la se ie 113 Vrhu pri njetežke In težke kategorije, zve-'Pavnovlh ln »e Je pred prvo sve-čer od 21. ure dalje bo izločilni tovno vo,Jno Poročila kar v doma-turnir za vse kategorije. ^ vasi z Jožefom Černičem, ki je Jutri zjutraj, od devete ure in fe!aI tako v _kraških kamnolomih popoldne od 16. ure dalje bodo fi-i . ,na njivah. Vse življe- | nje je delala na domu in kljub tež-1 kim gospodarskim razmeram, ki ; so bile značilne za tisto dobo na j našem Krasu, je lepo vzgojila cel kup otrok. Dva sta umrla med prvo svetovno vojno na češkem, kjer Je bila družina v begunstvu, Rudi pa se je ubil pred štirimi leti z motorjem. Kljub temu pa se je okrog nje v nedeljo zbralo kar devet hčera In sinov: Olga je poročena v Zdravščini, Norka v Sta rancanu, Valerija v Romansu, Stanko živi na Vrhu, prav tam Danilo, i Popi živi v Marianu, Mario v Fo-j Ijanu, Romano v štarancanu, Karlo pn v Romansu. Naši prijazni mamici želimo obilo sreče in zadovoljstva. Na vpogled načrt za gradnje ljudskih hiš v Štandrežu Pri tajništvu občinske upra ve v Gorici je na vpogled do vključno 10. t.m. rajonski urbanistični načrt za gradnje ljudskih hiš, z vsemi priloženimi dokumenti ln podatki, ki se toče štandreža. Prizadeti občani si ga lahko ogledajo med uradnimi urami na protokolnem uradu. Proti eventualnim nepravilnostim lahko vložijo pritožbo v roku 20 dni po objavi odloka v pokrajinskem uradnem listu (Fo-gllo annunzi legali). Paronuzzi, gospodinja 73-letna Ad- prvačINA: «Dnevnik s Pacifika”' dlna Z liter vd. Dessl, gospodinj« | arneriški film - ob 16 in 19.30. 64-letna Giovanna Goriup, gospo- : POTUJOčI KINO - SELO- «Deset dinja 82-letna Pierina Feresln por. Bregant, upokojenec 62-letnl Nar-cislo Bertoija, upokojenec 72-Ietnl Giuseppe Mosettl. upokojenka 75. letna Ortensia Milani, gospodinja 84-lebna Anna Petarin vd. Macnz-zt. posestnica 63-letna Lulgla Fogar por. Montana, kmet 78-Ietnl Lo-dovlco Zottl, trgovec 60-letnl Save-rio Kocjančič, 90-letna Terasa Česen vd. Stergar, mrtvorojeni Marco Tornscl; upokojenec 63-letni Erneste Pogač inl, delavec 59-letnl E-gidio Spessot ln upokojenec 73-letnl Vincenzo Guamerl. Poroke: Karabinjer Ptetro Gal-Una in gospodinja Loreta Dellch, oficir Giuseppe De Natale In uradnica Anna Maria De Colli, meha-nlk Valdiero Vecchiet In vrtnarica Iole Fiorella. markonist Marco Delana In delavka Maria De Filip, pis. Oklici: orožar Gianfranco Sassl ln gospodinja Maria Avrlnl. božjih zapovedi)), I. del, ob 19-30- DEŽURNI LEKARNI GORICA Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna D’UDINE, Trg sv-Frančiška 5, tel. 21-24. TRŽIČ Danes Je dežurna lekarna v Tržiču Centrale, Trg della Repubblica> tel 72341. DEŽURNA CVETLIČARNA Danes je v Gorici odprta cvetličarna REICHMANN, Korzo ItaHJ® št. 34, tel. 53-71. Mali oglasi SLUŽBO DOBI mlajše dekl® pri zobozdravniku v Gorici kot P°J močnica za dezinfekcijo, pomoč Prl delu na pacientih itd. Telefon št®v-2909 ob delavnikih od 9. -13 ure. Včeraj - danes ROJSTVA SMHTI IN POROKE V goriški občini se je od 1. do 6. decembra rodilo 29 otrok, umrlo 17 oseb, poročili so se 4 pari ln PRIZNANO MEONAROON) AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE i LA GORIZIANA GORICA - Ul Ouca d'Aosta 18(1 - |’el 48-4S - GORICA PREVZEMAMO PREV O/ VSAKOVRSTNEGA BLAGA PO CESARSKE* UKAZU O PREGANJANJU KRISTJANOV SO SE POLNIIE EMONSKE JEČE PAN ZA ONEM SO SE ZAPIRA1A VRATA ZA NOVIMI JETNIKI■ 'MEŠČANI, SESTALI SMO SC, PA' oto i /-m_i ant’ =>*■, DLOClMO O USODI JETNIKOV ! V EMONO 3E PfclSEL CESARSKI ODPOSLANEC IN ZAHTEVAL, NAJ POŠLJEJO UJETE KRISTJANE V POLO NA VELIKE IGRE , KJER JIH BODO V ARENI METALI DIVJIM ZVEREM. PIUPICI3 JE ZATO SKLICAL DECURIONES(SVETSTOTIH), -/GOSPODA. 5e ENO IME MANJKA n AVASEM> SEZNAMU ZA ARENO ! POŠLJITE STRAŽO V > ULICO OB JUŽNEM ZIDU. V HlS| ZAZNAMO* VANI S ČUDNIM KRIŽEM OB VHODU BOSTE 6 V NAŠLI ŠE ENO KRISTJANKO .. O VSAKEM JETNIKU SO ODLOČALI, ALI NO GA POŠLJEJO v ARENO, ALI NADELO V KAMNOLOME TULIO PIUDICI Ob gomili rojaka )rof. Adolfa Groebminga Na dan p^M narodnim praz-tkom, dne 28. novembra, so v "iubljani pokopali našega trža-'tega rojaka, profesorja glasbe I *°lfa Groebminga, ki je kot žr-W prometne nesreče zaključil "j^embra letos svoje bogato tn [•odtio življenje. Predsednik Dru-.tva slovenskih skladateljev, prof. “idovan Gobec se je poslovil od Wwfoika z naslednjimi beseda-itii; ^ enostranski svet večnih zvo- kov spremljamo uglednega čla- društva, profesorja Adolfa Groebminga. Prenehalo je biltl 5tCe predstavnika starejše sionske glasbene geineraci|je, ki je 2moglo ostaiti mlado in so-a°k>no do zadnjih dni. Skoraj neverjetno se sliši, ka-ko Je pokojnik hotel in znal u-^riti 78 let svojega življenja v *!* sam delovni dan, ki mu je po-avil osnovni moto: glasbena tobsveta. Kot svoj življenjski cilj ” si, je začrtal pot med Ijud-®v°. ker je bil trdno zasidran v dričanju, da je glasbena pro-glasbena osnovna šola ljud-*Va- Zato mu je bilo popolnoma Jasno, da ga lahko pot Izobrazbe ^ samo na učiteljišče in kon-^■Vatorij in od tod med ljudstvo. ® temeljito glasbeno osnovo s - ---ga konservatorija je uspeš- 'tip lomi ral v Ljubljani. Po di-etni se razgrne pred njim ši-6 *° In neobdelano polje glasbe-/Prosvete, kateri se je ves in j/Pbthoma posvetil do smrti. Po d®1 Je vsestranski glasbeni pe-r*°g širokega formata s tisto * f®&nostjo in ljubeznijo do pe-^goškega poklica, ki jo lahko i7ačimo samo s pojmom poda- osebnost. Poprav so mu bile odprte mno-druge poti dala, se je pokoj-/* zavestno odločil za vzgojo ?tadih pedagogov in glasbenikov. ato ga najdemo kot profesorja Učiteljišču, na orglarski šoli, ?® glasbenih šolah, na konserva-I^tju in nazadnje na Glasbeni J*aob> 1924) naslednje leto pa še kitarsko šolo, po osvoboditvi pa dva nanotka za tamburaše. Ob tolikem praktičnem, organi-zacl iškem in uredniško - pisateljskem delu ni ostalo kaj prida časa za komponiranje. Svojo prvo skladbo Je objavil v «Novih akordih« (1913), pozneje še nekaj v že navedenih glasbenih revijah. V zadnjih letih je objavil t,udl dvoje manjših del za godalni kvartet, toda večina tega njegovega dela so priredbe za široko, posebej pa še za pevsko u-porabo. Sedaj, ko se je Izteklo to bogato ln delavno življenje in polnih 60 tet predanega in zaslužnega dela, ki ga je Adolf Groeto-ming posejal od Trsta vse do tja, kjer se poje naša pesem, vemo, da je umrl mož, ki ga bo naša glasbena kultura ohranila v trajnem to hvaležnem spominu, B. G. Od vedeževanja iz kart do skrivnostnih prebujanj - Pojasnjena skrivnost - Ostanek mitološkega mišljenja - Ničesar za jastrebe tistimi, od katerih ga loči čas in prostor. Zelo jasen je primer iz narave, ki ga dobro pozna vsak čebelar: panj ali mravljišče sta življenjski celoti v pravem pomenu besede — kot da je določena količina življenja« razdeljena med vsa živa telesa in osredotočena na matico — tako da tudi čebele, ki so na polju in v trenutku, ko matica umre, daleč od nje, prenehajo delati. Na otokih Tihega oceana so o-pazili, da nesrečniki, ki jih nekateri plemenski poglavarji obsodijo na smrt, tudi zares umrejo, pa naj bodo v tistem trenutku kjerkoli! NIČESAR ZA JASTREBE Znanost torej za zdaj še ne zna zadovoljivo razložiti takih okult- vestno prenašal, marveč tisto, kar je on pred njo prikril — prihod stareja Junga v njihovo hišo, zaradi česar je bil gostitelj še posebno vznemirjen. OSTANEK MITOLOŠKEGA MIŠLJENJA Na koncu navedimo še originalno, zanimivo mišljenje londonskega psihiatra Schvvartza, ki mu je osnova prvotno mitološko mišljenje kot del magijske predstave praljudi o načinu življenja. Podlaga temu mišljenju je občutek splošne enotnosti: v praljudski zavesti je bilo vse nerazločno, čas enoten — brez preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Telepatija je ostanek take miselnosti — sposobnost, da ima človek stike s ..............................................mini...■iiiiiiiiiiii.i........... TRAGEDIJA OB INTERNACIONALNIH SPLETKAH Znanost posameznih primerov ne jemlje kot verodostojne dokaze za obstajanje jasnovidnosti in telepatije. Zato ne, ker okoliščine v katerih so se stvari dogajale, strokovno niso bile preverjene, in je možno, da so se nekateri dogodki le po naključju ujemali z napovedmi jasnovidne* osebe, na splošno pa tudi zaradi nezanesljivega pričevanja ljudi. Saj končno se po številnih podobnih napovedih ne zgodi ničesar, vedno pa si ljudje zapomnijo in pripovedujejo le o tistih primerih, ko so se napovedi uresničile. Znanstveniki zato poskušajo s pomočjo znanstvenih metod izzvati take okoliščine namerno, na eksperimentalni način, tako da jih strogo nadzorujejo. Za zdaj poznamo tri različne načine in razne vrste eksperimentalnih dokazov. OD VEDEŽEVANJA IZ KART DO SKRIVNOSTNIH PREBUJANJ Američani na primer raziskujejo jasnovidnost in telepatijo s stališča, da so morda jasnovidne napovedi le naključne uganitve: če je od desetih različnih kart treba uganiti eno, je matematična verjetnost, da jo bodo naključno uganili, ena proti deset. Če pa nekdo lahko ugane več kart, potem to ni več naključnost, marveč posledica neke posebne lastnosti tega človeka. Tako je Couvert postavil v eno sobo človeka, ki je mešal karte, v sosedni sobi pa je nekdo drug zapisoval, katero karto je v tistem trenutku oni gledal. Pozneje so si v te namene izmislili posebne karte in poseben način mešanja itd. Včasih so se uganitve statistično pomembno razlikovale od verjetnosti naključnega ugibanja (dokaz, da telepatske lastnosti obstajajo), včasih pa tega niso mogli tako potrditi. Sovjetski raziskovalci imajo drug način: poskušajo dokazati, da obstajajo materialne zveze med ljudmi, ki so med seboj oddaljeni, oziroma poskušajo dokazati možnost prenosa misli skozi prostor. Tako je profesor Vasiljev hipnotiziranega človeka zaprl v svinčen oklopljen prostor in mu od zunaj — v mislih — ukazal, naj se zbudi iz hipnoze. Trenutek prebujanja je zaznamoval trak za merjenje možganskih valov (EEG). Pokazalo se je, da je ta trenutek nastopil za neznaten, toda merljiv delec sekunde za trenutkom, ko je hipnotizer ukazal hipnotiziranemu naj se zbudi. Ko so iz- JrJ/jm . :,'r "elnK. ' .utr' ■ rf.iR.,ili.i' T.0i ir*h v I«; . .T'T. v Sala Bohrih SAD MAŠČEVANJA merili hitrost prenosa hipnotizerjevega ukaza do možganov hipnotiziranega, se je pokazalo, da je malo manjša od svetlobne hitrosti in radijskih valov. — Ne le možgani, — trdijo nekateri sovjetski znanstveniki, — marveč tudi vsaka celica človeškega organizma lahko prenaša valove. Francozi so to potrdili z odkritjem, da nukleinske kisline v celičnem jedru predstavljajo majhne električne kondenzatorje. Pozneje so Rusi napravili zanimiv poskus: hipnotiziranemu so sugerirali, da pred sabo vidi osvetljeno sliko. Potem so ob njegov tilnik pristavili magnet, človek pa je začel pripovedovati, da vidi, da se slika približuje njegovemu tilniku. Ugotovili so, da je v domišljiji hipnotiziranega človeka zamišljena podoba predstavljala vsoto električnih sil, na katere magnet lahko deluje s svojo privlačno silo! Tretji način, ki ga uporabljajo znanstveniki pri raziskovanju jasnovidnosti in telepatije, je opazovanje pojavov, ki so povezani s človekovim podzavestnim življenjem in čustvi, ki v določenih situacijah lahko povzročijo močan duševni napor in razburjenja. O tem pričajo vsi opisani primeri, prav tako pa tudi številne matere (zapisane tudi v literaturi), ki so se zbudile v trenutku, ko jim je sin umiral na fronti. POJASNJENA SKRIVNOST V tej smeri raziskovanja na primer odločno vztraja profesor Bonder iz psihološkega inštituta v Freiburgu. Pri poskusih mu zelo veliko pomaga soproga, ki je odličen medij. Iz vrste njegovih zanimivih poskusov bom navedel samo en primer. Ko je dobil obvestilo, da ga bo obiskal slavni švicarski psiholog Jung, je ves navdušen zaprl ženo v neko sobo, ne da bi o obisku z njo spregovoril eno samo besedico, in iz druge sobe knt navadno začel poskus — da žena ugiba besedo, ki jo on napiše v nekem drugem prostoru. Skoncentriral se je in napisal besedo «Alt» (star). Po treh sekundah je ženina roka v drugi sobi začela pisati črke «J* pa «U», «N» in «G» itd. — ter kar hitro napisala ves stavek: «Jung kommt« (Jung prihaja). Ona torej ni prejela besede «alt» (stari), ki ji jo je za- nih pojavov, po drugi strani pa bi bilo spet neznanstveno, če bi zanikali obstoj neskončnih možnosti človeške psihe. Kako pa je z možnostjo, da bi jasnovidnost in telepatijo, ti sposobnosti posameznih ljudi, uporabili v vojaške namene, kar včasih zagovarjajo posamezni razbo-riti psihologi na Zahodu? — To skoraj ne pride v poštev, kajti ugotovili so že, da imajo telepatske lastnosti samo posamezni redki ljudje in da takšna stanja doživljajo spontano v posebnih situacijah, v katerih imajo emocije in podzavestni nagoni pomembno vlogo. Odtod izvirajo tudi velikanske težave pri znanstvenih poskusih z jasnovidnostjo in telepatijo. Suš-marstva — pa je bilo že od nekdaj dovolj in ga tudi še bo. Velimir Filipovič BI A FR A: odcepitev 2 milijona stane žrtev Biafra Je državica v Gvinejskem zalivu in je oddaljena le 600 km od portugalskega otoka Sao Tornč. Imenujemo ga zato, ker je od tu zveza z državo. Imenovani otok je edina izhodiščna točka za dosego letališča Anabele v Biafri. Od tu vozi letalo na edino letališče, če smemo tako imenovati široko stezo na kateri pristajajo letala. Letovišče ,je ponoči v temi ker je izpostavljeno napadom nigerijskih topov. Ce država zgubi to edino življenjsko važno točko in pusti da jo zasedejo Nigerijci ker je samo 50 km oddaljena od sovraž. nih postojank, je prebivalstvo popolnoma odrezano od sveta. Ob vsakem prihodu letala se luči na letališki stezi le za pristanek letala nekaj minut prižgejo in nato ponovno ugasnejo, da se ta važna točka ne izda nepoklicanim. Odkar je Biafra proglasila svojo državno samostojnost in se ločila od Nigerije je v državi umrlo od gladu 2 milijona prebivalcev. Brezštevilni so umrli v borbi in pod zračnimi napadi. Vso prehrano je narod pojedel, skladišča so se Izpraznila. Točnega števila umrlih se ne ve ker nihče ne vodi o tem računa. Ugotovili so le, da je 40 odst. otrok od 2 do 4 let od lakote in od pomanjkanja oskrbe umrlo. V našem stoletju je to že dirugi primer, da se uničuje ves narod po drugi svetovni vojni. Prvič so bili zdesetkani nekateri evropski narodi, sedaj pa je na vrsti zelo inteligentno In razvito afriško pleme Ibo, ljudje polni ambicije ln volje stopiti v vrsto civiliziranih narodov. 2e nekaj let prej so člani plemena Ibo doštudirali v tujini in prišli na položaje zdravnikov, odvetnikov, inženirjev, duhovnikov in trgovcev. Danes je ta zemlja kraj nesrečnega pogina. Po mestih odstranjujejo bolne otroke iz materinih naročij in Jih pošiljajo v Gabon v bolnice. Otroci bolehajo za tropsko boleznijo, ki jim zaradi pomanjkanja proteinov izmozgava telesce da shujšajo do skeleta. To HO odvzemanje vrši vojska brez u-smiljenja tako, da mati večkrat pade pod puškinim kopitom, ko se ne more ločiti od svojega ljubljenega deteta. Otroci iz strahu bežijo od doma in se skrivajo po gozdovih, sestradani, bolni, izmoz gani do smrti. Tragedija Biafre se pričenja le- 1884 s skoraj pozabljeno konferenco v Berlinu ko so Afriko razdelili in prisodili največjo kolonijo ob Gvinejskem zalivu Nigerijo Angležem. Angleži so hoteli v vsej koloniji en sam narod s pametno gospodarsko politiko. To se ni dalo u-stvarvti ker je Nigerija od vseh početkov bila sod smodnika. V mejah kolonije so bila razna plemena, ki se niso znala politično uveljaviti zaradi svoje primitivnosti, ln taka so ostala. V tej kaotični zmedi plemen so se tri plemena obdržala. Na severu je položaj obvladalo pleme Hausa, ki je sprejeto islamsko civilizacijo od a-rabsklh plemen v Sahari. Jugoza-pad je obvladalo bolj primitivno ljudstvo Jaruba, vzhod pa pleme Ibo. Ker so podjetni Ibo prevzeli vse najvažnejše položaje ln trgo vino so preplavili ves vzhod in velik del dežele. Zaradi tega so jih sosedje Hausa zasovražili. Dokler je Nigerija bila odvisna kolonija je življenje še kolikor toliko teklo brez pretresov dalje. V le-tu 1960 pa postane Nigerija samostojna in kazalo je, da bo sožitje med plemeni vzdržljivo a leta 1966 Je napetost počila ob priliki a tentata na dva ministra. Tako je nastopila 29. maja 1966 tragedija za pleme Ibo ko so Jih sodiržav ljani iz plemena Hausa napadli in pričeli neusmiljeno klati vse, o-tiake, ženske in starce. In ta pokol je trajal mesece ln mesece Kakor prej povedano se ne ve ko liko žrtev je bilo v teh pohodih sovražnika iz rodu Hausa. Po nekih oenitvah je padlo v borbi 30 tisoč žrtev samo v bojni črti. Ko je vihar minil so se ostanki zbrali na jugu države lačni, goli In o-ropand vsega kar so imeli. Pribe žali so. samo da so rešili golo življenje. Zaradi tega nevzdržnega stanja je pleme Ibo 30 maja 1967 oklicalo svojo samostojnost in de. želi so nadeli ime Republika Biafra, s 14 milijoni prebivalcev. Lastna vojska je pričela braniti meje svoje države, ki Je pričela svoje samostojno upravljanje. Čeprav so evropske države poslale v Nigerijo orožje ln letala, po ne kem dogovoru iz prejšnjih let ln čeprav Biafra nima modernega o-rožja se ljudstvo junaško bori in brani svojo neodvisnost. Skoda, d« Je tu sovražnik, ki ne miruje -lakota ki je ne morejo preprečiti. Tudi v mirni dobi ni imela Biafra dovolj hrane da bi preživljala svoje prebivalstvo, sedaj je še teže ko je v državo pribežalo na tisoče beguncem In položaj je brezupen. Računajo, da je v skrčenih mejah od 6 do 8 milijonov ljudi. Masovno umiranje se je pričelo pri otrocih Ob primanjkovanju hrane v tej stiski ima smrt svojo veliko žetev. Nigerijci bi dovolili prosto zračno pot do Biafre pod pogojem, da bi imeli oni kontrolo nad zrakoplovi, da ne bi vtihotapljali v državo orožja. Bia frčani pa se boje nigerijske kon trole, da ne bi v hrano primešali strupa ker v Afriki je strup močno v rabi za odstranjevanje sovražnika. Je pa tudi res, da je izstradanje sredstvo v vojni. Ce. to se misli v Nigeriji, da bi vod-stvo vojne uporabilo zračni most za dokončno zmago. V Biafri pa so trdno odločeni da dosežejo zmago za vsako ceno. Mednarodna skupnost ln mednarodni Rdeči križ pošiljata na leta lišče Anabele letala z živili da ob drže vsaj preostale pri življenju dokler s« ne reši ta težak problem. Po zračni poti dov ožijo sedaj 450 ton hrane na noč, država pa pora bi na dan 2000 ton živil. Začasno glavno mesto je Umuahia, revno mesto s 40.000 prebivalci ob želez niški progi. Danes je naseljeno s pol milijona prebivalcev in begunci, ki so se namestiM po cestah in žive v obupnih razmerah M. P. f *> m rs A Veljaven od 7. decembra do 13. decembra 1969 OVEN (od 21. 3. da \ 20. 4.) V čustvenih (j zadevah se m to- l J žite preveč vsiljivim J osebam. Sicer pa boste prejeli zelo u-godne novice in tegobe bodo proti koncu tedna pošle. Na delu boste nervozni, ker se vam bo izmuznila neponovljiva prilika. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Srečali boste / neko ljubko osebo, J s katero se boste zelo dobro razumeli. Premostili boste sramežljivost in v kramljanju spoznali, da se vam obeta lep teden. S prijatelji vas bodo prvi dnevi v tednu družili, v drugi polovici pa boste imeli burno diskusijo. DVOJČKA (od 21. 5. do 2(1. 6.) Imeli boste več razumevanja in spoštovanja do osebe, ki vas ljubi. Ne bodite do nje osorni, kot. doslej. Bolezen je za vrati, pazite se hitrih skokov temperature in ((vesoljske« mrzlice. Pijte vroč čaj, žganje in kuhano vino. Pomaga. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Neka oseba, ki vas sicer ima zelo rada, bo z vami jezna, ker ne veste odločati v družin- skih zadevah. Proti koncu tedna se bosta pomirila in dogovorila za potovanje ob Novem letu. Prejeli boste vest, ki vas bc razveselila. Tudi voščila. LEV (od 23 7. do 22. 8.) Ste zelo po-f C1 ■» \ trti toda imeli bo-[ | ste zelo prijeten o- V ' J bisk, ki vas bo ta. '---/ koj spravil v dobro voljo. Izbirajte med dvema mož-nostima, ki se vam odpirata, toda odločno in potem sledite po začrtani poti. Pojdite tim-prej k zdravniku, ker je tudi navaden prehlad nevaren. DEVICA (od 23. 8 do 22. 9.) Ne vdajajte se vplivom domačega ln delovnega okolja, predvsem pa'ne verjemite lažnim prerokom im izmišljenim napovedim. Na delu boste razširili svojo dejavnost, utrujeni boste. Vaši živci bodo proti koncu tedna popustili. Poma gal vam bo samo počitek. TEHTNICA (od 23 9. do 23. 10.) V ljubezenskih zadevah bodo različna gledanja povzročila začasen nesporazum. S potrpežljivostjo in taktom pa se bo vse popravilo. Na delu sodelujte s sodelavci, ki vam ponujajo sodelovanje. Ne berite preveč ponoči, ker ljublje no osebo luč moti. ŠKORPIJON (od 24 \ l0' d0 21- n*> v •''Sft' \ ljubezenskih zadevah boste imeli relativno lahke uspehe, ker je vaša o-sebnost privlačna. Posebno se boste uveljavili na celovečernem plesu Latinci so rekli ((ljubezen premaga vse ovire«, svetujemo vam da se takih o-vir. če le morete, pravočasno izognete. STRELEC (od 23. It. do 20. 12.) V lju bezenskih zadevah se morate boriti proti drugi osebi, ki skuša onemogočiti uresničitev vaših že dolgo časa neuresničenih sanj. Na delu boste zelo zadovoljni 5 svojim položajem v kratkem pa boste celo napredovali. Zaupajte prijateljem, ki vam hočejo pomagati in sprejmite mimo tudi njihove napake. KOZOROG (od 21 /* N '2. do 20. 1.) Fre- f _ k ) pustite rešitev ču* 1 j Zvenih zadev na bolj " 'V umirjen čas. Pre- 'x'--' dajte se praznikom, zabavajte se, uživajte dolge in vesele zimske večere. Pri tem pa se pazite, da ne bo prišlo do nepredvidenih posledic. Trpeli boste za revmatizmom Zdravite ae VODNAR (od 21. 1 do 19. 2.) Zvedeli boste nekaj novega kar pa bo postavi to na glavo vse vaše dosedanje načrte Na delu boste pokazali mnogo dobre volje, kar bo vaš šef. oziroma gospodar, po moralni plati zelo cenil, gmotnih poviškov pa si kar ne pričakujte. Se vam splača? RIBI (od 20 2. do 20. 3.) Teden |e ze-o ugoden za traj na čustva ln zveze. Neporočeni, rojeni pod znamenjem rib, naj ta teden pozabijo na svojo prirojeno ljubosumnost, imeli boste motnje zaradi preobilne hrane in močnega prehlada. Drugič bodite bolj oprezni. ATLETIKA VALERIJ HRUMEL MISLI RESNO? Svetovni rekorder v skoku v višino letos (po poškodbi) prvič nad200cm Pred dnevi je izjavil, da namerava nastopiti na olimpijskih igrah v Miinchnu Sloviti sovjetski skakalec v višino Valerij Hrumel (desno), s svojim trenerjem Ivanom Kučerenkom. AM Valerij Brumel misij resno? Se res misli pripravljati za olimpijske igre, ki bodo čez tri leta v Miinchnu? To sta dve vprašanji, ki sta postali pred dnevi med ljubitelji atletike aktualni. Iz Moskve je prišla namreč vest, da je svetovni rekorder v skoku v višino izja vil, da se bo začel resno pripravljati za nastop na olimpijskih igrah v Miinchnu. Zgodba Valerija Brumla, je ena najlepših v zgodovini atletike. Brumel je še sedaj, ko že štiri leta ne nastopa več za reprezentanco, sovjetski atlet, ki je dosegel naj-večjd sloves. V času rekordov so ga v domovini in tudi v tujini imenovali za človeškega «sputnika» ali zia kozmičnega skakalca. Ta dva naslova je Brumel zasluži, saj je svetovni rekord v skoku v višino privedel do višine 2,28 m, rezultat, ki je še danes samo utopisSični cilj vseh skakalcev na svetu. Rekord Brumla sta skušala popraviti le dva skakalca: Kitajec Nečekin ter Američan Fosbury, sicer pa si ni še nikdo upal postaviti lestvice na višino 2.29 m. Pot Brumla v svetovni eliti je začela 13. avgusta leta 1960, ko je nekaj tednov pred igrami v Rimu postavil nov evropski rekord 2,17 m. Bilo pa je to leto, leto Johna Tho masa, ki je kar na tekočem traku popravljali svetovni rekord in ga privedel do lepe višine 2,23 m, ki je bila za vsakega drugega skakalca nemogoča. Med olimpijskimi i-gramd v Rimu je vladala prava psihoza Johna Thomasa. Vsi so v njem videli zmagovalca, prišlo oa je do velikega presenečenja in A-meričan je odnesel komaj bronasto kolajno pred dvema skakalcema iz Sovjetske zveze, med katerima ie bil tud« Valerij Brumel. Po drugem mestu v Rimu je š a pot mladega evropskega rekorderja (rojen je bil 14. aprila 1942 v kraju Tol-busimo blizu Cite v Sibiriji) strmo navzgor. Pred koncem sezone je dosegel nov evropski rekord 2,20 m, v zimski sezoni 1961 pa celo 2.25 m. Na odprtem je nato dosegel prav kmalu še uradne rekorde 2.23 m, 2.24 m in končno v Sofiji višino iz zimske sezone 2,25 m. Zelo uspešen je bil Brumel med srečanji Sovjetske zveze z ZDA. V Palu Altu je na primer leta 1962 ponovno popravil lastni rekord do 2,26 m, leto kasneje v Moskvi pa je bila nova rekordna višina že 2,28. Se prej je v Moskvi, malo po rekordu iz Pala Alta, dosegel tudi 2,27 m. Ob priliki svojega rekorda 2,28 m je Brumel naskakoval tudi višino 2,30 m. Med olimpijsko sezono 1964 je bil daleč najboljši skakalec na svetu. Dvakrat je preskočil 224 cm, po enkrat pa 223 in 222 cm. Malo pred igrami v Tokiu je nekoliko zbolel in zlato kolajno, ki si jo je v štirih letih talko zaslužil je komaj ujel. Pred tekmovanjem niti sam ni upal, da bo prvi. Bojazen je bila upravičena. Skočil je samo 218 cm, prav toliko kot Američan Thomas, ki rriu je ob tej priliki predstavljal I največjo nevarnost. Po tem uspehu, kn je bdi za takega atleta sikorhij Pirova zmaga, je Brumel izgihil blišč. Leto kasneje je bil še Eredno najboljši na svetu, skočil |>a je saimo 219 cm. Pot elitnega skrjcalca in nepremagljivega atleta i« končala v Parizu 3. oktobra 19fli z zmago v dvoboju s Francijo z Rezultatom 215 cm. Tri dni kasneje se je v Moskvi med prometno nefirečo hudo poškodoval. Na več mestih zlomljeno nogo je zcfravil predvsem prof. Ivan Ku-cfrenko. Po dolgih mesecih je izjavil, da bo Brumel nekoč še ska-klrl, pripetila pa se je nova nesre-ču, ki je tudi majhno športno u-dejstvovanje ponovno spravila v »evamost. Brumel je padel v svojem stanovanju in si še ne ozdravljeno nogo ponovno zlomil. Minilo le še mnogo mesecev in Brumel se tje lahko gibal brez palice. Začel je iz lahkimi telovadnima vajami in s plavanjem. Med lansko zimo je nekajkrat tudi nastopil in dosegel rezultat m. Med poletno sezono je nato skočil tudi 2.05 m. Skupno z Brumdom je treba vsekakor omeniti tudi skakalca LR Kitajske Ničeikina. Zanimivo je, da se je slednji rodil prav istega dne kot Brumel: 14. aprila 1942. Niče-kin se ni z Brumlotn nikdar srečal, dosegel pa je rezultat 2.27 m in je tudi sam naskakoval Brundov rekord. Žal se po kulturni revoluciji v LR Kitajski o tem atletu ni nikoli več nič slišalo in njegove prave vrednosti nihče ne more pravilno oceniti, ker ni dovolj elementov na razpolago. Brumel sam je pred dvema letoma izjavil, da namerava še naskakovali lastni svetovni rekord, odkrito pa mislimo, da je to izjavil bolj zaradi poguma. Malo verjetno je namreč, da bo tako hudo poškodovana noga vzdržala velike napore treningov. Med svojo vrhunsko farmo je bil Brumel na primer zmožen odličnih rezultatov v celi vrsti panog. 100 m je tekel 10"7, v daljino je skočil 7,65 m, kroglo je metal skoraj 15 m, kopje skoraj 65 m itd. Svetovni rekorder meni, da bo njegov rekord kmalu premagan. Atleti imajo danes na razpolago odskočišča in umetnih mas, ki po njegovem mnenju omogočajo tudi za 4 cm višje skoke. Zimska sezona, ki se bo kmalu začela, bo pokazala v kakšni meri lahko pričakujemo vrnitev Brumla med boljše skakalce ali če je bila njegova zadnja izjava le poigravanje s časnikarji. lin Posvečati več pozornosti tudi minibasketu V zadnjih letih je Vzhodna Nemčija začudila ves športni svet: čeprav je to po prebivalstvu razmeroma majhna država (štirikrat manjša od Italije) pa dosega v številnih športih naravnost presenetljive uspehe. Toda vzhodni Nemci «skrivnosti» svojih uspehov ne skrivajo: v šport pač prično uvajati otroka že v njegovi rani mladosti, celo že v predšolski dobi in v osnovni šoli (kajpak z zanj primernimi športnimi aktivnostmi) in tako uspehi ne izostajajo. Fant in dekle raseta, z njima pa tudi rezultati. Delo z najmlajšimi je danes torej osnovno pravilo za vsako skupnost, ki bi hotela doseči v določeni športni zvrsti večje uspehe (glej ameriške plavalne «otroške vrtce»!) in zato je nujno, da bi se tega novega pravila bolj zavedala, tudi naša športna društva. Med drugim bi treba pri tistih društvih, ki se ukvarjajo s košar- n 'nnži')ti ti rloTnrinnjo •• ' -v \p ko, odločno poživiti delovanje odsekov minibasketa. Ti naj bi ne delovali le tedaj, ko je na vidiku kak turnir, ampak preko vsega leta, ali pa vsaj čim več časa mogoče. Take odseke smo že imeli in prav bi bilo, če bi o njih čim prej zopet kaj slišali. (Na risbi je trener minibasketa Stojan Kafol, kot ga je narisal njegov gojenec, «minikošarkar» Marko Oblak). TUINTAM Pele posreduje BUENOS AIRES, 6. — Brazilski nogometaš Pele je izrazil željo, da bi ga sprejel predsednik argenitdn- KVALITETNO SVEŽE MESO, VSE VRSTE SVEŽE PERUTNINE, SUHOMESNATI IN MLEČNI IZDELKI. PRISTNA USTEKLENIČENA ISTRSKA VINA VAM NUDI Preko tvojih trgovin na ŠKOFIJAH in v KOPRU V Miinchnu so predstavili časnikarjem turbinski avto «zelena pošasti, s katerim je postavil A-merikanec Art Arfons svetovni hitrostni rekord v vožnji z avtom: 930 km na uro. Vozilo preskušajo — pred naskokom na novi svetovni rekord — v zahodnonemški letalski bazi Neubiberg. Novega svetovnega rekorda seveda ne bodo postavljali v Nemčiji, ste republike general Ongania, pri katerem ba prosil za pomilostitev treh obsojenih nogometašev argentinskega kluba Estudiantesa, Pole-tija, Aguiireja iin Suareza. Kot je znano so bili ti trije igralci, zaradi grobe igre med tekmo z Milanom obsojeni na zaporne kazni in na diskvalifikacijo. OB 100-LETNICI DIRKE Od Pariza do Roucna na 100 let starih kolesih PARIZ, 6. — Jutri bodo svečano proslavili 100-letnico prve cestne kolesarske dirke, na progi Pariz — Rouen. V okviru te svečanosti bo pelnajst kolesarjev prevozilo to progo na več kot sto let starih kolesih. Ta so izdelana iz lesa, obro če pa imajo okovane z železom. Poprečna hitrost vožnje bo predvidoma... 8 km na uro. Podražitev vstopnjc za bazen «B. Bianchi»? V preteklem tednu so zopet izročili javnosti in športnikom v uporabo občinsko pokrito kopališče Trstu. Na stavbi sami, bazenu in na drugih napravah so opravili vrsto izboljšav in drugih vzdrževal nih del, tako da bo zdaj pokriti bazen bolje služil svojemu namenu. Tako so med drugim povsem prenovili stekleno streho, ki je ob dežju puščala na mnogih mestih. Zamenjali so tudi vse gumijaste pode, prav tako pa tudi gumijasti pas, ki teče ob robu bazena. Prebarvali so vse slačilnice, kabine in atrij, obnovili pa so tudi tesnila na oknih in vratih, tako v primeru bur je v bazen ne piha več skozi reže, kot se je to dogajalo prej. Trenutno je v teku tudi proučitev nove vstopnine. Ob dosedanjih cenah vstopnic je imela namreč u-prava bazena vsako leto 45 milijonov lir zgube in ta deficit mora kriti tržaška občina iz svoje blagajne. NOGOMET DANES JflL Mm =Si 11. kolo CAGLIARI - BOLOGNA Lo Bello FIORENTINA - INTER Picasso LANEROSSI V. - ROMA Mascali LAZIO - NAPOLI Gonella MILAN - JUVENTUS CK o »1/4/jI I n PALERMO - SAMPDORIA Carminati TORINO - BRESCIA Francescon H. VERONA - BARI Vacchini B 12. kolo ATALANTA - VARESE Monti CATANIA - FOGGIA Motta CATANZARO - MONZA Michelotti COMO - PIACENZA Possagno GENOA - AREZZO Pieroni LIVORNO - TERNANA Trinchieri MANTOVA — CESENA Lazzaroni MODENA - TARANTO Trono PERUGIA - PIŠA Porcelli REGGIANA - REGGINA Toselli A SKUPINA C 5=3= =5= =3= SSM 13. kolo ALESSANDRIA - ROVERETO Cali MAKZOTTO - UDINESE (jutri) 7 ncpKufH MONFALCONE - LECCO Vannucchi PRO PATRIA - VENEZIA Lupi SEREGNO — DERTHONA (jutri) Baciucchi SOLBIATESE - PADOVA Marti SOTTOMARINA — TREVIGLIESE Martinelli TREVISO - LEGNANO Panzino TRIESTINA - BIELLESE Canova VERBANIA - NOVARA (jutri) Reggiani DANES Nedelja, 7. decembra 1969 ODBOJKA Prvenstvo mladincev 10.30 v Trstu, zavod ENAOLI Polet — Gaja Bor — Kras ... Prvenstvo mladink 09.30 v Trstu, stadion «1. maj» OMA — Breg Gaja — Zarja KOŠARKA Moška D liga 15.30 v Trstu, Ul. della Valte Bor — Parkett * • * Prvenstvo mladincev 09.30 v Skednju Servolana — Bor • * • Prvenstvo naraščajnikov 09.30 v Miljah Tricolore — Bor NAMIZNI TENIS Prijateljsko srečanje Julla — Sokol JUTRI 1969 Ponedeljek, 8. decembra ODBOJKA Prvenstvo mladincev 21.15 v Trstu, šola Zamdonat Primorec — CRDA V Avstriji Sneg ovira potek nogometnega prvenstva DUNAJ, 6. — V vsej Avstriji je zapadlo v preteklih dneh toliko snega, da je resno ogrozil potek nogometnega prvensvta. Zato ni gotovo, če bodo lahko jutri odigrali zadnje telo prvega dela državnega prvenstva. Zaradi obilnega snega so morali tudi odgoditi srečanje med Vienno in bratislavskim Interjem, veljavno za srednjeevropski pokal. SPL0SNA PLOVBA PIRAN vzdržuje s svojimi tovorno' potniškimi ladjami: redno linijo okoli sveta, redno linijo * Južno Ameriko, redno linijo z zahodno Afriko •* nudi prevoze po vsem svetu * modernimi transportnimi la * jami od 8.000 do 18««« toB nosilnosti. ^ Za vse informacije se obrni na upravo podjetja: »SPLOŠNA PLOVBA. Pir8» Zupančičeva ul. 24 in na «a agente po vsem svetu. Telexi: 34-122 Yu Plovba 34-123 Yu Plovba Telegrami: Plovba Piran Telefon: 73-470 do 73-477 nOUSMTMV • OA CMKA €MMjntiw um rtu OPATIJA A M Oglašujte v PRIMORSKEM DNEVNIKU ■■■Bf 'a m supermarket Pasaža na Ajdovščini Odprt vsak delavnik USNJENA ♦ moški _____, ♦ damski plašči iz svinjskega - ljubi.jana od 7.30 do 21 ure usnjeno podlogo kozjega velurja in napa usta* dihur!8 konfekcija suknjiči ta hunterjt z ali KRZNO ♦ krzneni plašči Iz plemenitih Krzen ♦ bovice tz nerca v različnih barvah, iz kune ta KRISTAL IZ ROGAŠKE SLATINE ♦ vaze od 8 do 25 cm visoke ♦ vaze unikati servisi za kompot, liker vjrjo kozarci za dno vodo. liker. whisky ta PORCELAN KOBALT ♦ ledllni servisj • servisi za belo in črno kavo te belo kavo ♦ ♦ ♦ ♦ skodelice za črno Y-» kdor ponudi DON AT ponudi zdravje VOJNI ROMAN SLOVENSKEGA NARODA 3. v Črna vojska «Navadna stvar! Sarajevo...« Feldvebel je nekaj časa strmel v papirje, zadovoljno pokimal, vstal, vtaknil roke v hlačne žepe in se z dvema korakoma prizibal pred Amuna. «Tako torej! Tudi ti spadaš med tiste! No dobro, kako Pa ste si vi to stvar sploh predstavljali? Ali ste mislili, da se bomo mi v hlače podelali, če nam boste prestolonaslednika ubili? Kaj? Toda hvala bogu, imamo mi prestolonaslednikov, da jih lahko svinjam krmimo.« Zadnje besede mu je govoril že tik pred obrazom, da Je vojak začutil njegovo vročo, po rumu smrdečo sapo. Narednikov glas je bil vsiljiv in vroč obenem, zraven se Je tresel, toda ne morda od jeze, temveč od prekrokane noči. Nato Je stopil korak nazaj in spregovoril s ponižnim, skoraj vdanim glasom: «No, fantiček, le počakaj! V enem mesecu bo vojne konec in potem te postavimo k steni.« Korporal Zugast, ki se Je zaradi prevelike vročine, puhteče od peči, skoraj topil in mu je lasno olje polzelo po sencih in po čelu, ga je ustavil: «Jaz bi jih že prej tja postavil,« je rekel prezirljivo. «S kom se boš pa potem vojskoval?« «No, s takim bataljonom bi se ne vojskoval rad,« se Je odrezal Zugast s skrajno zaničljivim naglasom. Feldvebel Rom se je spet približal Amunu. «Ali znaš nemški?« ((Pokorno javljam, znam!« «No, hvala bogu, vendar enkrat pošten lopov!« se je razveselil Rom in presenečen tlesknil v dlanmi. «Ti si torej k nam komandiran, kaj?« ((Komandiran, gospod feldvebel!« je prostodušno odvrnil Amun. Nemirnemu feldveblu Je to tako ugajalo, da se je jel z dlanmi tolči po stegnih. ((Komandiran, komandiran!« je ponavljal in se sukal po sobi. Ko je zadnjikrat izgovoril besedo komandiran, so se odprla vrata in v sobo je stopil stotnik v spremstvu četovodje. Bil je stotnik pl. Fortis, komandant prve stotnije, ter četovodja Erdkonig od prvega voda iste stotnije. Narednik je postal takoj uraden: «Nov prirastek, gospod stotnik. Izjema Je tokrat le ta, da smo dobili novo številko liferanta. Do zdaj smo Imeli čast bita odjemalci raznih 15 tih, 28 tih, 35 tih, 97 tih in podobnih regimentov. Današnji prirastek je od polka št. 7. Kakšna čast vendar...!« Stotnik Fortis je bil potomec stare španske plemiške družine, katero je za časa Karla šestega neki njegov prednik z begom pred prevelikimi škandali presadil v Avstrijo. Od tega prednika je imel Fortis še črne oči in bikovski, mavrovski vrat. Nasmehnil se je narednikovemu besedičenju ter odšel naravnost k prazni mizi: «Gospod feldvebel, ne obrekujte po nepotrebnem edinic.« Rom je pobesil glavo. «AM je težak?« je vprašal stotnik. «Težak, težak! Tu je njegov akt, gospod stotnik!« V stotnikovih rokah je spet zablestela tista zelenkasta mapa. Pru pogledu nanjo je Amunu nehote postalo vroče. Tam notri torej je zapisana njegova usoda. Skušal jo je razbrati s stotnikovega obraza. Toda to se mu ni posrečilo, ker jo je ta koj odložil, brž ko je pogledal vanjo. In že je vstal in se obrnil k Romu. «Gospod narednik, dodelite ga v mojo stotnijo.« Po teh besedah je zapustil pisarno. Amunu je odleglo ln prej skrivljena, na hujše udarce pripravljena hrbtenica se Je zdaj kar sama od sebe začela ravnati. Z velikim užitkom je opazoval feldvebla in korporala, ki sta bila očitno poparjena. Rom se je skušal prvi znajti. «Dober tek, Erdkonig!« je dejal obrnjen k četovodji. Ta se za ta poklon ni zmenil. Obrnjen k Amunu je dejal: ((Infanterist Amun, vi pridete v moj vod. Greva!«' Dve minuti pozneje je Amun ves zamišljen korakal za četovodjo med dolgimi barakami precej obsežnega, popolnoma novega taborišča. Stvar je postajala zanimiva: vsak kdor je vtatoil svoj nos v ta presneti akt, ga je koj vzel k sebi. Medtem ko je bil sinoči pri polku cel zlodej in ko ga Je malo prej feldvebel tako sprejel? Kaj neki tiči v tem aktu? Pre mišljal je, ali bi vprašal četovodjo ali ne? Mož se mu je na prvi pogled prikupil. Imel je dobre oči in zaupljiv obraz. Od njega je velo nekaj domačega, očetovskega, nekaj nenavadno prikupi j ivega. Naposled se je osmelil. četovodja je bil iznenaden ,da si je navaden infanterist upal na dan s tako kočljivim vprašanjem. Toda ravno to mu je tako ugajalo, da mu je odgovoril z dobrohotnim glasom: ((Neumnosti, same neumnosti! čenče, za katere se danes nihče več ne briga...« «Ali ne stoji tam o nekem pretepu, gospod četovodja?« Četovodja mu ni odgovoril, temveč se je pritrjevalno nar UREDNIŠTVO: rRSl - DL Si- tJs^JTJSSsr p“p',s“'41 )e °“,0l Na ta način je infanterist Amun prišel k prvemu ^ prve stotnije bataljona št. 100. je pr^ v®čer le§el na pogradu spat, sta se ^e.flo najbližja soseda, infanterista Holcman in Barfuss, P°1®aSe(v pogovarjala v nemškem jeziku, ne meneč se za njegovo sescino. "ftv“ Je na™reC ta-» le trdil prvi, «da dandanes PjJJ soldat vedno plačuje ceho. Jasno je, zakaj so nas, P« J nemške vojake, transferirali k temu čudovitemu bfltftU^L Sele,fe^ dni sem tu, pa se ml je že posvetilo. Edino gadelj, da vzdržujemo disciplino in da bomo držali mač*8 vj rep, kadar pndemo na fronto. Ali se zavedaš, kaj se Pr imeti sovražnika pred seboj, med seboj ln za seboj.••» g. ((Bataljon št. 100, bog se nas usmili...« je za Prvirn .fkC yfel..fr“8lt' <' pograda, kot bi sl bila nalašč izbrala tako osamljeno Holoman si je prižgal cigareto, medtem ko Je začel tlačiti tobak v pipo. Med prižiganjem Je zagod1™ (Nadaljevanje stedl) FRANCiSKA Št. 20 - Telefon 37-338, «5-823 - NAROČNINA: mesečne 80« ln 94-638 — Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Magglo 1/1, TelefoD 33-82 - UPRAVA: TRST - rn sv vnaprej, četrtletna 2 250 lir, polletna 4.400 Ut, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 60 Dara (50 starih dinarim/i mesečno 10 mn n ™m _ ------ -------,..... ............................ - Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS. Ljubljana Stari trg 3/K telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 OGLASI: Cena oglasov Za vsak mm\ Vta^ene™ U0 000 8tartl1 (UnarJev) - Po^ teko« račun: Založništvo tržašK^8 Jj lif beseda - Oglasi za tržaško ln goriško pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Sodetš PubbUcltš ItaUana« - Odgovorni urednik ^»“1. s® BP“:K«g0V^^ftnfvupraraM5° »smrtnice t50 Ur - Mali ogla*1 * “------------------------------—*------------------------------------------------------------------— oiniuamv iviMNmf — izdaja U) taska Založništvo tržaškega tlaka, frst