V sredo in saboto
izhaja in velja:
Za celo leto .	6 for. 20 kr.
«	Pol leta	.	3	„	30	„
«	četort leta	.	1	„	70	„
»	mesec .	.	—	„	60	„
Po pošti:
Za celo leto	. 7 for. 50 kr.
n pol leta	. S 80 „
»	ćetert leta	.	2	„	—	„
»	mesec .	.	—	„	70	„
„Živi, živi duh slovenski, hodi živ na veke!"	Nar. pesom.

Oznanili]
i-«K M /
Za navadno dveitopuo 'vorsto sc plaču je: 6 kr., ktera se enkrat 8kr.,ktera se dvakrat, 10 kr. ktera se trikrat natiskuje; veče "H.smenke plačujejo po prostoru
Za vsak list mora biti kolek (»tempelj) za 30 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
-ši. s«.
V Celovcu v saboto 6. oktobra 1866.
Tečaj 11«,
Misli novem politiskem programu.
A U. O. V Ljubljani 1. septembra.
(Konec.)
Po vsem tem bi morebiti kdo mislil, da je naša misel osnovati popolnoma s a m o-stalno narodno skupino slovensko, kar je deloma tudi resnica. Vendar pa je glavna Daša misel ta, da naj bi se gledalo posebno Da vez, v ktero bi imela stopiti tako osnovana slovenska skupina z našimi sokrvnirni sosedi v trojedini kraljevini. Osnovala naj bi se jugoslovanska skupina, kajti tako zedinjeni bi veliko bolj krepko napredovati zamogli in tako združenje dajalo bi enemu kakor drugemu večo moč in trdnost.
Potem bi bil politiški program slovenskega naroda:
A.	Da se slovenskemu narodu povrne Upravna in zemljiščna celota.
B.	Da ae slovenskemu narodu pripozna pravo slobodnega porazumljenja in zedinjenja po manifestu od 20. septembra 1865, dovoli, da po svojem deželnem zboru v ožo zvezo stopi s svojimi južnimi brati ter se z hervaškim zborom o deržavopravnih razmerah slovenske skupine glede trojedine kraljevine pogovori.
Da je druga točka našega programa od velike važnosti za nas Slovence in Jugoslovane sploh, to je jasno ko beli dan. Z vsemi postavnimi silami moramo skušati, da jo izpeljemo zdaj, ko je za to najprimernejši <5as. Imamo pa tudi pravo, da skušamo doseči ta za nas tako važni cilj, kajti formalna zapreka pobližega zedinjenja je odstranjena.
Nemška zveza namreČ^je nehala, hvala bodi Bogu, in slovenski narod je sedaj zopet samosvoj; ni mu več žaprečeno po svojej volji v ožo zvezo stopiti s kterimkoli narodom avstrijske države. Tudi državna vlada sama je neposredno to zedinjenje — se ve da le na literarnem polju — z dovolitvo jugoslovanske akademije pripoznala. Ni dvomiti, da bode tudi na politiskem polju zedinjenje jugoslovanskega naroda izvrševala, ako bode le hotla spoznati svojo pravo korist. Državna korist zahteva, da se vse po-krajne jugoslovanskega naroda združijo v eno močno celoto. One namreč leže pri morji; unkraj tega morja je Italija, kiv ni več razdrobljena, ampak zedinjena, čvertejša ko bode postala, tem bolj skušala pridobiti si vzhodne bregove jadranskega morja, opiraje se na znane oliole in prazne sanjarije, da tudi tukaj biva laški narod. Temu so najbolje v okorn pride, ako se tudi tukaj napravi ena čvrsta dežela krepko upravo, ne pa takih deželic s tale različnimi upravami, da bi človek mislil, da spadajo pod skorej ravno toliko vladarjev, in da je naseljeno v njih ravno toliko različnih narodov. In vendar spadajo vse pod eno in isto Avstrijo in so naseljene od enega in istega naroda!
Preskočivši upravo, istera naj bi ne bila preobširna in komplicirana, hočemo v tem načrtu omeniti nekaj o zastopu in vladi te skupine.
Kar se tiče prvega, imel bi deželni zbor slovenske skupine nalogo in pravo z zborom trojedine kraljevine v dotične pogovore se spuščati ter končno odločiti, ali ima slovenski del skupine svoj samostalni zbor obderžati in samo s trojedino kraljevino jugoslovansko skupino napraviti, vsled
kterega bi za skupne zadeve zboroval skupinski zbor, v kterega pridejo poslanci iz slovenske krajine in iz zbora trojedine kraljevine; ali pa če se ima slovenski del trojedini kraljevini tako pridružiti, da bi bil za celo jugoslovansko skupino le eden zbor.
Skupne državne zadeve bo zastopal po smislu diplome od 20. oktobra 1860 državni zbor, ki se sestavi iz poslancev deželnih zborov in bo glasoval po skupinah.
Ces. kr. namestništvo za slovensko krajino v Ljubljani, pod namestnikom bana trojedine kraljevine, je viceban, kteri mora po rodu biti Slovenec. Na čelu ali skupin-Cem 8ke uprave ali zedinjene jugoslovanske zem-bode Ije stoji dvorski kancelar z enim vicekan-celarjem za slovensko krajino, kteri naj bode tudi Slovenec po rodu; na čelu države pa je ministerstvo v Beču. Deželne ali žu-panijske sodnije ima vsaka dežela svoje, nsko stolico in sedmerico imate sloven-a *lcrajina in trojedna kraljevina skupaj, če skupino napravite ali pa če se čisto združite. Le bi moralo pri banalskej stolici in pri sedmerici sorazmerno število prised-nikov slovenskega rodu biti. Kar pravi program lanskega leta v IV. iu V. oddelku, namreč o ravuopravnosti iu o poti, po kterej naj se program, izvršuje, to priznavamo tudi mi, kolikor so v omenjenih oddelkih izrečene misli strinjajo z gori navedenimi spremembami lanskega programa.
Na koncu naj nam bodo dovoljene še nektere primetbe. Marsikdo bo morda rekel: Zakaj bi ne ostali mi Slovenci raji sam is v o ji? Zakaj se moramo naslanjati ali združevati s trojedno kraljevino ? Besnica je, da vsakdo svoja opravila naj-raji sam opravlja, ako jib le more; če pa

Besednik.
Listi iz Kobarida.
A. Ž. 2t. septembra.
(Kaj nam je bila posebnega letošnja vojska prinesla? -- Pijemonteze, Hrvate in slavnega feldmatšala nadvojvoda Albrehta.)
(Konec.)
No daj Bog, da bi Avstrija zabila Bvojih dolžnosti do goriške grofije!! Avstrija 'Dora vedeti, da ji je goriška grofija že veliko koristila.
Avstrija mora vedeti, da je grofija v letošnji vojski veliko terpela, naj bi njenim v?jakom terpljenje polajšala, bodisi v bol-Dišnicah, bodisi po hišah ali v taborih.
Avstrija mora vedeti, da je goriška grofija napravila občinske straže v prid njenega Carstva, v povišanje svoje lastne nevar-DOBti.
Avstrija mora vedeti, da je goriška grofija tudi v prejšnjih vojskah črez svojo moč Veliko in rada žertovala v pogubo njenih sovražnikov; zlasti je v vojski s Francozi •D Še prej v dolgi vojski z Benečani veliko,
prav veliko terpela, vendar vselaj zvesta ostala.
Avstrija mora vedeti, da je imela goriška grofija skozi več stoletij samooblastne vladarje, suverene grofe, s kterimi se je ona pogodila, da so ji prepustili svojo grofijo, ter da ji ni naša dežela kpk v vojski pridobljen rop.	' '	* 4 •
Avstrija mora vedeti, da je pri tistih nastopnih pogodbah prevzela dolžnost, spoštovati postave in pravice naše dežele.
Avstrija mora vedeti, da so pervi nasledniki naših grofov to dolžnost vestno spol-novali. Tako na pr. beremo, da je Maksimilijan I. že 21. junija 1500 poterdil postave in predpravice našo grofije, da so mu pa deželni stanovi (plemenitniki — mest-njani — občinski možje) še le 18. aprila 1511 zvestobo prisegli. Maksimilijanov naslednik (v goriški grofiji) Ferdinand je poterdil naše postave in predpravice 19. junija 1521. Njegov naslednik, nadvojvoda Karl, jih je poderdil 4. maja 1564. On je tudi goriški zbor sč svojo pričujočnostjo počastil
I.	maja 1567. Njegov naslednik Ferdinand
II.	je poslal reškript, s kterim je poterdil našo ustavo še le 1604. leta. Drugo leto so šle naše „Constitutiones Comitatus Go-ritiaj44 pervi pot v tiskarnico. Ferdinand III. je poterdil naše „constitutiones41 13. maja
1632, Leopold I. pa 22. septembra 1660. Njegov naslednik Jožef ni imel časa, ker je prezgodaj umeri. Karl II., oče „pragmatične sankcije44 je pa še eel6 v Gorico prišel in je tukaj sprejel prisego vdanosti 5. septembra 1728 proti poterdbi goriških postav in predpravic. Potem se je bila ta navada nekam zgubila; veter burnih časov jo je bil menda odnesel. Vendar resnica ji* ostala, ktera priča, da so nasledniki naših gjVotov v nastopnih pogodbah prevzeli dolžnost, spoštovati postave in predpravice naše deželo.
Avstrija mora vedeti, da so deželni stanovi goriške grofije tudi moško branili svoje „constitutiones14, dokler ni sila koles zlomila.
Avstrija mora vedeti, da so se deželni stanovi (deželni zbor) močno protivili (pro-testovali), kadarkoli je hotel kak cesar goriški grofiji kaj sveta odtergati. Protivili so se, ko je cesar Ferdinand I. 1522 Devin, Prem, Ipavo, Postojno in Senožeče Gorici odtergal in h kranjski deželi priložil. Protivili so in tožili brez nehanja, ko je cesar Ferdinand III. ukljub poterdbi goriških pravic goriško grofijo raztergal na dva kosa. Prodal je namreč leta 1647 Gradiškanski svet nekemu Janezu Ant. Eggenberškemu ter je takrat napravil Gradiškansko grofijo.
sprevidi, da je sam preslab, bode se pameten in spreviden človek združil z drugimi njemu po mislili in čutju sorodnimi, da tako svoj cilj tem lože doseže. V takem slučaju pa se nahaja slovenski narod, kajti to so priznali rodoljubni stvaritelji lanskega programa sami ter vzeli notranje-avstrijsko skupino v svoj program. Da pa niso rajši že takrat predlagali jugoslovanske skupine, je lehko raz-vidljivo. Takrat so objemale slovenski narod še ljubeznjive spone ranjcega nemškega „bundau, in branile so še marsiktere zapreke javne dostojnosti slovenskemu narodu,
— 320 —
poglavitne in stranske stene. Avstrija se zdaj nahaja v takem stanju, kdor želi tedaj bolj prostorno in prilieno sobo imeti, naj se prej oglasi, preden je cela sestava dodelana.
Ako zamudimo pravi čas, ne bode nam pomagalo vse toženje in zdihovanje! Zdaj je čas, da delamo, tedaj idimo složno na delo. Bog daj srečo!
svo-
jemu bratu, ki ni imel sreče, biti'v tej zna-menitej in gosposkej družbi, roko podati. Ni bilo tedaj drugači mogoče, kakor da so slovenski rodoljubi notranje-avstrijsko skupino kakor potrebno in neizogibljivo zlo ustanovili.
Da jim pa družba v tej skupini ni bila prav po srcu, že to kaže, da so vzeli v svoj program narodne kurije in narodni zbor. Ali sedaj, ko se je razrušila nemška zveza ali „bund“, se je vse predrugačilo, verige, ki so slovenski narod tako dolgo težile, so odpadle. Odprta je pot, ktera gledč na postavno pravo pelje k porazumljenju itd. kakor govori cesarski manifest od 20. septembra 1865.
Ako tedaj sedanje razmere Avstrije in slovenskega naroda posebno pogledamo, vi
dimo, da so cisto različne postale od istih, ktere so bile še malo časa poprej. Slovenske pokrajine so skrajno predgorje jugoslovanskega naroda. Soča ga sicer brani proti Italijanom, Drava proti Nemcem in Madjarom, ali to še ne zadosti, slovenski narod mora v ozko zvezo stopiti bratom, da se tem krepkeje zoperst^/u napadom svojih protivnikov in enkrat konec stavi poptujčevanju svoje zemlje. Če se pa oziramo tudi na druge okolnosti, vidimo, da je naše združenje s trojedino kraljevino dokaj bolj naravno kakor ktero drugo; vzemimo le zemljepisno lego, kupčijske razmere itd.
Prevdarjaje vse navedene razloge, mora vsak rodoljub pritrditi, da ta program, ki smo ga ravno razvili, mora biti v svojih glavnih točkah za naprej nase vodilo. Prepričani smo da vsak domoljub je tega mnenja, samo v tem bodo morebiti mnenja različna, ali bi se ga koj poprijeli ali pi ga pa še nekaj časa odložili. Mi smo tega mnenja: Boije je, da se pri zidanju hiše po-pred naredi načrt o pametnem razredjenju sob, kakor pa pozneje ko so že dodelane
Avstrija mora vedeti, da bi tudi danes deželni zbor ne tiščal, ampak močno proti-vil zoper vsako enostransko razkosanje go-riške grofije; kajti svest si je, da so stare pravice dežel in narodov po oktoberski diplomi zopet oživele.
Avstrija moi’a vedeti, da ji je goriška grofija po drugi poti v roke prišla, ne -pa kakor Benečija, ktero ji je bil Napoleon I. pridobil 17. oktobra 1797, brez prašanja, ali so Benečani s tem zadovoljni ali ne ?
Avstrija mora vedeti, da ji je goriška grofija svojo samooblastnost (suvereniteto) le zato darovala, da bi jo ona zoper pre-mogočne Benečane branila, ker je sama ni več mogla braniti; bila je namreč trudna večletnih vojsk.
Avstrija mora poslednjič vedeti, da je dolžna goriski grofiji samooblastnost nazaj dati, ako je tudi ona ne more več braniti zoper premogočne Talijanc, kakor je Napoleonu III. nazai dela Benečijo v letošnji vojski. Potem si bo goriška grofija poiskala druzega branitelja po svoji volji. „Patti chiari — amici čari
A. Ž.
Avstrijansko cesarstvo.
IV a lluiinjii. (Boljši glasovi; spet korak naprej; Beust; nemška stranka; P o 1 j a c i; Stratimirovič; Lob kovic in Toggenburg.) Glasovi, ki so so najnovejše dni raznašali , menda pričajo, da so federalistični listi prezgodaj in preostro zoper Belereredi-ja ropotali in ga obsojali. Veliko je sicer opustil, kar bi bilo se nam na voljo lehko zgodilo, — veliko pa je storil, česar bi ne bilo treba, vendar dobro je, da jo terdne volje, deržati se zastran deržavopravnih zadev „proste poti“. Kar ogerski zbor zastran teh sklene, predloži se posamnim deželnim zborom , kakor se je to zgodilo s pragmatično sankcijo. Taka je moška! Tudi dela na vso moč, da se volilni red zlasti za češki deželni zbor prenaredi. Slednjič zvoni tudi vesela novica, da bode obsedni stan po storjenem miru vzdignjen in nastopi ustavno ,	..	^ življenje. Deželni zbori takraj Litave se
se svojim s<irdiurm^^]<c;r(;j snidejo. — Spet je narodna ravno-pravnost storila velik korak naprej: Zana-prej se bode telegrafovalo v vseh po Avstriji navadnih jezikih, torej tudi v našem slovenskem. To je vse veselo, — pa ni ga medu brez pelina in ta je danes ta le, da se govori, da znani velikonemški nekdanji saksonski minister Beust stopi menda v naše ministerstvo in prevzame zunanje zadeve. Prasamo, ali mar nimamo nijednega domačega diplomata? Ali nas ptuji ministri niso že dosti oškodovali in osramotili? Ali ni mogoče, da se Avstrija vsaj enkrat znebi svoje nesrečne nemške ideje in politiko ? Avstrija bodi sama svoja in derži se samosvojih mož! — Kakor vlada se ža-libog menda tudi nemška stranka ne more otresti svoje nemške misli. Videli bomo, kaj sklene nemška stranka, ki se 4. okt. tukaj na Dunaju snide. Mislili so velikaše sklicati iz vseh nemških dežel, pa čulo se je, da izostanejo Nemci iz Češkega, Tirolj-skoga, Koroškega itd. Da bi le kak v resnici a v s tr i j a n s k program napravili, ki deli vsem narodnostim enake pravice! Le tako se bojo posamne narodnosti sporazumele in vse vkup tiščale na en cilj in
konec: na* svobodno , demokratično Avstrijo 1
Da bi tega tudi Poljaci ne pozabili! Zdaj jim je sveti raj odpert, — imajo za deželnega poglavarja moža, ki si so ga želeli. Goluhovski je njih ljubljenec, — naj ne za-bijo svojih slovanskih bratov in tudi Rusi-nom pripuščajo enake pravice. Naj gledajo na Ogersko, kaj se tam pripravlja zoper Madjare, ki nočejo terpeti zraven sebe rav-nopravih narodov. Serblji so že po koncu in njih pervak slavni general Stratimirovič že sklicuje serbsko poslance na ogerskem zboru, naj se snidejo in mu pomagajo sestaviti adreso na svitlega cesarja zoper Madjare, ki jim kratijo narodne, starodavne pravice. Tudi Slovaki se že gibljejo, Romani tudi ne bojo gluhi in topi zoper vse mad-jarske krivice in tako navstane prej ali slej ogenj, ki bode morebiti žalibog vsem naro-dostim ustavo in svobodo na dolga lota po-žerl, kakor smo to videli leta 1848. Naj tega ne pozabi nobeden narod: V Avstriji bojo svobodni ali vsi narodi ali pa no bedenj.--^ Tirol j aki namestnik knez Lobkovic je
bil one dni penzijoniran. Pravijo, da nje-govo mesto zdaj poprejšnji beneški narnet-nik grof Toggenburg prevzame.
Dežele notranje-avstrijanske.
Iz Celovca. (Me rt vaš ki zvon; spet tolmač; vojaki; kolera.) Vsaka deželica hoče svojo pesebno klobasico, svojo deželno vlado imeti; naši „kirchthurm-politikar j i “ ne mislijo, koliko to denarja požre in kako to birokracijo podpira. Žatorcj nas je razveselila novica, ki seje včeraj po mestu raznašala, da Koroško svojo deželno vlado zgubi in se pridruži drugej deželi menda Stajerskej. Za mesto Celovec je sicer to velika zguba, za deželo pa in za celo Avstrijo velika sreča. Slava Belcrediju, ako to srečno doverši, pa le to prosimo, naj v mesto Celovec kako drugo centralno uradnijo prestavi, postavimo, kakor je že nekdaj bilo, c. k. višo sodnijo. — Ali kaj bode ubogi dr. Isleib počel; tudi „Klagenfurterici“ mert-vaški zvon klenka. Slava Belcrediju, ako tudi pri vladinih listih dozdanje razmere bolje uravna. Že je dospel v Celovec ukaz, po kterem je pogodba zastran „Klagen-furtarice“ preklicana; vlada misli svoje liste prav dober kup dajati in jim postaviti za vrednike same c. k. uradnike. Ti bojo gotovo dosledno le v duhu visoke vlade delali in raznih narodnost ne sramotili in dražili. —
Spet smo imeli sodnijsko obravnavo, pri kterej je Peter Potočnik, kmečki sin iz Černe, zavoljo umora stal pred sodbo. Ako ravno je g. Bitterl po vsej sili hotel iz obtoženca nemščino izmotati, ako ravno je terdil, da se je le potajil in da zna nemški, pa le noče govoriti, ostane vendar le resnica, da je P. P. terd Slovenec in ne zna nemške besede. Zakaj torej spet tolmač? Sestavite sodnijo tako, da jih bo pet sodnikov | zmožnih slovenskega jezika. Mi protestu-jemo spet zoper to, da se na Koroškem pri deželnej sodniji obravnuje po tolmačih in protestovali bodemo tako dolgo, da naš glas predere vse jezove in pride pred tron ali prestol presvitlega cesarja. Imamo pri sodni- I jah dosti verlili Slovencev, naj se ti pokličejo. Pri tej priložnosti pa ne moremo so zderžati, da bi no izrekli svoje velike hvale in serčne zahvale svetovalcu dež. sodnije, g. Grabner-ju, ki je vso obravnavo vodil v tako lepem, čistem in gladkem slovenskem jeziku, da je bilo le veselje poslušati ga. To nam. je jasna priča , koliko resnična volja in terdna prizadeva premore 1 Ta obravnava nas je premotila, da ne vemo, komu bi prednost, ali g. Majd-u, ki gladko govori, pa preveč na hervaščino cika, ali g. j Grabner-ju, ki je začel lepo in pravilno po našem govoriti. Slava! — Vojaki se do— ! in odvažajo po železnici, da človek ne ve, kaj in kam. Polka „Albreht11 in „Hcss“ sta šla na Tiroljsko, in to mora veliko denarja stati; ali ni bil kak drug polk bolj blizo ? Polk „Deutschmeister“ gre v Dal- . macijo, pa še le, ko kolera konec vzame, da bode varno potovati. Potem pa pride v ! Celovec polk „I3aumgartner“ iz Dalmacije in ostane pri nas za posadko. Kolere pri nas ni; tu pa tam se sicer hoče pokazati, pa hvala Bogu, ni še tolika nevarnost.
HlisKo Velenja. (Razne novice.) RKO. (Konec.) Časniki so nam že povedali, kako so vladikovine na Moravskem češki jezik vpeljati zaukazale kot uradni jezik ! Gotovo velja to tudi za podložne njim šole. Na Teržaškem imajo učilnice slovensko pi' šariti. To je veselo, to narod jači, s ^tein se zaupanje in složnost vdomačuje. — česa 1 pa naša slovenska vladištva v Mariboru, Ljubljani in za slovenski del v Celovcu čk kajo ? Ali mar ne znajo same korak naprej storiti? Bi jih li kdo butniti moral? Ali 9° menda une gosposke manj modre, manj S lojalne in učene ? Zakaj se je nek Lavan-
tinska vladikovina prestrojila! Zakaj so Za-dravčani Sekovski odtergani in Lavantin-ski pridruženi ^bili! Ali mar ne zarad narodnosti? — Če jo vladika Nemec po rodu, ali vsaj po duhu, ali je tedaj vse ljudstvo na mali nemško ? So li apostoli drugači občevali, kakor jih je ljudstvo razumelo? Zakaj je sv. Duh dal apostolom vse jezike govoriti? Ali mar pastir nima biti domač, s čedo eden ? Kako razumite svoj stan, svoj poklic ? Ali še ni čas, da se v Lavantinski škofiji vpelje občenje v besedi in pismu med duhovniki in učitelji do ljudstva v domačem mu jeziku?! Šolske perijohe (Priifungsextrakte) itd. pojdejo do vladištva. Bi li ne bilo prav, da bi se ti spisi delali v slovenskem jeziku ? Gospodje, bodite naški, bodite pravični in ravnopravni!
Za Lavantinsko škofijo namerjajo letos spet izdati učiteljski imenik, šematizem. Sramota, da se ne izdaja vsako leto, kakor drugod! Ali bi ne bilo prav, da bi so v teh knjigah tudi imena po slovenskem pravopisu natiskovala!
Da v naši škofiji učitelji za svoje tovarše tako malo zvejo, je res žalostno. Le vsake dve leti se šematizem izdaja; kolikokrat pa se v tem času kaj spremeni v učiteljstvu! Tega pa nihče ne javi. Nekdaj je Vendar še „Uč. Tovarš11 — kaj povedal, zdaj pa že ta nikar več. Ali bi ne bil kak gospod v Mariboru toliko dober, da bi to reč s časom „Tovaršu11 ali „Slovencu11 priobčeval ? Kavno tako se godi večkrat z učiteljskimi natečaji ali službenimi razpisi. Nekteri žužljav dekan take reči celo vnemar deje in razpošilja, kedar je večkrat obrok že kasen ali celo prepozen. — Po Hervaškem in Sekovskem, kakor tudi na Kranjskem, Teržaškem, Koroškem itd. vendar časniki to razglašajo. Ne bodite tako počasni, vendar se bolj naprej pomikujmo !
ILlixo Šoštanja (Vsakemu svoj e.) „Slovenec11 je v;št. 72. naznanil dopis: „Bli-zo Velenja li. B.11, v kterem g. dopisatelj govori o očitni šolski skušnji v št. liju. — Po želji č. g. dekana Miklavzin-a moral je on-dašnji učitelj neki tudi nemški otroke izpraševati in nastalo je pri tern med učenci tako „stbkanje in riganje v šoli, da je bila groza slišati .... če je pa kteri šolar kako nemško besedo prav izklatil (?), hitro so ga g. župnik Gospodaric pohvalili, rekoč : „Der hat schon einen ziemlich deut-schen Geist.11! i. t. d.
Ne vemo, koliko je na tein resnice, kajti nismo nazoči bili, pa kar se sliši in govori zastran učiteljskega shoda v naši dekaniji, pri kterem sta se imenovana č. gospoda tudi poganjala za nemški poduk v ljudskih Šolah, češ, da otroke ni treba podučevati v slovenskem maternem jeziku, kterega že seboj v šolo prinesb — tudi učiteljem naj-berže po nasvetu gospoda Gospodarica od gospoda dekana Miklavzin-a predložena pra-šanja so merila tjekaj — vse to nas po-terjuje v mnenju, da imenovana č. gospoda se terdno deržita starega nemškega kopita in Pametnim, pravičnim tirjatvam slovenskega ljudstva svojeglavne herbet obračata. Bože mili ! Priposti ljudje že spoznajo, visoke glave pa ne vidijo, da je treba na drugo stran kreniti, ako hočemo zaželeni vspeli Pri mladini v naših ljudskih šolah doživeti. Kako to, da omikani gospodje vendar tako dolgo tega ne spregledajo? —Na dalje toži gospod dopisatelj, da družba sv. Mohora ne šteje veliko prijatlov v okolici, ter pravi, da g. dekan Miklavžin povabilnega lista Po dekaniji ne pošiljajo — duhovniki družbe ne priporočajo — in tudi časnikov na-mh ne podpirajo.
O tem je pa g. dopisatelj gotovo preveč »černo11 videl in brez natančnejšega prepri-čanja,poomenjenih dveh gospodih vso duhovščino izmeril. Ni nas pa volja, g- dekana in njegovega tovarša tukaj zagovarjati, tifko protinarodno vedenje je graje Vredno, sama naj opravičita, če ni res te-
- 321 —
mu tako, — mi se le potezamo za vse druge duhovno gospode, kterim se nezaslužena krivica dela. Znani so nam namreč, hvala Bogu! tudi v naši dekaniji č. duhovni gospodje, kteri so vsi živi in navdušeni za milo slovenščino in njen razvoj na vse strani ; ne more se od njih reči, da družbe sv. Mohora ne priporočajo ali časnikov naših ne podpirajo. Naj bi se bil g. dopisnik en-malo ogledal pri duhovnikih v Sent-Janžu, v Skalah, v Zavodni, pri Belili vodah, ondi in še marsikje drugod bi bil našel po več slovenskih časnikov, na primer: „Slovenca11, „Novice11, „Zgodnjo danico", „Slovenskega prijatla11, „Zukunft11, — ktere časnike duhovniki naročene imajo, pa tudi z veseljem prebirajo. — Tudi družnikov sv. Mohora je v naši dekaniji več, nego samo 3, kar pa g. dopisatelj ni mogel vedeti, ker družniki Belovoški, kakor nam je dobro znano, v imeniku koledarčeka za leto 1867. po pomoti še niso tiskani. — Torej rodoljubni prijatelji, le potegujte se za preganjano slovensko narodnost našo in branite nam mili materni jezik slovenski domačih in ptujih sovražnikov, to nam bo iz serca ljubo ; pa nikar ne delajte nikomur nezaslužene žalosti. Prepričajte se poprej na vse strani, potem še le dopisujte — resnico! Tudi tukaj naj obvelja: „Vsakemu svoje!11
Laporje pri PolČanah. (Letina. Zdravje. Vino.) Naznanjam vam, da letošnjo letino Laporčani sploh še k dobrim letom prištevajo, akoravno je tudi nam mraz nizke gorice in druge žlahtne sadeže poparil in rež zmlatil, nas je pa nasproti dobri Bog z gobami in z žirom bogato obdaril. Gubača, kojemu Sčavničarje „vuk“ pravijo, tukaj pa knoper se imenuje, je bilo toliko, da stari ljudje take obilnosti ne pomnijo. Vsak šolar ga je imel po dva vagana prodati, veči kmetje so ga pa po šest centov nabrali. Tudi ajda je lepo dozorela. Živinske klaje bode tudi dovolj, toda prešiči so nam skorej vsi konec vzeli. V Gošenski srenji, kjer vrli domoljub in umni kmetovavec J. Mlakar prebiva, jih je 180 pocrkalo, enaka se je drugud godila.
Po mali mesi (gospojnici) je neka lija-vica, koja na kolero kaže, na naglem šest ljudi umorila, tudi v Slov. Bistrici je en nusar za kolero umrl, ktoro je ko jetnik iz Prusije prinesel, in po Dravski dolini enaka bolezen mori.
27. sept. se je jela tergatev po manjših vinogradih; vino bo menda dosti dobro, naj bi se ga le prav obilno nateklo! In tudi vinski kupci naj bi se naravnanost na nas vinogradnike obračali, poseboo duhovni, kteri vina sami no pridelujejo, zakaj mi jun ga zamoremo bolj po ceni, pa tudi pravično blago prodati, kakora tako zvani prekupci.
Slekovečv.
Im l/jiiltijuii« 2. oktobra. A. B. (Razprava zarad tajnikovo plače v občnem zboru slov. Matice.) Prin-cipielno vazna je bila omenjena razprava zarad tega, ker po tem, kakor je g. prvo-sednik ruzločil, občni zbor ni zmožen v tej zadevi govoriti, česar pa tudi mi priznati ne moremo. Najprej je med drugim izrekel čestiti g. dekan Burger željo, da bi služba tajnikova tudi zanaprej še ostala častna in brezplačna in naj bi se prasal g. Lesar, ali jo hoče tako obdržati, da se mu da samo primerno darilo. Potem je prijel za besedo g. N o 1 i in povdarjal posebno točko g. §. 12, v kterej je rečeno, da občni zbor ima pravico razpravljati prepire med udi in odborom. To pa je prepir, ker nekteri udje niso zadovoljni s tem, da se tajnik zdaj plačuje, ko se je g. Levstik ravno zarad prihranjevanja (?) tako rekoč izpodrinil, in le občni zbor bi to stvar konečno odločiti moral. Stavil je tedaj predlog, naj bi glasoval občni zbor O tern, ali se hoče najeti zopet plačan tajnik, kar naj hi se pa zgodilo še le potem, ako se ne najde brez plače nobeden. Morda bi se našel še celo kak
navdušen rodoljub, ki bi tudi brez romu-neraoije ali brez darila prevzel ta posel. Nasproti govoril je g. S v e t e e ter trdil, da to je samo oblast odbora po §. 19, da, ako se priznavajo občnemu zboru take pravice, ne ostane matičinemu odboru nič več pravic (dekan Burger : Občnemu zboru pa tudi nič (Dobro klici); ako odbor ne dela po volji, naj se pa drug izvoli i. t. d. Resnično moramo reči, da ta Svetčev govor nam ni prav nič dopadel, kajti nek absolutističen duh je vel iz njega, kteremu smo se kar čudili. Nato se je zavaroval g. Noli proti temu, da bi hotel dati nezaupnico odboru, kteremu gre vsa hvala za njegov trud, ako-ravno se je posebno g. tajniku Lesarju taka slava pela. Brez da bi hotel kratiti njegove zasluge, je gotovo ravno tako zasluga odbora, poverjenikov in vseli, kteri so delali za Matico po časopisih, ali na drugi poti, da je zdaj do tega dospela, kjer je. Ako pa se občnemu zboru ne priznava nobena skle-pavna moč, čemu ga potem sklicavati ? G. dr. Bleiweis pravi, da gg. dekan Burger in Noli nista prave poti nastopila ter da naj bi bila nasvetovala premem bo pravil. G. dr. T o n k 1 i pritrdi g. Svetcu ter pravi, da specielno gre pred splošno, tedaj §. 19. pred §. 12. G. prvosednik pravi, da taki prepiri obsegajo samo razpošiljavo knjig ali plačevanje itd. 1 To pa ni nikjer rečeno, da bi samo to obsegala ta točka, tedaj moramo tudi mi protestovati, kakor je protestoval g. Noli in ostal pri svojem predlogu. G. prvosednik dr. Toman se je vendar opiral na pravila tako, da ta predlog ni djal na glasovanje. Kaj pa bo potem, čo bo odbor ukrenil plačo tajnika in bo dobil podpisani protest od več udov! Ali bo to prepir, kterega ima razločiti občni zbor ali ne? Mi mislimo, da na vsak način.
Im Vernovega na Notranjskem. (N a-rodnost in volitev nadžupana.) Kmalo bode dve leti, da nam dragi „Slovenec11 izhajaš in naznanjaš s svojimi zvestimi domoljubi vse vesele in žalostne reči, ktere nas zadevajo ; pa vendar nisi, ako se ne motim, še nobenega spisa ne dopisa prejel iz naše doline, dasiravno se večkrat kaj tacega dogodi, kar bi bilo vredno razglasiti ali, kakor tukaj pravijo , v „cajtenge11 djati. Dovoli pa mojim versticam majhen prostorček ter jih med Slovence raznesi. — Narodna zavest je pri nas na precej terd-nih nogah, kar nam spričuje naša čitavnica, ki je že dve obletnici srečno obhajala; potem šola, ki smo jo letos dodelali in ki stane okoli deset tisoč goldinarjev. Ona ne bo le materijalno nova, temuč tudi duševno ; do zdaj se je namreč podučevalo v njej nemško in slovensko, zanaprej pa bode samo slovensko, kakor so sliši. Bog daj ! Za to se pa imamo le našim domoljubnim duhovnom zahvaliti, kajti vsi se potegujejo za blagor domovine in narodno blagostanje. Vkljub vsemu temu pa obstoji v Bistrici se starokopitna „kazina11, ktera pa na vedno slabejih nogah stoji, in po mojih mislili bode je tudi kmalo konec, kar bi vsakemu ljubo bilo, kor taki „Lesevereini11 so na sramoto vsemu slovenstvu ! — 22. dne t. m. bila je v Ternovern volitev nadžupana. Združilo se je namreč tukaj 13 vasi v eno občino (Bi-stričanje so sami svoji). Izvolilo se je naj-poprej 19 odbornikov; 22. t. m. so pa odborniki med seboj volili nadžupana in štiri svetovalce. Pred volitvijo odbere vodja volitve dva zapisovalca glasov, od kterih je bil eden za nadžupana, drugi za svetovalca izvoljen. Po ravnanji g. okrajnega predstojnika bila je volitev prav po redu dover-šena. lzbravsi nadžupana in svetovalce, povzame besedo g. okr. predstojnik rekoč: „Zdaj si naredimo zapisnik; — kakega hočete, slovenskega ali nemškega ? Še ni utegnil nobeden odgovoriti, reče sam g. okr. predstojnik:	„Slovenskega naredimo.11 Po
tem reče vodju volitve, da je njegova dolžnost narekati (diktirati), g. nadžupana pa za njim pisati. G, nadžupan odgovori, da on ne
— 322 —
njem „Slovencu1* naznanili. Tudi Napoleon je svojemu poslancu Leboeufu naročil, naj prej ko mogoče Benečijo Italiji izroči. Benečanom se bo zdaj samo to vprašanje postavilo, ali hočejo združiti se z Italijo in podložni biti Viktorju Emanuelu ? — Vlada bode v kratkem vse prostovoljce razpustila. — Starešinstvo bode kot najviša sodnija admirala Rersano sodila. — Piše se, da bi Lahi zdaj tudi kaj radi laško Švajco si pridobili in da že zelo perste po nji stegajo. „Tesinski časnik** pa jim pravi to le: Švajca ima par še bolj živih spominkov pokazati, kot Avstrija pri Kustoci in Visu, in če Italijani mislijo, da imajo pravico prisvoje-vati si ljudi, ki sicer njih jezik govorč, ki pa nočejo k njim, — tedaj bi najbolje bilo pametno, da si najprej Nico nazaj dobč itd.
Turčija. Nič posebnega se zdaj iz jutrovih dežel ne sliši, tako da se je bati, da bi spet vse ne zaspalo. Potihnil je glas o Ameriki, da bi kupila otok „Melos** in začela v Evropi delati svobodno politiko; tudi Rusija nič ne kaže, da bi je bila volja carskega orla postaviti na Sofijno mošejo. V Atenah in (v Belemgradu ne plameni, kakor je bilo pričakovati, narodna navdušenost; — in tako bo težko drugači, da je spet zastonj na otoku Kandiji toliko kervi prelite bilo!
Angleška. Lahko si mislimo, da Angleže iztočno vprašanje kaj zelč zanima in kako se bo reševalo. Dasitudi že zdaj menda v višili deržavnih krogih drug bolji duh veje in se celo govori, da Angleži na tihem gerške puntarje podpirajo in bi radi videli, da bi se Kandija z gerškim kraljestvom zedinila, vendar se pa tudi kaže, da nima noben deržavnik nič prave serčnsti; kakor druge vlade pripravljena ni tudi angleška, da bi začela izhodnje prašauje, ki se bode brez velike katastrofe težko dalo rešiti. Tedaj si pa tudi vsak misli, da, če že mora povodenj priti, naj pride za nami!
Pa tudi doma imajo angleški ministri dosti opraviti. Povsod je prašanje na dnevnem redu, kako gre prenarediti volilni red, da bi zadostoval sedanjim potrebam. Prejšnji vighi-stični minister Russel je predložil zboru zmeren predlog o tej zadevi, pa bil je za-veržen, in Russel je — odstopil, Mesto njegovo je prevzel lord Derby. Po vseh krajih se zdaj še bolj vroče vnemajo za to reč, sklicujejo shode in „meetinge**, da bi se bolj natanko pogovorili — morebiti se gode še celo kaki pretepi, kakor one dni v Hydeparku, kjer je bilo okoli 300 ljudi ranjenih in če »e ne motimo, tudi nekaj ubitih. Vlada bo tedaj morala kmalo kaj reči, ali pa spet pobrati šila in kopita! — Armada bo neki kmalo drugo upravo dobila.
Razne • novice.
*	Po časnikih se naznanja, da je do srede septembra v Avstriji 70.000 ljudi za kolero zbolelo, 40.000 pa umerlo. Po nekte-rih mestih, n. pr. na Dunaju, v Pesti itd. neki še vedno hudo razsaja.
*	Na Zgoši 'pri Begnah na Gorenskem je kolera v 3 tednih 19 ljudi pobrala.
*	Za kolero je tudi umeri znani deržavni poslanec Uroše, veliki Smerlingov prijatel in nekak „oče“ ali „starašina** deržavnega zbora, kajti skerbel je le za jed in pijačo, vse drugo mu je bilo le — pomada!
*	V Parizu je oni dan umeri po vsem svetu znani Bo is s y, ki je v zbornici posebno rad zabavljal in zasmehoval vse mogoče reči, zraven pa vendar Napoleonovo vlado hvalil. Kedar je on govoril, bila je zbornica podobna morju, kedar ga vihar razganja. Čeravno se je po angleški nosil, vendar ni mogel terpeti Angležev.
*	Nek župnik ali fajmošter je nekje med pridigo svojim faranom posebno goreče to priporočal, da naj mu prej ko mogoče prinesč na dom vse tiste knjige, ki kvarijo um in serce. Farani so si to dobro zapomnili, koj drugi dan mu nosijo eden spred drugega davkar-ske knjižice ali bukvico ter župniku pravijo, da so te knjižice najslabše za um in serce. Kmet še vendar ktero vdene!
Duhovske zadeve.
Lavantinska škofija: Umerla sta: G. Miha Vogrin in g. Miha Peserl. R. I. P.! G. Martin Satler je farni namestnik pri sv. Lorencu v Puščavi, kaplan pa g. Fr. S m r e č n i k.
Razpis petih daril.
Da si pridobi družba sv. Mohor a tudi za prihodnje leto kaj prav zanimivih krajših spisov za „Večernice** in „Koledar-ček“, zatč razpisuje s tem pet daril po deset goldinarjev za najboljše pripovedne ali p o d u č n e izvirne sestavke. Ti sestavki naj bodo za prosto ljudstvo zanimivi, po obsegu in pisavi prav jedernati in blizo pol tiskane pole obširni; pošljejo pa naj se vsaj do konca tekočega leta.
Ob enem se opominja, da poteče obrok prej razpisanima dariloma po 120 gld. in po 100 gld. s koncem meseca novembra t. !• Najdojde o pravem času obilo primernega dela !
V. Celovcu 1. oktobra 1866.
Odbor družbe sv. Mohora.
zna slovenski dobro pisati, da bi si vse moral še le izmišljevati. Za tem reče g. okr. predstojnik svetovalcu, kakor tudi zapisovalcu, naj on piše; ta sc pa kar ponosno odreže rekoč:	„Jaz ne znam slovenski pi-
sati“. G. okr. predstojnik bil je tedaj prisiljen sam pisati, narekal si je pa tudi sam z dovoljenjem g. vodja volitve, se ve da slovenski, ne nemški. — Vprašam zdaj čast. gg. čitatelje, kteri našo okolico malo bolj poznajo, ali bi se nadjali takih odgovorov , kteri vsakega poštenega Slovenca kervavo v serce ranijo? — Gotovo ne ! — No pa vendar se ne čudite, dragi Slovenci, ker morate vedeti, da obadva gg. zapisovalca glasov t. j., nadžupan in svetovalec, škrice nosita, in zato bi si v veliko nečast in sramoto štela, ko bi znala slovenski pisati ! Priložnost sta pa zares imela v zboru prav moško se odrezati in s. tem se ponašati; saj zbor je bil pa menda tudi vzrok takega ponašanja, kajti mislila sta, da je za nju veliko čast biti v takem društvu. — Vzrok, da so odborniki z 12 glasovi g. A. Š. za nadžupana izvolili, je bil ta : Odborniki so mislili poprejšnjega ternovskega župana voliti, ker se je za njegovega županovanja zares veliko v red spravilo in popravilo, kar je bilo pod prejšnjim županom zelo zelo zanemarjeno in popolnoma opuščeno. Nek podpihovalec se v tem hipu najde in našunta večino odbornikov, govoreč jim, da, ako izvolijo prejšnega trnovskega župana za nadžupana, da bodo morali še veliko robote delati. „Zdaj ste, pravi, morali šolo novo napraviti; ravno tako ste morali zid okoli pokopališča popraviti, za naprej pa vas čakajo še druge tlake!“ — To jo tedaj vzrok, da se bode od zdaj v našej občini, v tako živi in narodni okolici, nem-škutarilo, posebno ker mislijo še izbrati takega možiceljna s černim skricem za občinskega pisarja, ki je prav dobro znan, da rad le „boben, hoben“ govori, čeravno tudi slovenski zna! — Zdaj pa res no opominjamo g. nadžupana, da se v svojej novi službi v kratkem nauči slovenski pisati, kajti lože se samo ena glava nauči domačega jezika, kakor toliko terdih kmetov ptujega, nerazumljivega; ali znabiti g. nad-župan misli, da bo morala še vsaka vas posebej enega tolmača plačevati!? Ve naj pa tudi, da nemških pisem sprejemali ne bomo! — Toliko brez zamere; — boljša je perva kot druga!	Odbornik.
■z Uregn pri Dolini, i— (Letina. Kolera. Slovenščina.) Gotovo bo marsikoga mikalo zvedeti, kakšna je tu pri nas letina. Grozdja je bilo sicer malo, trajala pa je vendar trgatev še precej dni, ker je bilo vreme neugodno in dosti obiranja pri bolnih in gnjuih grozdih. Ra ne samo na trti, tudi na polju je slaba: fižola in žita je malo več od semena, sadja razun smokev čisto nič, tako da se nam prihodnjost prav slaba kaže. ReB trda bo za kmete! Kje bomo jemali, da bi „fronke** ali davke plačali ? Govori se, da kolera med vojaki, ki so v mestu Trstu in okolici razpostavljeni, hudo razsaja. Riu nas se je do sedaj enajst za kolero umrlih pokopalo, mnogo bolnih se je pa v Trst odpeljalo. Med ljudstvom ni videti, da bi se bila ta bolezen kje prikazala. —
H koncu naj še pristavim, da se tudi pri nas čedalje bolj slovenska zavest zbuja in da imamo nado, da bo vedno bolje. Bog daj! Naš g. dekan sev besedi in v djanju ►Slovenca kažejo, in tak izgled, mislim, mora tudi kaj za sebdj potegniti. Živijo!
Ptuje dežele.
Italija. Mir se gotovo sklene te dni. Da se to tako hitro zgoditi more, vzrok je ta, ker ni Avstrija kar nič strun napenjala. Vse se zgodi tako, kakor smo že v zad-
Š p an s k a. Napoveduje se čedalje bolj spet punt. Sedanja vlada počenja menda tak6, da mora ljudstvo nezadovoljno biti. Reakcija je tako velika, da je joj, in da ni čuda, da puntov ni konca in kraja.
Rim. Rripoveduje sc za terdno, da je papež sklenil po vsaki ceni, naj pride, kar lioče, v Rimu ostati, in da mu bodo katoliški vladarji posebna kardela prostovoljcev za varstvo poslali.
Francoska. Od Napoleona sč le toliko sliši, da vedno boleha in da bi zdaj naj-raji mir imel. — Maršal Bazaine se neki konec meseca novembra iz Mehike pričakuje. — Rostavodajni zbor se bo 10. dec. odperl. — Demokratiški in orleanistiški pro-gnanci se zdaj v Londonu spet kaj živo gibljejo, ker mislijo, da bo Napoleon s tem svetom sklenil. — Lord Lyons bo zanaprej angleški zastopnik v Parizu.
Najnovejše.
Mir z Italijo je bil v Išlu dokončno podpisan; obsedni stan je po dotičnih doželah vzdignjen in še te dni se skliče ogerski deželni zbor, za njim pa tudi drugi deželni zbori. Slava!! —• Ravno je prišlo telegra-fično naznanilo, da je c. k. vojaški superior g. Koni g Franc, častni korar kerske škofije, na Dunaju za kolero umeri.
Loterija.
Clrailec,29. septembra:
«3 lt »5	««	S3.
Prihodnjo srečkanje je 13. oktobra 1866.
Danajska borsa 4. oktobra 1866.
6% metalike	.	62.40
6'V, nacij onal	.	.	.	. 67.40
1860 derž. posoj .	,	. . . 80.60
Bankine akcije .	.	. 721.80
Kreditne „	.	.	,	. . . 162,—
London	....	. 127 80
Novi zlati ....	. . . 6.10
Srebro	..	,	.	,	.	•	.1 27.—
Lastnik A. Einspieler. Odgovorni vrednik J. Božič. Za tiskarno F. pl. Kleinmayerja odgovorni vodnik R. Bertschinger,