1» K O L E T A R E C JE I) E A V S k 1 L 1 S T ZA MISLEČE ČITATELJE
PROLETAREC
Official Organ Yugo»lav Federation, S. P. - - Gla»ilo Jugoslovanske Socialistične . Zrezt
GLASILO PROSVETNE MATICE
J« S« z.
— NO 1670.	" — — - * uti. M asa - c***.. o. » - u^. - -a i. u» CHICAGO, ILL., 13 SEPTEMBRA (September 13), 1939 F..uuk.4 w..kly .t 2901 Ss. Uw.i.U A v«.	LETO—VOL. XXXIV.
ŠPEKULANTI
PRIPRAVLJAJO NOVO ŽETEV
Zahrbtna politika vlad povečala svetovno zmedo
ALI JE VOJNA NA ZAPADNI FRONTI SVETU LE PESEK V OCI? — NEMČIJE NE BO ZLAHKA PREMAGATI —JAPONSKA IN ITALIJA VR2ENI S STAREGA TIRA. — P0GA2ENJE POUSKE
BEG IZ BOLNIŠNIC PRED AEROPLANI
V-e vlade vseh dežel so bile \rži ne s tira čim so zaznale, da <ta Francija in Anglija ostali osamljeni v tekmi s Hitlerjem. Dasi so mnogi agenti tajil?* službe in drugi poznavalci spletk tajne diplomacije prerokovali sporazum med Moskvo in Berlinom, niso premierji nikakor verjeli, da se bo to zgodilo. ka iti v ušesih so jim zve-1 neli Hitlerjevi govori proti ruskim "barbarom" in pred seboj so imeli Hitlerjev pakt treh velesil in par manjših držav proti kominterni.
Nove orientacije
Poljska, ki je računala, da ji bo Rudija pomagala tudi proti njeni volji, se je najbolj začudila, kajti zanje je to pomenilo biti ali ne biti. Življenje ali smrt. Danes je jasno, da predno je Hitler pogodbo z Rusijo za hrbti Angležev in Francozov sklenil, je Stalinu oznanil svoj namen. Lani in letos spo-; mladi je uničil čehoalovaško.1 V tej polovici leta mora biti nrjefova žrtev Poljska. Vsa zagotovila, da bo Rusija nasprotovala "agresiji" Hitlerja, so se izkazala za neresnična.
Vojaška posvetovanja
Koliko bo "nenapadalna" pogodba med Stalinom in Hitler- j jem vredna recimo čez mesec uli dva, ali čez leto, nihče ne ve Hitlerju so pogodbe krpa papirja in enako tudi Stalinu. Hitler je imel nenapadalni pakt s Poljsko. Preklical ga je in njegova armada je preplavi, la deželo. Ko je osvojil tretjino Poljske, je dejal, da ima vse, kar si želi od njenega ozemlja. Ampak prav tako je izjavil, ko je vzel lani sudetske krajine.
Da, ob oni priliki je svečano dejal, da je s tem njegovih ambicij po teritorijih v Evropi konec. Ta njegova prisega pa je bila vredna toliko kakoi* lanski sneg.
Tudi ako bi bil zadovoljen s tem, kar je od Poljske zahteval hi ji vzel, in bi mu ona prepustila to brez vojne, bi čez nekaj mesecev vzel še drugo, kakor je storil s čehoslovaško.
Zagonetka v tej Hitlerjevi politiki je Rusija. Ko je poslala v Berlin svojo vojaško komisijo, je postalo svetu jasno, da nenapadalni pakt pomeni tudi vojaški dogovor, bodisi v kakršnekoli namene.
Možnost sa nova presenečenja
Ne samo ruska, nego je istočasno prispela v Berlin na skupna posvetovanja tudi Mu&to-linijeva vojaška deputacija. Gotovo je, da si te tri dežele) druga drugi nič ne zaupajo. A za enkrat izgleda, da delajo skupaj in možno je, da so vi zvezi v namenu, da zrušijo, ako mogoče, angleški imperij in si ga razdele. Vse tri države ga mrze in vsem trem je v na pot-je. Vendar pa niso še toliko »družene, da bi se spustile v vojno proti njemu skupno. Pričela jo je Anglija proti Nemčiji. Rusija je še nevtralna, dasi nihče ne ve, kaj skriva njen diktator za rokavom.
Italijanska sagonetka
Prav tako uganka je, kaj kani storiti Musolini. Diktatorji niso odgovorni nikomur in usmerjajo svojo »politiko edino po svoji volji. Jasno je, da je sedanja italijanska politika oportu-nUtična kolikor sploh more bi-
(Nadaljevanje na 3. strani.)
Nad tri milijon« ljudi m j« izselilo ia Loadoaa aa daial«, da ubet« nevarnosti bomb aamikib aeroplaaov. Tudi bolnišnic« »a ispraaaili. Garaj« ja »lika, kslio odnašajo bolnik« is Londona ▼ varita ji« kraj«.
Peto konvencija HBZ šteje NAVIJANJE CEN ŽIVILOM
240 delegatov ^ ^^ ^ft^j
NAPAD NA LJUDSKE ŽEPE
Peta konvencija Hrvatske Bratske Zajednice se je pričela 5. sept. v dvorani hotela Fort Pitt v Pittsburgh u, Pa. Šteje okrog 240 delegatov. Večinoma stanujejo v hotelih. Od prejšnje do te konvencije sta se pridružili HBZ še dve podporni organizaciji, namreč Hrvatska Zveza na Pacifiku in Slovenska-Hrvatska zveza, ki je imela svoj glavni urad v Ca-lumetu, Mich. Delegatov slovenske narodnosti je na tej konvenciji pet.
VLADA SVARI PROFITARJE. — PREKUPCI, NE PA FARMARJI, NA DOBIČKU. — ZALOGE POTREBŠČIN VSEH VRST VEČJE KOT JIH MOREMO PORABITI
Komaj par dni po sedanji vojni v Evropi, v kateri so Zed. Dalje so člani i države nevtralne, se je v ame-
nemško ljudstvo obsojeno v stradanje
Ob pričetku svetovne vojne leta 1914 v Nemčiji ni bilo pomanjkanja. Nasprotno, nemAki življenski standard je bil eden izmed najvišjih na svetu.
Danes je situacija v Nemčiji 'Irngač na. Živil, posebno mesa in maščobe zelo primanjkuje. Konsumaoija je regulirana z živilskimi kartami. Kdor ima denar si sme teh živil kiroiti le odmerjeno količino vsak teden ali mesec. Reveži si pomagajo h krompirjem, ribami in drugo ceneno hrano.
Vlada je zelo zvišala direktne davke na dohodke in davke na alkoholne pijače. Podražila Je tobak in sol. Cehe je mobilizirala za prisilna dela. Tako je dobila tisoče delavcev zastonj. Slovaka je pognala v vojno proti Poljski, slovaški "vladi" pa je ukazala preživljati nemško armado, kar jo je na Slovaškem. Iz Bratislave poročajo, da bo zaloga živil na Slovaškem v tem 'položaju zadostovala komaj za dva meseca, nato mora slediti lakota. Slovaški kmetje vi jejo roke, ker morajo dati živino in pridelke nemAki armadi.
Nadomestil za pristno hrano
je v Nemčiji bilo že dozdaj več kot kjerkoli v času prejšnje svetovne vojne. Pristna roba so v Nemčiji le še topovi, tanki in drugo orožje.
Silna lakota je nastala tudi v okupiranem delu Poljske. Begunci so vzeli s sabo kolikor so mogli, ostale zaloge živil pa je vzela nemška armada.
V South Bendu |nd.. stavka
že par tednov 3000 delavcev Bendix kompanije. Organizirani so v uniji avtnih delavcev. Vsled te stavke je Nash Motors Co. zaprla svoje tovarne v Mil-uaukeeju in Kenoshi, ker ji je zmanjkalo avtnih delov, ki jih je dobivala od Bendix Co. Stavko skuša poravnati zvezni posredovalec M. E. Sherman. .. Eksekutiva soc. stranke je izdala proglas, v katerem obljublja sodelovanje vsem konstruktivnim silam, ki hočejo, da se Zed. države ne ume&ajo v vojno. Proglas obsoja Hitlerja za povzročitelja sedanjega konftikta, a ob enem graja tudi Francijo in Anglijo, ki sta v veliki meri krivi sedanjega stanja v Evropi in drugje. Enako je v proglasu kritiziran Stalin in voditelji tretje intemacionale vsled njihove pomoči Hitlerju. Proglas sta podpisala predsednik soc. *tranke Norman Thomas in tajnik Travers Clement.
Francija »n Anglija imata v tej deželi za $200,000,000 ne-izvršenih naročil za vojna letala in stroje, ki jima zdaj vsled proglasitve ameriške nevtralnosti ne smejo biti dostavljena.
Mleko v Chicagu je podraže-no lc oziroma 2c na kvort. Do-važano na dom je zdaj 12 centov kvort, prej lic, v prodajalnah pa lOc, ali 2c več ko prej. Distribucijske družbe pravijo, da je podražitev nastala, ker morajo od 16. julija dalje plačevati farmarjem več za mleko.
Na ameriških borzah je prve dni septembra nastala med špekulanti velika živahnost. Delnice municijskih industrij so po-
skočile v ceni od enega do 15 dolarjev in po par dnevih spet nazadovale. Vsled nevtralnosti Zed. držav je ameriška muni-cijska industrija ob trg v deželah, ki so zapletene v vojno. Torej ne bo dobičkov, razen ako kongres nevtralnost spremeni v toliko, da bo ameriška municija vsem4naprodaj. Potem bodo šle delnice še bolj navzgor.
Ilinoiska delavska federacija
(AFL) bo imela svojo konvencijo v Springfieldu. Prične se 18. sept. Udeleži se je nad 1000 delegatov.
. Ženske v Nemčiji so bile ob prihodu Hitlerja v vlado pognane iz industrije in uradov nazaj v kuhinjo in materinstvo, "kamor spadajo". Zdaj mora-j jo */pet v tovarne, v urade, rudnike in na kmetije, da nadome-stujejo moške, ki so v armadi.
Anglija je izgubila nad 20 trgovskih ladij, ki so jih ji potopile nemške podmornice. Kri-žarijo ob angleAkem obrežju, blizu Gibraltarja in celo blizu južno-ameriškega obrežja. Podmornice, ki so jih po prejšnji svetovni vojni zelo izipopolnili, so v vojnah paroplovbi nevaren sovražnik.
Tudi v Moskvi so ljudje navalili na trgovine, da si nakupijo potrebščin. Boje se, da jih bo vsled vojne zmanjkalo, kakor jih je preti 25. leti. Rusija sicer ni še v vojni, toda v provincah ob zapadu in Baltiku je odredila splošno mobilizacijo. Vlada v Moskvi pravi, da hoče biti pripravljena na vse eventu-alnostl.
(Nadaljevanje na 5. strani.)
konvencije vsi glavni odborniki Slovenske-Hrvatske zveze, ki so večinoma Slovenci.
Prvi burni prizori na konvenciji so se dogodili zaradi spornih delegatov. Za predsednika konvencije je bil izvoljen Mato Oreškovič iz I«ackawane, N. Y., in za tajnika Anton Klo-j bučar iz Lyonsa, 111.
Takozvani radnikovci (komunisti) so na tej konvenciji dobro organizirani, toda v de-feozivi. Prevladujejo v vsakem vprašanju '
ri", kakor se imenujejo nasprotniki komunistov.
riških trgovinah že opazilo dviganje cen potrebščinam, posebno v nekaterih mestih. Med ljudstvom pa je ftel glas, da bo mnogih stvari kmalu zmanjkalo, da bo cena sladkorju in moki naglo rasla in tudi vse drugo se lx> podražilo. V strahu pred so si ljudje nakupili posebno sladkorja in moke. Ker je nekaterim trgovcem tega blaga vsled izrednega navala res zmanjkalo, so špekulanti
. cene ae bolj dvigniti in napra-na^ni	vili v par dneh visoke dobičke.
Farmarji nimajo dosedaj od vi-....... , . ,	šanja cen živilom še nobene
Pričakujejo, da bo koirven- koristi, kajti profit je ostal pre-c.ja izvršila svoje delo ta te- k ^ jn prfKlajalceni na
den, dasi je iz počasnosti in za- t|robno vlačevanj v prvih par dneh izgledalo, da bo trajala tri tedne.
Poljska jednota imelo konvencijo
jo sedaj. Ameriški trg je ogromen. Podražitev kruha na primer lc na funt pomeni milijone dolarjev nadaljnih dobičkov. Enako ogromne dobičke bi donašalo navijanje cen drugim živilom, obleki itd.
Naloga kongresa
Ako se višanje cen kmalu ne ustavi, bo treba več kakor apelov ameriške vlade. Dasi je reguliranje cen nevarno, bo kongres vendarle moral nekaj storiti, da se ljudstvo zaščiti pred dobičkarji. Kajti običaj je, da kadar začno dvigati cene, se zvišttje mezda delavcev veliko pozneje in še takrat povprečno manj kot pa znaša podražitev življenslcih potrebščin in stanarine.
V letih 1916-20 smo draginjo označevali s "high cost of living". Ampak takrat je bila ta dežela v vojni in je bil za visoke življenske stroške torej
Pretnja vlade
Predsednik Roosevelt. poljedelski tajnik VVallace in notra-,vsaj vzrok. Zdaj, ko smo ne-nji tajnik Ickes so ljudstvu raz-, vtralni in ker so naše zaloge v n ♦	. .	glasili, da za zvišanje cen po- 'žita in drugih potrebščin tolik-
\ lietroitu se je pričela pro- treb4čintm ni „ikakega upra-lšne, da znižujemo produkcijo,
*k> pondeljek konvencija roy- v^enfga vzroka in da so zalo-, pa ni razloga, čemu bi se ljud-ske narodne zveze <Poh*h Na- Re vs,Ba> kar ljudstvo potrebu-i stvu iivljenaki aUndard ie bolj
hona Albance). Ima nad 300,- 0|rr0mfie.
000 f lan,,v ,n preko $30.000 - Ker Je nevarnoBt, ______
000 imovine. Navtocih je 534 druibe kj kontr<>lirajo zal(yge delegatov, /aradi vojne naiijta> zahteva,e
Zaradi
Poljskem so bile vse zabave, ki so jih mislili prirediti delegatom, preklicane.
znižalo. Kajti čim dražje bodo da bodo potrebščine, manj si jih bo s temi dohodki moglo privoščiti.
Maynord C. Krueger v rodio diskuzijah
Prosli dve nedelji je sodeloval v diskuzijah po radiu, ki jih i aranžira Chicago Univereity, tudi- Mavnard C. Krueger, profesor v omenjenem vseučilišču in član eksekutive socialistične1 stranke. V obeh so govorili o sedanjem položaju in o nevarnosti, da se ta dežela spet zaplete v vojno.
čezdalje večje cene, bo to udarec posebno za revnejše ljudstvo, kateremu je kruh najvažnejša hrana.. Omenjena tajnika sta špeku-
Razlika v enem dnevu
V Chicagu na primer so trgovci z mesom na debelo prodajali dne 7. sept. dopoldne
lantom namignila, da jim vlada Pork Po 22i/<c funt, popolne bo dopustila povzročiti dra- dne Pa so ceno dvignili na 26c. ginjo, kajti kongres in vlada jSlično so podražili druge mes-imata moč v izrednem položa- nin*«
ju regulirati cene, kot jih zdaj kontrolirajo vlade v Evropi.
Višanje cen neizogibno
Profitarji se ne ozirajo na a-i
Beli fižol (navy bean) se je prošli teden v trgovinah na debelo podražil z $2.35 za 100 funtov na $5.50. Tako se lahko v par tednih podraži vse po-
pele in svarila, nego izrabijo treb^čine, gospodinje pa pre-
Koliko držav je v vojni
V vojni je zdaj 13 držav. V Aziji se vrši nenapovedana vojna med Japonsko in Kitajsko, med Mandžurijo in Rusijo, med Vnanjo Mongolijo in Mandžurijo, V Ameriki je napovedala
vsako priliko za večanje svojega dobička. Oni se sedanje vojne vesele, ker pričakujejo velikih naročil iz Ev rope. Vsled tega žele, da Zed. države spremene svoj zakon o nevtralnosti tako, da bodo Američani prodajali v vojno zapletenim drža-
mišljujejo, kje "bi mogle kaj prihraniti, da bi mogle shajati z mezdo svojih mol, ki je v večini slučajev že dozdaj komaj zadostovala.
Te razmere prenehajo, kadar delavci in farmarji preos-nove ameriško gospodarstvo
vam in drugim vse kar bi hote- tako, da bo služilo njim name-
le kupiti in ne samo živila. V vojni jim računajo za isto bla-vo j no Nemčij iK afi ada, v Evro- i *o višje cene nego v normalnih pi so v nji Nemčija. Slovaška., razmerah. Enako zahtevajo Anglija in Francija, v Aziji In-|^č od domačega prebivalstva.
sto bogataškemu aloju.
dija, Avstralija, Jušna Afrika in Nova Zelandija. Vsi kontinenti so udeleženi v nji. Angleška skupina ima nad 505,000,-000 prebivalcev in nemška 90,-000,000.
V prejšnji svetovni vojni so rasli v tej dežeJd novi milijonarji
Američani v Rimu
Ameri&ka kolonija v Rimu je štela ob izbruhu sedanje vojne okrog 2,000 oseb. Večinoma so to duhovniki, študentje in nu-
kot gobe po dežju in slične pro- ne. Mnogi so se vrnili, oziroma speritete se špekulanti nadeja- se skušajo vrniti čimprej.
r gr—r
Spori med "narodn imi manjšinami v U. S. A.
V Zed. državah ni narodnostnih manjšin v evropskem pomenu besede. Vzlic temu tvorijo važen problem posebno v vojnih Časih. Bivši predsednik Theodore Roosevelt jih je zasovražil toliko, da jih je v jezi označrl za "hyphen-Ameri-cans". Hyphen pomeni črtico med dvema besedama, na primer, "German-American". The-odore Roosevelt je dejal, da dokler bodo Američani ločili drug drugega s to črtico, bodo "hyphen" Američani.
Proti "hyphenM Američanom je bilo mnogo krika posebno v prošli svetovni vojni. Kampa-
nja proti njim je nastala spet v sedanji vojni. Alf Landon, ki je bil predsedniški kandidat republikanske stranke, se je pred par meseci lotil ameriških Čehov. Dejal jim je, da naj bodo v Ameriki samo Američanti. U-mevno, da se Čehi niso na njegov sipel prav nič ozirali.
Najhujši je boj med "narodi" v New Yorku. Pod Coughli-novim vodstvom je zaplamtelo mogočno gibanje proti Židom, ki je dobilo že drhalsko obliko.
Ravnatelji v raznih podjetjih v Chicagu in drugje se pritožujejo, da >e produkcijska ai-la delavcev letos in lani padla,
ker se delavci gnjavijo z "evropskimi problemi". Te tedne so najbolj pri-zadeta podvzetja, v katerih so vposljeni delavci poljskega in nemškega pokole-nja. Na primer v Chicagu je blizu milijon prebivalcev nemškega rodu in okrog po4 milijona Poljakov. Nemci, čeprav niso navdušeni za Hitlerja, so naklonjeni Nemčiji. Poljakov še nikoli niso kaj prida cenili. Na drugi strani pa se togote Poljaki nad Nemci, češ, da so barbari, da so zares Huni, in tako se Ncmec in Poljak kregata in si pri delu uničujeta svojo produktivno silo.
Ker so delavci ljudje, ne pa samo roboti, imajo nagnjenja za to ali ono. Čehi na primer ščipljejo Slovake, vsi pa se norčujejo iz Italijanov. Zdaj je nastala priložnost za norčevanje iz komunistov, ki se v mansika-kem prerekanju konča s pretepom. Reakcionarci predlagajo, naj se temu napravi konec z drastičnim zakonom. Deportira naj ne vsakega, ki se "briga' za kaj drugega kot "za Ameriko". Ako se bo kriza nadaljevala, je nevarnost, da se kaj takega v remioi zgodi, kajti v kongresu, ki o takih stvareh odločuje, je malo pametnih ljudi.

Važnost "Proletarca
"Proletarec" je glasilo gibanja, čigar naloga je delo na političnem, strokovnem, prosvetnem in zadružnem polju v korist ljudskih množic.
V tem je njegova važnost
Vidna je posebno v kritičnih dneh, kakor ao sedanji.
"Proletarec" bo vrnil svojo dolžnost, ki mu je poverjena, zavedajoč se v polni meri odgovornosti, ki mu je dana.
Zato je potrebno bolj ko kdaj prej, da pride "Proletarec" v čim sir*e kroge nafte javnosti. Sodelujmo vai, da mu pridobimo novih naročnikov. Čimbolj ga razširimo, večji bo njegov vpliv, jačje bo gibanje, ki ga zastopa, in toliko več bo koristil delavaki stvari.
■m
PROLETAREC
LIST IA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
Poljske naprave proti vojnim tankom
IZHAJA VSAKO SREDO.
Izdaja Jagoalovaatka Delavska Tokovne Druiba, Chicago, lil.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedinjerjih državah sa celo lato $3.00; ta pol 'eta $1.75,
ia 4atrt lata $1.00. Inozemstvo: sa celo leto $3.50; ta pol leta f? Q0.
Vai rokopui ia uglaai morajo biti v iiaiam uradu aajpozaeje (lo poudeljka popoldneva priobčite v v itevilki tekočega ted n a.
PROLETAREC
l*ublished every Weineaday by the Jurotlav ^OTliae«^ PublUhing Co.,
Ine. Eatabliihed 190$.
^ ■________T e V t « » ..r«y >
Editor........................................................„.........Frank ZaiU. /
Buainaaa Manager.......................................Charles Pogorelec.
Asst. Editor and Asst. Business Manager.......Jes-pb Drgsler
SUBSCIOPTION RATES-United States: Oue Year $a.«Ut Sit Months 31.74; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
2301 S. Lawndale Ave.
, Talephone; KOCKVVELL 2IM
/
CHICAGO, ILL.
luedi.Tteu^oe^J£hpn^ tndna pol« kominierm>
U pokojnega * Islandskega ^ 1}	• *
♦Qc;ali*ttČnega, pozneje komu- ' Imd.ki ia.opi. AftaahU4ot, hi Uhaja v Stockholmu je priotM.il ,.«pn
IlisUčneira VodlUilla Charle.	kom«nl.tii». iataraaciaaalo. ki ga I*"1*1« taja.ko«, priSruie,*
D i voditelja t hane*	iK krajih wU. Ca.apt.ja aa $vW.h*m i« ra.ao urajev.ao.
Ruthenberga.	kol vvr/.t.0| pi.mo ni feJOjeee. Fr.v na kr.tk. d.j.
Ulavpi Kiitdovi pomočniki ao vodila vodstvo« komunističnih .traak, kake m otepati kritiziranj zaradi
bili V onih dneh VVageilknecht, mo.kov.koborlin.kega pakta. Naw.d,l. v pi.mu sa »ledeca:
Katterfeld. CUffoitl, Bros Vpraiaajet AU »o «iy» k.mipttrat jpra»aajaai?
Lloyd in mnogo drugih, O kale- Odgovor: Na. Njoa oilj jo prej ka t loj .valovna revolucija.
rih ni Vt>Č Uuhtt ne aluha.	Vpraio-jot Ali je »Vftevea r«Y»U«U# sdaj ipogoca?
Večinoma AO bili vsi naglo po-! Odfovor: No, kajti v.i pa.kasi aaajo v dobi po .vetovni vojni *• .<
izjalovili.
Vpraša a je j Kako .o naj •vetevaa revolucija iimprej pod ne t. Odgovor: Spisi Mark.a, Engelse »a Lenina ato, da jo aajboljša metod« v preobrat dolgotrajna vojna.
Vpraiapjoi Ali bo ovropaka vojna dala moino.t aa po.petenje namenov kominterna T .
Odgovor: la Leninovih »pi.ov »o učimo, da se to sgodi, toda le, ako vojna uige v ma»ah revolucionarni duh.
Vprašanje i Ali bi pakt med .of jati. Francijo in Anglijo podnetil tako
so lahko tudi tuje-1 v°ino7	j * \ }■ J -	M
Odgovor: Ne, kajti pakt mad Ru.ijo in sapadnimi velesilami bi Nemčijo •pravil v položaj, v katerem »o bi morala varovati vojnih pu.tolovačin. r »ros L|oyd je bil ^Ugar dad- — Vpralaaja« AU ipara**m mad Mivjoti ia Nemčijo Uhko po.peii vž,g dy" mn/ogim radikalnim orga- vojne?	«
ui/acijam. Poleg McCormicko-	Odgovor: Da, ker bi nevtralno.! Ru.ije dala Nemčiji pogum realizirati
rabljeni. V razdvajanju delav vi\ru m storili nepopisno ikodo. fte najbolj so se zanašali radikala) delavci nemške in raznih (irugih narodnosti v onih dneh na "pravega" Američana Bros Lloyda. On jim bo gotovo v zaščito. Kjer je tako odličen A-meričan, rodci..
Ve famillje je bil OH glavni del- "i««o otvajovalne načHe. Poljaki .o *g radii i ob »vojih mejah in daleč v notranjost utrdbo proti ll|ČSr Čik*Šk* Tribune, ki je bi-	Vpraianjet Kaj »O dogodi, ako Ruuja ao .kloao pogodbe s
vojniip tankom, Ne mike armade so v.lic njim prodirale na Poljsko braa |a j* tskral l.a ibogatejši 6asO-
nobci
AMERIŠKI KOMUNISTI PR DVAJSETIMI
(Nadaljevanje.)
njemu prejemniku subvencije, ambasadorju" Earlu Brow-
i\eviraliioKl Zed. držav
•	gjr *,.#	> «
Velika večina ameriškega ljudstva je proti hitlerizmu. O tem ni »pora.
Ogromna večina ameriškega ljudstva želi in hoče, da ta dežela ne stori ničesar, kar Ui jo privedlo v vojno.
Predsednik Roosevelt je proglasil nevtralnost Zed. držav v kar treh različnih deklaracijah.	'
Sedanji zakon ameriške nevtralnosti smatra on le za "ta-kozvano nevtralnost". Ta postava namreč dolo^ri, da ne smemo prodajati voj-nega materijala ali nuditi kakršnokoli pomočnobeni deželi, ki je zapletena v vojno^
Francija, Anglija in druge dežele, ki so v vojni z Nemčijo, ne morejo dobiti iz Zed. držav zdaj niti tistih voj-nih potrebdcin, ki so jih tu naročile se predno so napovedale vojno. Ne more jih kutpiti Poljska, ne Nemčija. Tako smo torej nevtralni za vse enako.
"Predsednik Roosevelt smatra, da je naša nevtralnost samo teoretična, v praksi pa pristranska. V civilni vojni v Španiji je bila nevtralnost Zed. držav v škodo republiki, ker ni mogla tu kupiti nikakih vojnih potrebščin, dočim so jih fašisti dobili v Italiji in Nemčiji v izobilju.	,
V sedanji vojni je ameriška nevtralnost v škodo predvsem Angliji in Franciji, ker le ti dve imata možnosti in sredstva kupiti in izvažati vojne potrebščine iz Zed. držav. Tako pa imata (u v delu za kakih 50 milijonov dolarjev vojnih aeroplanov, ki pa jima zdaj ne smejo biti dostavljeni.
Nemška propaganda trdi, da bo Nemčija dobila vsega, kar komunist kakor vsi drugi, kfso potrebuje, iz Ogrske, balkanskih dežel, Švedske, iz sovjetske bili plačani iz blagajne sovjet-Kusije itd. Vsi ti kraji, so ji blizu, ob meji, in jih ji Anglija ne j Rusije. Zdaj je seveda a-more zapreti. Roosevelt meni, da je ameriška nevtralnost v tem meriski podružnici takozvane slučaju spet enostranska. te pred meseci je priporočil kon- kom interne s svojim pričanjem gresu, naj revidira nevtTainostni zakon tako, da bo dovoljeval PfiJo4iI Pttf gorkih, kar seda-jzvoz vojnih potrebščin iz te dežele komurkoli, ki pride panje " s svojima ladjami in plača zanje v gotovini.
Kongres mu je nasvet zavrgel.
Zdaj, ko je vojna tu, so se nekateri poslanci iz opozicije ogreli za njegovo predlogo, češ. da bo pomagala zmanjšati brezposelnost in da tak zakon ne bo pristranski, ker bodo vojne potrebščine na prodaj Nemčiji prav tako kakor vsaki drugi deželi.
Rooseveltovi nasprotniki se kajpada hudujejo, češ. da hoie da*i na razpolago ameriike municijske vire Angliji in Franciji, ker le oni dve sta v stanju, da lahko prideta ponje. Vse nemške trgovske ladje so se v strahu pred angleško in francosko pomorsko premočjo poskrile v domača pristanišča in v luke nevtralnih dežel.
Pristaši Anglije in Francije, lastniki municijske industrije in sovražniki Hitlerja bodo v zahtevi za revidiranje ameriškega nevtralnostnega zakona najbrže uspeli. Roosevelt ho sklical kongres na izredno zasedanje čim se mu bo zazdelo, da bo imel večino za svoj način tolmačenja nevtralnostnega zakona.
Anglija in Francija za enkrat še lahko izhajata s svojim materialom. Toda ako se bo vojna vlekla v nedogled, in če bo Rusija res zalagala Nemčijo, bo dohod do ameriške municije in drugih potrebščin Angliji in Franciji neobhodno potreben, če ne pride kmalu do premirja, ga jima bo ameriški kongres otvoril, s tem pa povečal tudi nevarnost, da bo leto ali dve pozneje šla poleg municije .preko Atlantika *pet tudi ameriška armada, kakor leta 1917. Vprašanje nevtralnosti torej ni enostavna zadeva. Ni ga časopisa, in ne odgovornega človeka v tej deželi, ki ei bi ufpal propagirati vstop 3ed: držav v novo evrop-eko vojno. Kajti ameriško ljudstvo vojne noče in smatra, da v nji ni imelo česa iskati zadnjič in da ima prav tako malo vzroka iti v sedanjo. Vzlic temu je nev arnost resn* in ni ga, ki bi mogel jamčiti, da ostanejo Zed. drža,ve nevtrone toliko časa kot »o fbile v zadnji svetovni vojni. Tudi zadete je biJo ljudstvo proti vntopu Zed. drža<v v vojno, a smo se vseeno znašla v nji takorekoč preko noči. Namesto nevtralnosti smo zagazili v vojno histerijo. Vse to se lahko ponovi, zato je opreznost na mestu. Prav pa je, da se ameri&ki zakon o nevtralnosti spremeni tako, da ne bo v korist Hitlerja, kakor je bil gen^rahi Fr»nou v njegovi vojni za strmoglavljenje republikanske Španije.
'	...... v
"Židovski komunizem"
Naciji so učili, da tvori'sovjetski ružitn lolpa mednarodnih židov. Ampak ko je "tolp* mednarodnih Židov" sklenila pakt sporazuma z največjim mučite.ljem Židov, kar jih poena zge* dovina, ni strmel nihče bolj kot na primer ameriški komunisti židovske rase.	.
Upali so, da bo Moskva prej ali slej maščevala trpljenje njihovega plemena v tretjem raj h u, a mesto tega je izročila fašistični nevarnosti 2ide na Poljskem in drugije v Evropi. Tako je razblinjena tudi legenda, da je "komunizem" v Rusiji "ži. dovski komunizem".
Odgovor: Dokler .i priaadete sile ne kodo na jasnem, kaj sovjetska Unija hoče, jo sporaaum med njimi mogoč.
P4S 4aps<tao od Nevv Yorka.
<i Bros Uoyd je bil reden do-	^ . . ^ . . B .. , . . .. . N ...
T, . . .. ... _	Vprašanja: Kaj naj Rusija stori, da omogoči med Nemčijo ln njenimi
pi.Hiuk tednika American So-	„..protnicami čimbolj dolgotrajno vja.?,
eialia". Svojo kolono je krstil	Odgovor: Podpira .aj Nemčijo.
Z "Uinner Pail Kpic Dokler	Omepjoni švedski Časopis trdi. da jo bil ta tajni cirkular, ki ga je do-
je bil V (Socialistični Stranki, mu	kil od svojega saupnika v uradu svedske komunistične stranke, pripravljen
je njena cikaška organizacija	in prodna au Stalia ia Hitlar iklonila prijateljstvo. V kratkih
poverjala IHJSebno službo	§ta1rWk komuaistom navodilo, kako naj spremene svojo propagando
Piie FRANK ZAITZ
an-
ouncerja". Pomagal je mnogo, a ne toliko kot bi lahko. Ko sem ga septembra 1019 vprašal za
v slučaju, da prične Rusija podpirati Hitlerjev tretji rajh.
je lotil špekuliranja z lotami, nv^mu	•	n« konvencijo Ree<iove^ar mnogo donaša, ako gre člo-
u i	.. • ... f™ ,nodo1!nli ^Tl1 V prej'fkomunistKne stranke mi ie od- vtku po sreči. Družbi Kren-
Benjam n Oit ow, ki je bil Šnjem DOM aviu. Rekel sem du ., , wa«s«, uu j* ua
več let glavni tajnik komunisti- sva bila VFLnkonVpetr^ | V"*1]«* ** ^	l' KvthU SZT*^
one stranke in znan radikale, poročevalca „a tx.h komen^	^ d°bim P°0b; n™ J	^
že pred in med vojno, je sep- ah. ki so ^ srJe leuTuiU v ^ «* ^Z*' ^	^ f .
tembra to leto pred Diesovo Cbk**u a. avguHa do *krog^	^^ ^ ** "^L	T'
kongresno komisijo pričal, da 10. septembra. ^	g	^ ?
je njegovo gibanje prejemalo Frank Potrich ki je bil U- k ™k*kf Bpl"'V*k°" ^^f oW«eBros Lldyda in takrat povprečno ; $100.000 krat fajnik JSKin cdcn%lavmh ^ 1*™°'	VPraA&' kje JC 2daJ ~ da"h
podpore letno direktne pod- sotrudS P^^ ]e 5 ^V	"" *	i
pore iz Moskve. SovjeUki ru- SVOjih vtisih izvajal aledeče: belj v inozemstvu one dni še ni - Vršil* ^ km^\ Z [ bil priznan za denamo vre^lno- namreč
Proletarca, je ol5ei sem nazaj v "Smolny Insti-
te:
Vršile so .tri konveneijer- Predrt* se poslovimo od Bro-J
je spet socialist, ali še komunist, — mu je dejal, da ae je "streznil". Tudi sorodništvo ga
je pritisnilo k tlom. In upravi-t«Jj njegove imovine, zvesti socialist Robert Howe, je umrl. Politično ni mogel pomagati. Če pa bi se odzval vsem prošnjam radikalcev in drugih za denarno pomoč, bi moral čez par tednov tudi on v kuhinjo Rešilne armade s kositemo skodelico v roki, da mu vanjo naiijejo juhe in priiože k nji "donac" za prigrizek. _ (Dalje prihodnjič.)
to zato ie Gitlovv dobil drairu • r .J	t ,amfcn*ke ** Uoyda, kar se tega spisa ti-
10, zato je U»ww <K*>il drggu- socialistične stranke, konveneu če naJ omenim da se ie no na
lje raznih vrst, ki jih je v tej ja 'levega krila" ki ip ailoma x- omenim' <la se Je po na i^—fi i: ■> i i. k l » ____2 J, r. . *** Kn!a • Kl Je ,IO!Tia' kljitfju a
bogati deželi zlahka izmenjal hotelo okupirati pno 'na mu'ie ^i"	!udi S S,ovcn"
v (|,,ber denar.	! nI!P/ P pa mu je C1. Bil je radikalec povsem v

Književni ve§tnik
_ .	; spodletelo, in se uato organizi-; AVrho zabave. Denarja je imel "Cankarjev Glasnik", avgu*! tehnična razpodelitev. Risba
Benjamin Gitlovv je bil svo-(rslo v -komunistično delavsko v iEObiiiu. Radikalizem mu ie stova žtevilka» ^ J« ob enem : na 1. strani. "Back to School",
i«'.*a>nn nrn v tsikn r« A7mntl ii*. .itf u rt lr.\M v«	i. _______m. ..	J	.... ...___i_____ :___ i__i _ * _ . ■». . v i i	m*.*. *
ječasno prav tako nezmotljiv ! stranko". Na tretji konvsncijii bil aport. Ko jeleta^"idlS iz^itudi za »«Pten)ber ima sledečo
pa so bile zastopane ruska, lot- bruhnila stavka v bakrenem o- v*cWno: dremajoča demokra-
ska. ukrajinska, litvinska in ne-katere druge skupine, ki so izstopile iz (John Reedove) konference 44levega krila" v Ne* Vorku in se pridruiile "komunistični stranki".
Nato Frank Petrich v Prole-
krožju Michigana. je poleg' fiia (ze,° doher sodnik); Nekdaj in sedaj (Anton Dcbe-
Ijak, pesem); Tinče in njegov
sin (črtica, E. K.) ; Ptice si po-
mnogih drugih novinarjev tudi on odšel tja. Silno mu je ugaja! pogumni nastop naše rojakinje
derju ni ljubo. Zdi se, da se bli- tarcu z dne U. sept. 1919 izvažajo na račun te korumpirane! ja, da socialistična stranka "to
S^rŽ0	P°lM "1 imtU na SV0ji konven- Pravnikom .Proletaix-a Fran-1 *€V*> ;,K° je ^rnec
nisti. težki zakoni, ki bodo uda- ciji nobenih "posebnih dušev- kom Aavsom Kn iima i^ Utn ŽIV0 a!l neživo; Ne*
rih* vse delavsko gibanje v ZedJ nih voditeljev". Prisotni na nji iiuaTvtn ^v^i. tEIvl s' i; dec (Anton Debeljak,
.... ... 4 . n	^V!	Povozil hčerko in ji
so bili Victor L. Berger. Adolf odtr¥aI rokP( je Anna 0 tej ne.
državah.
Voditelji kom. stranke, četu-	Germer, Morris Hillquit. Jame*
di so bili brez denarja, so si la-	H. Maurer in nad sto drugih,
h ko privoščili na potovanjih	Torej voditelji najsposobnejše
najdražji komfort in stanovali	vrste. Eugene V. I)eb* pa je bil
v najrazkosnješih hotelih. Stro-	še v ječi. Kar je Petrich s tem
ško jim je plačala kominterna.	mislil povedati je, da ni bilo na
Ker ji niso mogli producirati i	socialistični konvenciji niko-
kar je želeLa. ali pa jo ubogati	gar, ki bi se hotel proglasiti za
Ane Klemene. Enako tudi Chas i mayrajf	** življenja člo-
Eduardu Russellv in mnogim vf,kl 41 d€l° » j® v drugim. Anna jim je postala'fk! »a najpotwAnejli dro-vzor. Čestitali so ji vsevprek. 1 la 81 kuP1 kruha> i Dru^ ro stavki se je poročila z u-|X uk Karadžl*	M. Pavi-
bil kralj;
Nesrečni go-•pesem);
zgodi sporočila tudi Broeu Llo.vdu. Žal mu je bilo, pomagal bi rad, toda izgubljenega uda se ne more nadomestiti.
Se nekaj naj povem o tem človeku. V kritičnih dneh, že ko je bila svetovna vojna v z&d-ujih izdihih, in še par let po-
je delo 15-ietnega Miltona re:ičiča v Clevelandu.
Devetletni Andrevv W. Furlan iz Waukegana je v tej številki "Mladinskega lista" skon-čal svoj spis o posetu starega kraja. Priobčevan je bil pod naslovom "Andrevvs Travel Talk *. Ako bo s pisanjem nadaljeval, si je "Mladinski list" pridobil z njim dobrega sotrud-nika.
N*vi Svet, a^^ :u»tova številka. prinaša nekaj podatkov o
Hitler—kako dolgo še? Drej-i*.. «« , 4	,
..... /L l'	. i^T i življenju 77-letnega patra ( i-
če\a pot (E. K., pesem); Jeti-i ka (razprava); Iz ruske kuhinje; Progresivne Slovenke (Milan Medveiek); Električni mož; Julkina zmota (E. K., povest, nadaljevanje) ; Nekaj o železnicah; Oproščen (črtica. Binet Yfalmer, poslovenil Milan Medveiek); Za gospodinje.
kakor kužki. je zavrgla zdaj j Mojteta. da odvede proletariat zneie je Bnu Uovd hote do	- - -
tega zdaj onega. To je povzro-|v obljubljeno deželo v tej najfc|mwffflH prer*ni*nim radikal'1 Fole* te*» Kradiva vsebuje ta ciio med njimi jezo in nevosč- hujši zmedi kar se je pomni v J,	J ^ JAtevilka C\ G. več krajah član-i
rila Zupana v Pueblu, Colo., o-pise druiin, Trunkov članek "človeško dostojanstvo" in razno drugo gradivo, vse prirejeno s stališča agitacije za nove naročnike in jačanje katolicizma. Izhaja v Chicagu v založbi "A. S."
Ijivost, ki se izraža proti njim v vseh krajih sveta. Skoro vsi bivši plačanci ameriškega ko-
je pomni modemi zgodovini.
Petrich je namre-Č to poudaril tako, da so se taki "duševni
m un isti enega gibanja so danes voditelji" pojavili na konvenci-pri pravi j eni pričati o podkup-j ji "komunistične del. stranke", ninah, ki so jo za svoje "revo- na kateri je imel glavno vlogo lucionarno" (razdiraško) delo visokodoneči John Reed. Kdor prejemali od kominterne, to je, izmed čitateljev bo kdaj poto-od ruskih proletarcev na kme- val v Moskvo, bo lahko videl v tijah, v tovarnah in rudnikih, obzidju Kremlina, na kraju. 1'akšno je stanje danes, pol kjer so zazidane žare pepela
raznih komunističnih vodij, tudi napis, da je* tu, v tem predelu, shran jen pepel slovitega a-
cem s svojimi drznostmi. Mislil,,	. ,
sije; "Oni so ufoogi, pa jih preJ kov' Pciatkov tepajo in zapirajo.
On pa je bil odličnjak. član višje družbe čikaškega mesta, milijonarski "komunist".
Pa se je začel nekega jutra *cr- auguitova številka, priaafe
krajših in pesmi. Naslov: Cankarjev Glasnik, 6411 St. Clair Ave., Cleveland, O. Naročnina je $3 na leto.
American-Yiifo*l*v Rtflec
20 letih postanka "komunizma" v Zed. državah.
Kako pa je bik) pred 20 leti,
BALKANSKA ZVEZA IN NJEN POMEN
Največja napaka
i
Do pomladi 1938 je veliko pomenila "mala antanta" (Čehoslovaška, Rumunija in Jugoslavija) Skrahiirals je popolnoma na svoji konf^-enci meseca avgiista istega leta na Bledu, oziroma že prej.
Druga važna kombinacija malih dežel je takozvana balkanska zveza. V nji so Rumunija, Turčija. Jugoslavija in Gr-čija. Bolgarija, ki je geografi-čno najbolj balkanska država, ni v tej zvezi, niti ni bila v nji Albanija, katera je zdaj itali
njih prebivalstva navajamo v sledečih številkah (iz ljudskega štetja 1936):
F^bivalcer"
16.201,1)00 15,174,000 M3S.OOO 0,254,000
kv. kilom. • <2!M 7«2,7$<J 247,542 128,97« 103,14«
K« in unija Turčija Jugoslavijil Grčije Bulggrij«
Vse te debele imajo zdaj okrog 65 milijonov prebivalcev, torej več kot pokojna Avstro-Ogr?,ka v času ko se je pričela svetovna vojna. Po površini pa so veliko večje kot je bila orne-
človek, ki noče biti nikjer aktiven, ne'dela napak, razen eno, katera je največja. In ta je, da ne dela.
ianpka posest. Ako bi bila bal- njena dualna monarhija, kan? k a zveza enotna na polju Ako bi bila v balkanski zvezi vnanje in gospodarske politike,'tudi Bolgarija in Albanija bi bi bila lshko velesila. Toda je bila to res kompaktna sila, le rahlo zvezana in v odločil-! Glavni pristašinjl balkanskega nem momentu, ko bi morala po- sporazuma in zveze sta danes meniti največ, se lahko razbije Rumunija in Turčija, na tret* na mah. kot se je mala antanta. jem mestu Grčija, Jugoslavija Velikost dežel balkanske pa nekam mlačno, ker jo Ima zveze in Bolgarije ter števila os Rim-Berlin preveč na ptki.
v onih dneh voziti po Michigan-iki aveniji v Chicagu v avtu, ki si ga je ozaljšal s prepovedanimi rdečimi zastavicami. Policija mu je to zabavo pustila dokler ni poizvedela, kaj naj stori s tem "norim" človekom. Prišlo je povelje, da isto, kot ako bi bil berač. Bil je vržen v ječo, tiran pred sodišče in obsojen v zapor v državno jetnišnico v Jolietu. Njegovi sorodniki pri čikaški Tribuni so rekli; -Samo to ga bo streznilo! še prosil bo. da ga oprostimo iz ječe." Res je mož moral v Joliet. Po
slike krajev, stavb in oseb v Jugoslaviji in ameriških Jugoslovanov ter razne opise. Ta revija, ki izhaja v\sa"k mesec, pisana v angleščifii, je tiskana na finem papirju in tehnično do ka j dobro urejevana. Iz njene j ± vsebine bi človek skoro z gotovostjo sklepal, da }o nekdo mo-ra subvencirati, kajti s svojimi dohcd<ki ik) mneju pisca teh vrstic ne bi mogla izhajati. Naslov: American-Yugoslav Re-flector, • 810 VVashirljton St., C»ary, Indiaria. 4'osamezna številka stane 25c: naročnina za
Erznožnik se je oglasil
Ktjc an Erznožnik. ki s pomočjo dopisov in ket delegat na raznih konvencijah seznanja rojake v Montani z drugimi po naši prostrani deželi, se je oglasil z zatrdilom, da kjer je islera, lahko nasrtane spet tudi ogenj. Pravi, da Če bi hotel pisati dopise, bi moral iz mon-tanskih hribov kam na vzhod po gradivo. Tam, pravi, je zdaj sezona spanja pravičnega.
Tole mi ne gre v glavo?
nekaj tedpih so ga izpustili, j c«lo leto $2.50. kot se bilo i pričakovati. Ni* več "MUdmeki LisC\ ki ga izda-
ni bil komunist. Nikamor več se ni uglasil. Družina mu je baje
ja SNPJ za člane svojega mladinskega oddelka, se naglo
s sodnim posredovanjem vzela razvija v bolj in bolj angleško
nrnvif« ni?nnluiruti **	•____ _ ., * ..	7
pravico razpolagati z njegovo imovino. Bros Lloyd je po teh skušnjah s policijo in sodišči nehal biti radikalec. McCormi-
pisano revijo. V septemberski številki je pretežno gradiva Iv angleščini. V slovenščini so za-ftopani Katka Zupančič, Ivan
ckova familija ga je tolerirala Vuk iz starega kraja s par pre-nekaj let za ueprijetno zlo, ki [vodi in tudi nekaj dopisov ter se ga ne more otresti. A končno raznih kratkih not* je v sloje posegla po njemu in prevze- vtnščini. To je pač pritisk časa la njegove delnice, seveda pro- kajti kdor hoče doseči tu vzgoi ti odškodnini. Slično so Mc- jeno mladino, mora k nji s an-Cormickovi storili tudi v sluča- glettino. Treba je nadomestiti ju Rockefellerjeve hčere, ki je|2 angleščino le še ime in potiš-bila poročena z enim izmed j niti slovensko gradivo zadaj njih. Tudi tu je bil prizadet ze-j pa bo "melting pot" tudi tu do^ lo s daleč en Slovenec, Anton!malega dovršil svoje delo. Vse
Prešeren, prvi upravnik Prole-lbiua septembrske izdaje "Mla- ii tarča. V povojni prosneriteti ae dfaakeira iut»" io ^kr«
čemu revež ra tvojo stvar nima nikoli denarja, ima pa ga, čim pride okrog kdo, ki protija-
. .	---------- _ sa mate, samostane, sa go
povojni prosperiteti se dinskega lista" je dobra, enako'»podi itd.
v : t : m r: m : . - j v?
> *
PREKO ATLANTIKA PO 31. LETIH
FRANK ZAITZ
(Nadaljevanje.)
Ser pen t me na goro Lovčen so oglašane za najzanimivejše turUtične objekte v Jugoslaviji. Vseh skupaj je 24. Z njih se odpira očem veličastna pano-
neusmiljeno pripekalo, je bilo konec. Začeli smo se voziti po grebenih in med bregovi gora. Pri neki višini je avto ustavil in šofer nam je pokazal proti albanski strani:
f (parlament) je bila novembra 1918 sklicana v Podgorico, ki je drugo največje mesto v bivši Nikitovi kraljevini, in sklenila odstaviti svojo dinastijo, proglasiti Karadžorževiče za svojo vladarsko hišo in Črno goro združila s Srbijo. To je storila bolj pod pritiskom jačje Srbije in francoske diplomacije ka-| kor pa po svojem lastnem nagibu.
Kmalu popoldne smo dospeli v Cetinje. Dežela je majhna in zavtom se je hitro prevozi. Dokler ni bilo takih cest in avtov,
FRANCIJA ZA VARSTVO OTROK
"Vidite Ska
rama Boke. Kotorja, Herceg-|dersko jezero v nižini?" nova in morja. Iz Kotora se jih; Daleč tam doli je odsevalo i je vzela pot iz Cetinja v Kotor, prevozi do višine tisoč metrov1 v >olncu.	'pešcem par dni.
V svetovni vojni je črna gora osvojila vse jezero in Ska-
(11280 čevljev) dobri pol uri.
nad morjem v
V svetovni vojni je bila igora>t,ei\ Vsled porazov drugje je Lovčen sijajna obramba črne b|,a kmalu pregnana. Po vojni gore pred avstrijskimi napadi, vzela bržkone tudi vso osta-Mula dežela, ki je obsegala le ,0 A.«oanijo, je rekel šofer, če 5,608 kv. milje, in imela samo ne bi bl,e zmagovite velesile
nekaj nad pol milijona prebivalcev, se je s pomočjo te svoje naravne utrdbe upirala Avstro. Ogrski skoro dve leti.
Italiji na ljubo ukazale, da se mora črnogorska vojska umakniti iz Skadra. Zdaj je nad po-
Cetinje, starodavna prestolnica črnogorskih knjazov ima zdaj nad 6000 prebivalcev. Leži na planoti, obdana z gorami. V turških vpadih je bilo trikrat porušeno. Avstrijci so ga zasedli januarja 1916. Dne 4. novembra 1918 so zagospodovale v njemu srbske Čete.
Ko govoriš s Črnogorci v Ce-
lovko Skadrskega jezera podrti„ju, vidiš, da ti z največjim
Lovčenske serpentine so za- Ju*ros,avijo (v mejah stare čr-. pont>HOm pripovedujejo
ne gore) druga pa je albanska dovini 8Voj(? delele ,n to
(zdaj pod Italijo).
črna gora ima v balkanski politiki in v balkanskih bojih važno zgodovino. V novih razmerah in v novih načinih voje-
o z gone sa.
mo vodniki,'nego vsi prebivalci.
Vprašal sem nekatere, ce je res, da žele biti spet samostojni m da jih podpira v tej težnji Italija. Italijanska kraljica Mi-
čeli graditi pred 67 leti — se-. veda ne za motorni promet, ker takrat tam še sanjali niso o njemu. Tudi drugje ne. Po njih so prenašali tovor z osli in malimi konjički, veliko pa so ga znesle po njih iz črne gore v Kotor in nazaj čmogorke na svojih hrbtih. Se danes ga prenašajo. Po serpentinah so se premožnejši vozili tudi v kočijah in končno so začeli uvajati za promet tudi tovorne vozove z uprežno živino. Bike so silno nevarne in nešteto nesreč se je'sko morje, Hercegovino, Alba
že dogodilo na njih. Za avtni nijo in staro Srbijo. V prejšnji men je podpiral tudi
, ,	...	*.	,	i tvauja. lian jaimna niaijun iui
vanj« j. izgubila »voj .stari po-j|en, (Helena) je Mi pokojne men. frnoirorv. *o na svojo de-|Ra irnog1fakegm kralja mkite.
ZAHRBTNA POLITIKA VLAD POVEČALA SVETOVNO ZMEDO
Običaja« — »vat bari Ba varstva atrab aa primer aa polja boja proti tuberkuloai. Garajo pa ja slika ia Pariaa. kjer •• obč.ne pri.adeva, da »pravi čimveč mlad« ti aa varao dokler ja ie ia«.
(Nadaljevanje s 1. strani.)
ti. Pogodba z Nemčijo jo veže toliko, da bi morala napasti Francijo in Anglijo čim sta napovedali vojno Hitlerju. Ampak Mussolini je "nevtralen" in čaka. Tako je storila Italija tudi v zadnji svetovni vojni. Angleški viri trdijo, da je Mussolini Hitlerja in njegove za-vratnosti do grla sk in mu ne misli pomagati. Hitler na drugi strani pa baje dučeja svari, da se naj kmalu odloči, kajti ako hoče imeti kaj koristi, bo šel z Nemčijo. Ako ne, bo z vojnim plenom po svoji volji.
Italija v nevarnosti
Italija, ki se je silovito ustila in izzivala vojno, se je zdaj oči-
stvar in bo odločil bolj kot kaj drugega o bodočnosti azijskega kontinenta.
je bilo dolgočasnejše kakor v	imajo na sebi samo hlače, na- vidno boji. Nemčiji morda An
Aspenu v Coloradu. Dva Niki-	kladajo v košare premog, ka-iglija in Francija res ne bosta
tava sinova sta poskušala do-	kor so ga včeraj in ga bodo do mogli do živega. Italijo pa bi
biti s tožbo proti filmskim dru-	odslovitve. čoln, poln premoga, najbrže bili v stanju pogaziti.
žbam nekaj tisočakov odškod-	stoji tesno ob parniku. čoln se Ako ostane nevtralna, se ogne
nine, pa so se menda z njima	prazni. Ladja se pripravlja na taki nevarnosti, misli duče in
zlepa poravnale. Od tedaj se o	odhod nazaj v Jadran, morda študira, kam bo krenil.
njima ničesar ne čuje.	prav do Benetk. Ali kdo ve w . , .
Po raagJedu Cetinja smo se kam?	Načelnost potisnjena ob stran
Kaj naj store druge dežele?
Ena zelo prizadetih dežel v teh vrtincih je Turčija. Sklenila je zvezo z Anglijo in Francijo, ker ji je bilo zagotovljeno, da se paktu med njimi pridruži tudi USSR. Ko se je dogodilo nasprotno, je vlado v Ankari zelo zaskrbelo, kam zdaj usmeriti korak. Sovjetski poslanik je obiskal turškega premierja in mu bržkone namignil, da Rusi-
. ,	, ja ne želi zveze med Turčijo in
razpolagala Nemčija | AnKlijo> ^ manj pa wfWkih
vojnih ladij v črnem morju.
Grčija se je nove nemške zveze ustrašila v toliko, da je proglasila drastičnejšo t'ne-vtralnost" kot katerakoli druga dežela na svetu. Prepovedano je na javnih krajih govoriti o vojni, ali se navduševati magari še v tako privatnih pomen-kih za to ali ono stran.
posedli k mizam v bližnjem go-; Pozno je že. Morski breg se
želo vzlic temu. da jim nudi.Ampak Mussolini ni ščuval Cr^Aiilni&kem vrtu in brze»» P**ti >e rzpraznil ljudi. Le delavci malo kruha, ponosni m so pre-, nD|forcev radi te„a sodstva,! dopisnice. Nekateri so jih imeli na ladjah še neumorno delajo, pričam, da ga ni kraja in ijud-|neg0 ker je
stva, ki bi imel slavnejšo žaro-! BeoKradom,
V tekmi med Anglijo in Nemčijo so načelna vprašanja ohranila nekaj vrednosti samo še v
Rusija si veča vpliv
Rusija si v sedanjih okolšči-nah na račun demokratičnih dežel veča vpliv v Perziji, v Rumuniji, na Poljskem, Finskem itd. Stara igra imperiali-
do sporazuma z!ie v naprej napisane cele šope, Po njemu in ob pomolih med Propagandi. Ako lahko komu- zma ^ ponavlja v novih obli-
i. • __ i_ .i.i__m ' 11» niih tudi j.t> 7mtmlrA numn laftiomi	I -	i.a.i.! rikstiZ-nu Rnuiia u/\rlo<nio n nu_ • .
___„_____ki ga je sklenil na tudi že znamke, samo ladjami so tekali le še težaki nistična Rusija
dovino-	pred par leti, deloval na vse ^ v nabiralnik jih je bilo treba in nekaj otrok ter žensk, naj-jNemčijo,
črna gora meji na Jadran-; pretege. da Jugoalav
notraj čimbolj oslabi
sodeiuje z na-čemu ne bi mo-
promet so vzlic mnogim izbolj šanjem še zmerom nepriklad
svetovni vojni se je borila zoper sovražnike skupno s Srbi-
Noben Črnogorec mi ni odi/©-!11* prilepljali znamke in iskali vsakdanji je le ako je mnogo ,onii J' nočeta prepustiti, Nem. ne, veliko nevarnejše na pri-; jo. Njene čete so osvojile v a- vo ril nič določnega, ffikorftoll HP^h^ Šoferji imajo turistov. Drugače se tu dolgo- Pa ninia takih teritorijev, mer kot so serpentine na colo- žno mesto Skader, udrle so vije pogumen, se vendar straho-radsko goro Pike's Peak, kate- Hercegovino in- prišle celo v|mi4 ozre okrog, kajti v Cetinju re so bile zgrajene za avtni Bosno. Avstrijske vojne ladje, zdaj vladajo Srbi. Lahko bi
promet. Vrh tega se lovčenske spenjajo tudi po večji strmini. Graditelj in projektant lov-
so bombardirale njeno prista-|kdo izmed njih kaj slišal in člo. nišče Bar in par drugih mestec vek bi potem imel sitnosti, ob obrežju. Črnogorci pa so zdi se, da so Črnogorci nado ženskih serpentin je bil črno- vračali z bombardiranjem Ko- na samostojnost opustili. Radi goreč Mašo Vrbica, ki ni imel tora z gore Lovčen.	pa bi avtonomijo. S Srbi jih ve-
posebnih šol, a je vendarle do- Mala Črna gora je bila pre- že vera, zgodovina bojev proti vršil inženirsko delo, kakršne- &bka. da bi mogla odbijat; po Turkom in pa črnogorska kri v ga se takrat na Lovčenu ne bi porazu Srbije napade z vseh Karadžorževičih. hoteli lotiti najpodjetnejši gra- strani. Odrinila je sicer tavati- Vodnik, ki je bil dodeljen ditelji. Kako težka je bila nje-'j0 iz Albanije, toda leta 1916 skupini iz našega in iz dveh gova naloga, si lahko predstav- je morala goro Lovčen prepu- drugih avtov, je nam predaval ljamo čim pomislimo, da so se stiti Avstrijcem. Dinastija je v nemškem jeziku. Vodil je nas v onih dneh smatrala težaška pobegnila iz Cetinja istega leta po malem mestecu, v cerkve, k dela med Črnogorci za nečast- fa ostanki črnogorske armade grobovom vladik v katedrali,
so se umaknili zaeno s srbski- pojasnjeval o velikem vladarju mi četami na otok Krf februar- in pesniku knjazu Njegušu in ja 1916.	nas silil v par krajev, kjer je
Z zrušenjem Avstro-Ogrske bilo" treba plačati posebno
natančno preračunano, koliko časijo in premišljujejo kje v bi mikali Italijo. ča>a vzamejo vse te "zamude", naprej zaslužiti za nadaljni Japonska je bila v "protiko-Ko se približa čas odhoda, da- kruhek.	munistični" zvezi. Spoznala je,
jo signal, čakajo nato še kakih V hotelu Petka sva se pozno da 80 Hitlerju pogodbe še bolj ~ pet minut. Kdor se ne vrne ob zvečer poslovila od rojaka por- krPa papirja kakor kajzerju, j0 času, si mora sam sebi pripisati terja in od sobaric, kajti morda Je vodil Nemčijo v zadnji nezgodo.	bodo zgodaj zjutraj, ko odide- snovni vojni. Kaj stori japon-
Zanimiv kraj na tej poti je va midva na pot proti Mostar- *ka v,ada v tej novi situaciji? Budva. Nisva se utegnila usta- ju in Sarajevu, še spali.	Nemški diplomati jo vabijo
viti v njemu.	i Ne! "O, ne!" Kadar je dekv v nov »Porazum s tretjim raj-
na. čast in spoštovanje je uživalo med njimi samo "svetlo orožje" in boj, bodisi s Turki aH s komurkoli.
Od kar pa se je po serpentinah pričel avtni promet, jih razširjajo in podzidujejo, da bodo čimvamejše.
Strmin, na katere je solnce
se
Nazaj iz Cetinja v Kotor smo ni časa za spanje. Sobarice po- hom« kateremu se naj pridruži vozili okrog poldrugo uro — čivajo nekaj čez dan in po ne- tudi Ru8>.ia Pomagali bi ji izti-
kah. Ne gre več niti za demokracijo, nego za razbitje starih cesarstev, da si novi tekmeci pomorejo z njihovimi teritoriji.
Zed. države v stiski ,
Ker se gre pri tem za bodočnost Velike Britanije, je nevarnost, da bodo Zed. države prej ali slej posegle v spor tudi z oboroženo silo. Posebno še, če bo Rusija pomagala Hitlerju. Sploh je verjetno, da se bo v tej vojni izcimilo namesto Hitlerjevega novo gibanje proti "komunizmu". V Zed. državah je dobil pred Diesovo komisijo tak udarec, da mu bo najbrže usoden.
Domačo zabavo kluba v West Allisu
približno toliko kakor prej. kaj ur ponoči. Porter pa mora rati angleški imperializem iz Ko smo šli ob Lovčenu navz- biti ljudem na razpolago 24 ur. \ Kitajske. Ampak Japonci so se
dol po serpentinah, ki izgleda- Včasi res trdno zaspi, da ga	naučili, da ni civiliziranim arij-
jo kot zobje ogromne žage, se hče ne prikliče, ker se skrije. A	cem ničesar verjeti. Angleže | *}}}*>	K,u<b 180
je pod nami svetlikalo morje, kak siten potnik rogovili toliko	bodo vseeno izrinili, ob enem
vrtovi, krasne vile, Hercegnovi časa, da razdraži še manager-	Pa se pripravljajo za spopad z in Kotor. Ja hotela, ki gosta le vljudno ki ne bo malenkostna
še je pripekalo solnce, ko se ozmerja, toliko je naš avto ustavil v Kotoru.i spanca porterja.
hujše pa za-Iz maščeva-
leta 1918 so se Črnogorci s po- vstopnino. Z ženo sva motrila kjer je nas že čakala ladja za'nja mu utrga plačo, ako jo kaj močjo zaveznikov kmalu otre- ljudi in ugibala, koliko je med povratek v Dubrovnik.	ima poleg napitnine, ali pa ga
sli sovražnih posadk. Pomaga la jim je največ francoska armada. črnogorska skupščina
Eden izmed tisočerih čikaških
NA PLIN KURJENIH
MALIH DOMOV
V stalno naraščajočem številu se mali domovi v Chicagu kurijo s plinom. Bolj kot kdaj prej, čikaške družine uvidevajo breziprimerno udobnost in priročnost plinske kurjave v območju skromnega družinskega proračuna. Na primer: Tu je hiša ALEX. TOMA-SCHEKA, 7044 Imlay Avenue, lesena hiša s peterimi sobami s kurilnim sistemom na vročo vodo, greta s plinom. Plinska kurjava za 8 mesecev v 1938-1989 je v tem domu stala povprečno le . . .
»9
NA MESEC SKUPNO ZA SEZONO SAMO $76
Telefonirajte WABa*h 6000 za potrjeno precenitev *trotkov za pojtolntnna avtomatično plinsko kurjavo
v vaAi hiM.
M MOCtti
m
»ooh« coomt COHtUMT not waf|t . . »hlht hmotl*wn . a*> htatato

njimi Nemcev, kraja v kraj, vprašala tega ali onega, odkod prihaja. Dame so bile iz Zagreba. Nemško razumejo za silo, so rekle. Drugi so bili Čehi. Nekateri so nemščino razumeli a mlajši večinoma nič. Pa je rekla Angela vodniku ki se je sukal med nami v okinčani črnogorski noši da naj tolmači tudi "po naše". Začudil se je ko mu je povedala da je Slovenka. Od
Ko smo šli iz Se uro je do odhoda. Setala odslovi, če ima koga drugega
je med potoma sva po ulicah, ob katerih stoje	pripravljenega na njegovo me-
hiše iz prošlosti, a molče. La-	sto. (Dalje prihodnjič.)
h ko si le misliš, da ako bi mo-	-
gle, bi znale mnogo povedati. RAZNOTEROSTI Nedelja je, Nikjer ni videti, da
AGITATORJI
IVA DELU
Vm aareeaiae, ki jib peiljeje aa-•tepailu ia dragi afitatarji Prelatar-.	H	c«. ao itete na basi polletnih aareč-
Bridgeport, O.-Dne 6. sept. aia. Namreč agitater, ki pailja aaa
21 IS
bi koga mikalo delati, le delav- je bj,a operirana na d<*ni nogi, c#i#Ut.., j. ~w.ie*o. v taci ob ladjah in nosači si iščejo Freda Snoy X-žarki so poka- " « >«lif toi.
po®!a-	... .	zali, da se ji gnoji v sklepu no- Cha.. Peforeiec. ducata, lil.
Ko sva se bližala ladji, je na- ge Dan operaciji je dobila Frank Zaita- Cbka.a, lil.
ju nekdo obgovoril. Bil je mor- t transfuzijo krvi, ki je U^Zl ^^^"ll^Pa 'V nar, ki je nama dopoldne živo: ,elrta. Dvakrat 8ta jo jf dala |	*
(pravil o Boki Kotorski, o fjor- Fred in Henry Potnik enkrat Pa
kod? Iz Amerike. Ti tudi? Pri- du, ki nima primere. "Ali Ma pa yr Blatnik Jr in Joe Pook Mike Kr*l<*> Wiliard, wu. trdil Sem mu.	Videla?"	;	k 'i^	' Marti« Judnich, Weakefaa,
JSZ v West Allisu priredi domačo zabavo v soboto 11. novembra v Kraljevi dvorani na So. 60th in W. Madison 9t. Q Napredna društva an klube prosimo, da ne bi imeli svojih priredb na ta dan. Naš klub deluje v korist vsega delavstva, zato je vreden, da so mu delavci naklonjeni. To bodo pokazali z udeležitvijo na naši zabavi omenjeno soboto.
Mary Musich.
Vprašal je nato tri starejše dame. "Iz Zagreba smo, da. Nemško razumemo, seveda!"
Včasi je moral v Zaigrebu govoriti vsakdo, ki je želel ve-
"Videla, kaj?" sem mu odvrnil nekam vznemirjen, ker me je zmotil v mislih.
"Veličino, ki je tam nimate. Kje ob vašem Atlantiku in Pa-
Zdaj ji gre na bolje.
★
Dne 4. sept. je tu govoril brat bivšega predsednika čeho-
lll.
t in j j kala proti ladji. "Nu, da! čemu bo v nedeljo 17 sept Ker John ViUE' BUi"*' ° osta- bi si ukvarjal vtise s pomenki bo zelo važna, je potrebno, da J-' lnoy: Br^#F°rt'I»-
•a viti HavonHan " apm	in in	, .. , \	Jo*- t>ra.ler, Chicaga, III.
Ijati za gosposkega človeka, cifiku je kraj, kakor je Du-nemško, kakor v Ljubljani. brovnik in Kotor, kje fjord, ka-
čehi pa so rekli, da jih bo ve- kor je tukajšnji?" selilo, če jim bo tolmačil v srb- "Saj je res lep in veličasten," ščini. "Saj smo Slovani!"	je rekla Angela in naglo kora-
Kdor želi dobiti o Četi več kot površen vtis, mora
ti v njem par dni in napraviti tjavendan," sem pomislil in jo neka j obiskov v okolico, pred naborna dohitel, vsem v Podgorico.	Kmalu je solnce nekam izgi-
Največje poslopje v Cetinju ni!o. Vsa družba — ladja je bi-ni več dvor bivših kraljev, ki je la polna potnikov — je bila ne-zdaj muzej, nego gimnazija, ki kam zamišljeno resna. To ni so jo dogradili v tem letu. To kakor izleti na pamikiti po a-moderno poslopje kar nič ne meriških rekah, ob newyor-pristoja ostalemu mestu, čttu- škem obrežju in po Hudsonu, di stoji dober blok stran od ali po jezeru med čikaškim in drugih zgradb.	milvvauškim obrežjem.
Sem je prihajalo po vojni Na kotorski morski rokav je mnogo turistov. Toliko so lju- legla tema. V kristalno čistem dje že čita 11 o črni gori in nje- nebnem svodu so zamigljale
Jacob Rosi c h, Milwaakee, Wli. Jennie Dagarin, Cleveland, O. John Bozich. Cleveland, O. Jacob Skarlj, Sugarite. N. Mea
slovaške republike Vojna Be.|£.-^^ W»" neš. Udeležba je bila velika, nagajal pa je dež. Dan prej je imel Beneš velik shod na Dil-lonvaJu.
Seja kluba "Naprej" št. 11
Josepk Lever, Cleveland, O. Rad. Potochnik, Detroit, Mich. Vinc. Yak»etick. Mclntjrre, Pa. Frank Boltesar, Paeblo, Cala. Antan Shular, Arma, Kan«. Angela Zatia, Chicago, 111. Frank Podbof, Parkhill. Pa.
se ie udeleže vsi člani.
Verižništvo v trgovinah, ki
Jennie Jerala, Moon Ran, Pa. Ma« Kotnik, Akron, O. Frank Kanstek, St. Michael, Pa.
9
5
a
6 S
S 4 4 4 4 4 4 4 2\% 2 2 2 2 2 2 2 1
je nastalo vsled nove evrop.k.|	.^ST* "" !
vojne, že preceu občutimo. Po-draževanje potrebščin je hud udarec posebno za brezposelne in za delavce VVPA.
Joseph Snoy.
Skupaj v tem iskaaa (4 tedna, ad 12. avgusta do t. septembra) 147 na. ročain. Prejšnji iakaa (4 tedaa)
184 H.
i
nemu kralju Nikitu, ki ga je zalagal z denarjem ruski car, in o njegovih veseljaških sinovih, ki so jih uporabljali poseb. no v filmskih verzijah operete "Vesela vdova", da si je marsikdo zaželel pogledati v to zanimivo deželo. V hollywoodski filmski "Veseli vdovi" se dogodi na Cetinjah tudi "revolucija", ki je norčevanje iz Črnogorcev, njihove dinastije in iz razuzdanosti črnogorskih prin-cev, ki so veseljačili na Dunaju in v Parizu, kajti na Cetinjah
zvezde. Neslišno je plula ladja. Par sto potnikov iz raznih krajev sveta je na nji, a nobene pesmi iz njihnih grl.
Uživali so čar prirode, čar si
S. P. v Chicagu sklicuje konferenco
Chicago, III. — Socialistična stranka sklicuje shod članstva svoje organizacije v tem okraju, ki se bo vn&il v petek lf>. sept. ob 8. zvečer na 549 Ran-dolph St. Referenti bodo Tra-njega neba, kamenito pogorje vers Clement, Ma.vnard Krue-na obeh straneh, pa so stali na ger in Garry Allard, ki bodo ob krovu, zaviti v plašče, vsi osu- enem poročaM o prošli s»ji pli v nočni krasoti.	ek*ekutive socialistične stran-
Družba se je razvozljala šele ke, ki se je minule dni vršila v ko smo se približali Dubrovni- New Yorku.
ku. Tam je življenje, godba,--
plesi, kopališča.	Kdor ismed Slovencev v tej
Spet sva v Gružu. Od solnca deželi je sa dobro čtivo. je na in od prahu očrneli ljudje, ki ročnik "Proletarca".
MILLER'S CAFE
5205 St. Clair Ave., Clavalaad, O.
Fino pivo, vino in iganje. Vsak pa-tek ribjs večerja, ob sobotah ko-koAjs. — Fina postreftbs. Dobra godba.
Dobra akcija za delavski tisk
člani unije v Latrobu, Pa., v kateri je John Fradel, so prodajali srečke za dobitek v gotovini. Prebitek so sklenili porabiti v korist delavskih Jistov. Tako je Proletarec dobil vsoto $20. To je zasluga John Fra-dla.
Italijanska pomoč
V sedanji vojni je Italija poslala v Nemčijo nadaljne tisoče delavcev, kjer jih rabijo za razna težaška dela.
♦niMiMiMiiimiiiiiin
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
99
l NAROČITE SI DNEVNIK
! "PROSVETA
Stane aa cala lata $«.00, pal lata $3.00
Uatsnarljsjte nova druitva. Detet članov (Ic) js treba ss novo druitvo. Naalov ca list In ta tajništvo js:
2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
.........................
♦♦♦♦♦♦♦♦MMMMMMMHMIMMMMMMMMMMMMM
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
f 1U38 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. ;
Tel. Lincoln 4700
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS



• •
KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
• •
KOMENTARJI
Earl Browder je pred Dieao-vo kongresno komisijo pričal, da so mu republikanci ponujali Četrt milijona dolarjev podkupnine, ako bi njegova stranka nominirala leta 1986 Roosevelta za predsedniškega kandidata. Podkupnine so mu ponujali še tudi od prošlih volitev dalje. Brovvder je rekel, da ponudbe ni odrekel, neco se s ponuja Ice-m sešel najmanj trikrat. Nič ne ve, kdo je bil. Prihajal pa je z njim na pomenke, da čimveč izve, je dejal. Običajno pravilo je, da se podkupnine ponuja takim na odgovornih mestih, ki so pristopni zanje. Browder pravi, da se je a podkupovalcem shajal v restavraciji nekega velikega kolodvora v New Yorku. čemu ni dobil zaupnika, da bi podku-povalca skrivoma fotografiral? To bi lahko storil, ne da bi on kaj sumil ali vedel, pa bi zdaj imel Browder sliko človeka, ki mu je ponujal vsoto, kakršnih se ne pobira na cesti. Morda Browder le blufa. Priznal je tudi, da je bil enkrat v Evropi s ponarejenim potnim listom pod drugim imenom, čemu, tega komisiji na priporočilo svojega odvetnika ni smel pojasniti. Dalje je bilo pričano, da sta bili bivša Browderjeva žena in njegova sestra v Evropi, v sovjetski "ajni službi pod vodstvom proslulega generala Krivickija, tako da ima Dieao-va komisija v svojem zasliša-vanju res obilo napetih momentov, kakor da bi čitala kak
kolportažni roman.
★
V Clevelandu je pričel izhajati nov češki list, ki je podru-žna izdaja dveh drugih čeških komunističnih listov. Njihov elevelandski list je "nepristranski". Lažnjiv in zavajalen. V Clevelandu izhajajo že 31. leto "Americke Delnicke Usty". Ta tednik je bil vsikdar samo in edjno za delavske koristi. Ima od početka odkrito socialistične smernice. Ko se je pojavil novi zakrinkano komu-nacijski list,' je začel milo klicati v "združevalno akcijo" z omenjenim socialističnim tedni-
kom. Enako blufanje je pred
okrog enim letom dvignil "Naprej". To dvoje dokazuje, da ae Browderjev generalni štab poslužuje spet "nove taktike" v boju za uničenje resničnega delavskega tiska med vsemi
narodnostmi enako.
*
Ameriški kongresnik Fish ae je s svojo diplomatlčno igro v evropskih vodah vjel.in osmešil. V naporih, da pomaga Hitlerju, je sebe do kraja osmešil. ★
"Daily Worker" je dva dni po sklenitvi pakta med Moskvo in Berlinom izjavil, in za njim ves ostali komunistični tiak, da pogodba neha biti veljavna, čim ena ali druga (Rusija ali Nemčija) napade kako tretjo državo.
Tista trditev je bila izmišljena, kajti v besediki pogodbe take točke ni, a svoje neresnice Daily VVorker ni hotel nikoli direktno preklicati. Nemčija je napadla Poljsko. Pogodba med Hitlerjem in Rusijo je vzlic temu ostala v veljavi. Vlada v Moskvi ni torej proti agresorju mignila niti z mezincem dasi je imela zdaj vse boljše priliko kakor v slučaju čehoslovaške.
★
Komedija z zaslišavanjem Harryja Bridgesa je za vlado in za njegovo obrambo postala silno draga stvar in odvetniki na obeh straneh žanjejo. Neka priča —- piše se Spencer Aus-trian — je trdila, da je bivii komunist John L. Leech pričal prostovoljno ugodno za Bridgesa, dasi mu je bilo ponudenih deset tisoč dolarjev podkupnine. če bi pričal proti njemu. Zastopnik vlade je izrekel avoj dvom z izjavo, da se mu zdi ta trditev fantastična. Res lažejo kot za stavo. Ampak nekaj pa izpovedi takih ljudi le dokazujejo: korumpiranost Browder-
jevega gibanja.
★
Katoliški tiak v Ameriki piše o Hitlerju zdaj jako nela-skavo/ Ali se njegovi uredniki še spominjajo, kako so ga hvalili, in kako mu je sveta atolica
-KAKOR BI TRENIL!
TI
* Kadar kuhate z električno pečjo! Nagle kuhalne priprave v štedilniku in na vrhu vam pomagajo, da pripravite jedila hitro!
KUHAJTE Z
I «c
i	kardinalom Innltzerjtm vred ponujala roko za "skupni boj proti komunizmu"? istočasno so komunisti v Ameriki ponujali roko katoliški cerku za boj proti Hitlerju. Pakt Moskva-Berlin je oboje ukaail. ?
Slovenska klerikalna revija je začela s kampanjo za naročnike. Vsak dolar ima do 500 glasov. Komur jih bo največ oddanih, namreč glasov, bo vitez, ali pa princezinja. Dolarje pa je treba dati vae Jeričevemu podvzetju. čimveč glasov za viteze in princeze, več veselja, oziroma dolarjev bo za Jeričev krožek.
★
Am. Domovina jamra, ker je v Clevelandu demokratska stranka tako "kaput", da si še rednega županskega kandidata ni mogla dobiti, čemu ni podprla vsaj Vehovca, ki je naš rojak, dober demokrat in sposoben za delo pri WPA, ker zna zabijati in odkopavati kole? — J. (P.
★
"Kar Bog stori, vse prav stori". Po tem reku se ravnajo tg-
ii	brovvderjevci.
★
V "Napreju" z dne 1. aept. je na 1. strani natisnjena tale čudna zagonetka:
M. . • V iveii m uptdniai demokracijami ia Sovjetsko Unijo si mor« Jugoslavija ohranili »vaj« neodvis-Mit, aa atraai Hitlerja pa ji greai najmanj« protektorat aaciama . .
Istotako na prvi strani ima dolg pojasnjevalni "članek" o paktu med Rusijo in Nemčijo, ki se vleče skozi nadaljne strani, in ga opravičuje.
Prej citirana notica je bila torej napisana še dokler je u-rednik "Napreja" mislil, da je Rusija v zvezi z zapadnimi demokracijami. Urednik je bil površen in marsikaj takega, kar je napisal prej, pozabil črtati.
Isti list v svojem "editoria-lu" vzklika:
'Ce ki demokracije ae podpirale faiiama akoai m lata, ki še da vae mm kil« Hitlerje ia na Maaaoliaija."
Vidite, kako gornji stavek bije po prejšnjem? In oba sta v eni in isti številki "Napreja"!
Pohvalil je tudi "Ameriškega Slovenca", ker ni streljal na moskovsko^berlmsko pogodjbo "z največjimi kanoni". Meni, da jih je od tega zadržala naj-brže njihova previdnost, naj-brže njihov dober nos . . ." Morda pa je k temu pripomogel "slovenski dan" v Pittsburghu, na katerem so se svetili poleg n&prejevih skakačev klerikalni prvaki!
★
Joe Miketich iz Windsorja poziva v pittsburši "Naprej** tistega "moža" iz ožjega kabineta SNPJ, ki mu je svoječasno izjavil, da plačuje jednota Proletarcu $35 na teden, in pa tistega glavnega odbornika, ki mu je obljubil treščiti z raz-krinkanjem na minuli seji glavnega odbora SNPJ. Miketič, ki se je lotil rešiti slovenski prole-tariat v korist nacijskega pakta je bridko pojamral da do-tični "mož" za enkrat še noče biti mož in bo molčal ko grob. zato pa je moral bedni Joe (M.) ostati grešni kozel. Itd. Kup besed, ki pa ne morejo nikdar zakriti resnice, da je "Naprej" isto kot pokojna "Delavska Slovenija", katero je po izjavi samega "Radnika" urejeval agent-provokator. Plačevali so ga radnikovci. Tudi "Naprej" je njihova firma. Kakor so zavrgli "Delavsko Slovenijo", bodo "Napreja", čim uvidijo, da slovenskih delavcev ne bodo dobili ne ?, eno ne z
drugo vado v svojo mrežo.
*
Ta nerodni pittsburški list, ki pravi, da se vsled slabega zdravja kmalu preseli v Cleveland, ima v svojem dolgoveznem članku tudi tole:
"Zrn nai v Ameriki j« podpis dofo-rera (mod Moilrv* in Berlinom) pri-iel res nepričakovano, ker nam tiak diplom etičnih, niti javnih opoaoril po. tom tiska, ter da Chamberlain same iffra rlofo presenečenega tleveke."
Zadnjih 6 besedi je v Napre-
KAJ STORI RUMUNIJA?
Rumunija ja v sedanji vojni proglasila strogo aevtralaost, kar pomeui podporo Nemčiji v njeni vojni proti Poljaki. Rum unij« s« čuti a«lo isoli-r«no ia hoji to ie posebno Rusijo, vrh toga vodno pretečo Nemčije, Madiar-aka in Bolgarijo. Na sliki od levo aa deeao ao Aatko«? Eden, Winston Churchill ia rumunahi minister vuanjik sadov Crigoiro Gafencu. Bili ao fotografirani, ko J« Gafencu bil »a obisku v Londonu, da poisve. ako bo An-glija Rumuniji pripravljena pomagati v slučaja-stiske. Ampak Anglija jo oh enem ielela, da bi Rumunij« pomagala Poljaki. Pravijo, da je pah* med Stalinom in Hitlerjem vae pokvaril.
ju podčrtanih, a vzlic temu njegovega povdarka nihče ne razume, kaj hoče povedati z njimi. In še to iz istega članka:
"Ljudstva aa uvidela, da jo sovjetska draava edina iakreaa boriteljiea sa mir in demokracijo ... Vedoč, da jo sovraatvo ljudatva proti faiis-mu nepopiaao. ao (naaprolatki Rusije ) a« vea čaa n« delu. d« dokažejo, da sla fašiaem in komuniaem eno in iato . . . Zadnji up in nada jim j« bila, aapUsti sov joto v vojno a Nem-iiM, V to s vrbo so oborožili Hitler-i*"
Ampak Hitlerju je "padlo srce v hlače", pravi Naprej, in s tem je demokracija rešena in na svetu je mir. Mali narodi so zaščiteni in tudi Jugoslavija se lahko otme Hitlerja, če bo z USSR in zapadnimi demokracijami. Vsa ta čudna godlja, ki jo servira takozvani "Naprej", je povzeta iz ene same njegove številke.
e
Milan Medvešek ae o zadnjem kongresu »veze bratskih organizacij ni kaj pohvalno izrazil. Vršil se je v Detroitu. V Prosveti z dne 6. sept. piše o njemu, da sta dobila republikanska politika, michiganski governer Dickinson in zvezni senator Vandenberg prjliko, da se svetita na kongresu in v če-sopisju. Vandenberg, ki se nadeja, da bo bodoči predsednik Zed. držav, je napadal Roosevelta in "nevv deal". C. B. Ro-bins, manager Ameriške inšu-rančne družbe pa je zastopnike bratskih podp. organizacij svaril pred socialnim zavarovanjem, ki ga kani upeljati sedanja administracija v še večji meri in bo načrt zanj predložila v zveznem kongresu že prihodnje leto.
Je že tako, da vladajo veliko večino ameriških bratskih organizacij navadni "politikan-ti", katerih hiba je posebno v tem, da so manj sposobni, kakor politiki insurance kompa-nij. Le malokdo izmed teh "fraternalistov" res razume socialne probleme ljudstva, še manj pa je med njimi takih, ki se bi borili za ljudske koristi in s tem bratstvo podpirali ne le v igovorancah nego z delom na
bojevnem polju.
★
Joseph Ule pravi v Prosveti, da si nista bili Nemčija In sovjetska Rusija nfkdar sovražni drujrače ko na papirju. ••Grmeli »ta druga proti drugi le zato, da svetovni kapitalizem in njegove jecuitiČne zavetnike vlečeta sa nos, nakar zrušita njih ostanke v morje."
You see? Tako se je "anti-fašlst" Ule izdal, da je bil proti Hitlerju le sato, da je vlekel čit&tetje njegovih klobas za rios, kajti Hitler jie vendar anti* kapitalist in antfklerfkalec in bo Rusiji pomagal zrušiti anL gleški in francoski kapitalizem v morje...
Načrt "nove strategije" je torej bil svetu le polagoma raztolmačitl, da Hitler ni bil nikdar fašist, nego od prvega dne svoje karijere odločno za strmoglavljenjf kapitalizma in demokracije. Kar naenkrat bi ljudje tega ne verjeli, ker se je bahal, da je v Nemčiji zdrobil kar šest milijonov komunistov! Nekatere je ubil, mnoge je mučil do smrti, ostali pa so morali končati že na kak način, ali pa se mu prilagodili, ker ni več čuti o njih. Glave pa dvigajo nemški socialisti. Kaj neki jim bodo ostanki komin-teme zdaj očitali?
Vsi sovjetski protinacijski filmi so bili v zadnjih treh tednih kjerkoli mogoče ustavljeni. ★
Na konvenciji HBZ v Pitta-burghu pozdravljajo nekateri delegati hrvatske radnlkovee s "Heil Hitler!" Jako neprijetno.
★
Nekateri, ki oglašajo USSR za najbolj demokratično državo na svetu, se čudijo« kako je mogel vrhovni sovjetski parlament, ki £teje nad 1000 članov, soglasno potrditi pogodbe * s Hitlerjem v najkritičnejšem trenutku evropske zgodovine brez debate. Poslušal je predlog, ki je bil razlagan 15 minut, nato je dvignil roke, kakor se je »pričakovalo.
ii
Ne igraj se 2 ognjem"
* >\ ^«>
Herminie, Pa. — Kdor si noče opeči prstov, se ne igra s ognjem. To resnico naj si za* pomni tudi Tone Zidanšek. Pro-sveta je debato med nama zaključila, zato podpisani pošilja odgovor staremu Tonetu V Proletarca. On je imel dopis proti meni v Prosveti z dne 3lf avgusta — jako oseben dopis, in na koncu pa uredniška pripomba, da je za Prosveto ta "špas" zaključen. Jaz seveda na osebne napade proti meni ne morem molčati, ker zame niso špas.
V svojem dopisu našteva koliko mučeništva je že prestal za delavsko stvar, in nato cKk* ne, da naj pa še tudi Zornik piše o svojih skušnjah in pa d* ne ve, če sem bil kdaj v "generalnem štrajku". Našteva, kako je poznal sodrug« v starem kraju, kot da je on res kak sodrugi' in se Hvali k zaslugami, ki si jih je iztekel kdove kdaj in kje. Pravi, da iivi že 36 let v Pennsylvaniji, pa mu ni bilo znano, da imamo t tej državi "slovenskega časnikarskega poročevalca". S tem je nevedol ma tudi priznal, da se je za jednoto, katero vdaj hvali, ja^ ko -slabo zanimal, in da ni hM med frionlrji, kateri so tutfi
pred 30 leti in pozneje ustanavljali društva in agitirali zanje. Če bi namreč bil, bi se spomnil poročila v Glasilu SNPJ leta 1910, ki ga je poslal podpisani. Takrat namreč še ni bilo Prosvete in zato še ni bilo prilike, da se bi kdo imenoval za njenega očeta. Bilo pa je nič koliko priložnosti agitirati za SNPJ in njena delavska načela.
To seveda ni bilo edino moje poročilo, a onega iz 1. 1910 omenjam zato, ker Zidanšek ceka, da ne ve, če sem bil kdaj v "generalni" stavki. Omenjenega leta ao v tem kraju (VVe-tmorelandu) stavkali premogarji. Omenil aem v poročilu imena onih, ki so šli po treh mesecih stavke nazaj na delo, med tem ko smo slovenski premogarji v Herminiju vzdržali v borbi vseh 15 mesecev rajše kot da bi šli opravljati nečastno delo. Svojo trdnjavo amo vzdržali 98?<. Naš stan je bil Slovenski dom, ki smo ga zgradili leta 1908. V njemu ao dobili zavetje stavjearji, ki so bili vrženi iz komuaniiskih bait. Tudi pri podpisanemu je dobilo stan sedem družin. Ako bi mi bilo več za denar kot za blagor delavcev, bi bil danes bogat. Ampak čutil sem s premogarji, ker sem bil eden izmed njih, in bil aktiven za delavsko stvar kolikor je bilo v moji moči. član unije sem postal 1899 na West-falskem v Nemčiji in se naročil na socialistični list Arbeiter Zeitung leta 1900. V Ameriko sem prišel 16. junija 1903. Že prvi mesec sem si naročil socialdemokratski list Vorwarts, ki je izhajal v Nevv Vorku. Sedaj izhaja v istem mestu socialdemokratska Neue Volk-Zei-tung. Takrat Slovenci v Ameriki se nismo imeli delavskega lista. Prvi slovenski časopis v tej deželi, ki sem ga dobil v roke, je bil Glaa Svobode. Naročil sem si ga leta 1905. DopadeJ se mi je vsled svoje svobodomiseln nosti. Ko je začel izhajati Proletarec, sem spoznal, da Glas Svobode ni drugega kot kar v starem kraju zastopajo takozvani liberalci. Prve šetvilke Proletarca še danes hranim.
Za koristi delavcev se takrat niso zanimaM ne klerikalci, ne liberalci. Ne rečem, da je bil Glas Svobode brez koristi, kajti to bi bilo krivično. Glavno zailugo ima v svojem boju za tfvobodomiselstvo in v tem oziru tudi za SNPJ. Napako pa je storil, ker je potem skušal uničiti SNPJ z novo zvezo in pa s sVojim silovitim bojem proti slovenskimi socialistom V Ameriki.
Bil sem leta 1908 delegat na izredna konvenciji SNPJ za društvo Edinost št. 23, zato mi jef ve^ boj iz onih dni še dobro vfepominu. Ko sem se vrnil, sem članstvu društva poročal o te-žlem notranjem 1 jtpotti tn<o krivcih, ki so ga povzročili. Takratni zastopnik G. S. mi je nato' ustavil list, češ, da agitiram pr. 1 i njemu, ker se** trdfl. da jer Proletarec resnično delarv^ sko glasilo. Naročnina na Stobr.de mi Se ni bila potekla, vilic temu so mi ga fra ukaz ■zastopnika"nehali pošiljati. Par let poa*teje\*e je Oglasil pri me-0* pokojni Martin Konda, ko je bfl na	v Wrtw agita-
cij. a svoj Hit. Skušal m« je pfridoblti nazaj z* naročnik*, ampak sem odklonil, ker Je apPJ med tem začela iadajatt s¥oje glasilo in sa poročil« o nji nisem bil več odvisen od G. Svobode. Poleg mesečnika Proletarca mi je služil v poduk nfmški socialistični list. Ket Z1daW*ek namiguje, češ, kje sam bil. <ko je on Že poznal so-dtuge, naj bodo te vrstice v dokaz, da sem bil resnjčno aktiven za unijo ne le z besedami nšgo tudl z defom In gmotrfo, dk sem bil deloven ne samo nrrcd slovenskimi delavci za de-lsKako stvar, nego tudi med Nfemci in Amerikam^ in da s#m temu svojemu delu zvest 06 rane mladosti: 1 * 4 Posledice, ki sem jih trpel zaradi moje aktivnosti, so rojakom širom Amerike znane, kkjti ljudje se selijo in odnaša-
jo s sabo tudi svoje spomine. 1
V enem dopisu ne bi mogel popisati težav in bojev iz svojega življenja. Stotine noči svojega 36-letnega življenja v tej deželi sem bil brez spanja, ali pa počival le par ur. Rane iz bojev leta 1910-12 še niso bile zaceljenc, že so me tukajšnje družbe v letih 1916-17 zivova naskočile, in sledili so ponovni udarci v letih 1922, 1924 in 1925, ko t-r) me hoteli poslati v zapor pol leta, če bi mogli dobiti človeka, ki bi pričal zoper mene, seveda po krivem, da sem kršil 18. amendment, in sicer v društvu, ker v moji hiši take kršitve niso mogli najti, čeprav so parkrat uvedli hišno preiskavo.
Leta 1932 se je podpisani potegnil za brezposelne v našem kraju. Pisal je governerju, ki je obljubil uvesti preiskavo. To je lokalne politike tako razka-čilo, da so uvedli bojkot proti meni, češ, da napeljujem vodo na avoj mlin, oziroma kujem reklamo v korist svoje prodajalne. Ta bojkot je bil tako u-činkovit, da v enem tednu nisem vtržil v prodajalni niti $25, dasi sem imel v zalogi raznega blaga za nad $3,000.
Da, Zidanšek, Zornik se je pošteno boril in se še prizadeva koristiti delavskim principom. Ne capljam za sendviči in ne iščem "sladke kapljice", kajti jaz nisem pristaš ničesar, kar zastruplja človekovo miselnost. Ustavim se v vsaki slovenski hiši edino v svrho agitacije, in to agitacije edino 2 delavskega, to je, s socialističnega stališča. — Anton Zornik.
(Op. u.—Konec tega dopisa bo v prihodnji Števufki.)
.m
Zavezniki "firerja
Irski "teroristi", ki rogovili-jo z bombami po Angliji, pravijo, da ao njihove simpatije z Nemčijo in ji pomagajo, ker je Hitler prijatelj irske neodvisnosti. Ako bi vprašali Slovake, bi svojo sodtoo najbrž spremenili.
Popravek
Cleveland, O.-—V'zapisniku konference klubov JSZ in Prosvetne matice, objavljenem v Proletarcu 6. septembra, je nekaj imen napačno zapisanih. Med imena zastopnikov druš. št. 5 bi se moralo glasiti John Lazar, ne pa John Lano. I)ruš. št. 137 ni v Girardu, ampak v Olevelandu. I ^ 10 JiFH t drua. št. }47 je bil Meserko, ne pa Me-selko. — John Krebel.
U Sallo, III. fo RayfTratnik, Left^oumk, Don Lotrich, B. Yamnik, Louia Zefran, Louia Aidich, Joe, Novak, Anton Jankovich; po 50c: Fr. Krults, John Hujan. John Bučar, Fr. Krniftlj, John Ooapek, J*hn Olip, Anion Oardeft, LoUy Lotrkh in Josc-phtJifl IV>har; tr«my Statiku 29c: po Mc&r Jotepfc Ovca. s Frank Kalan, Pftank Kovavh, A« AJich, John K«rar, L. Vtfaric+Uv Obisk, Fr. Žordani, Pi«d Mai**i, B. Swmaey, Louis <Vii-aikar. :.ftikry Musich, John Dolinar, V.	J. lVufamu 2lf. skupaj
tt«.«0. : (N%br*l na proslavi dneva &&FJ /Joha Aak.) t.* ,
U SaHo. Hi. Po $1: Mike Kunier. LoU« JiUajer in .Osoar Mdodina; po 76c{ i>oftak* lx>txKh in L«fry Caaaol; pO 50o: ffmrtk tin*er, Frank Vide-g»r, Vincefc« Gainkar, Rutly Chuahek, Rd. Hudala. (leo. Cardh, at>mi&ljtnik. Frank Bolka, Leo Sc!twetger, Frank LoUich, Frad A. Vider; Auguat Cvel-bar 37c; po 25c: Emil Heidenreich. Louis Kra mer. Marko Shappeck, Adolph Yarsin, Larry Alpner, Lucas (lrnw Jr., J. Hudale, akupaj $18.12, (Nabral Ray Travnik na protlari rine-va SNJM.)
Mitwaakee, Wia. Po 2Ac: Mary Ca-mar, Mar* Shuler, Tončka W*lto» Jo-svphine Slapnik; Leonard Alpner 20c, skupaj fl.20. <Poslal Leonard Alp-nar.) .... t >
Parkkill, Pa. Mary Zabric $2 00. (Poslal Frarik Podt>oy.) Strahant, Pa. Klub it. UR JSZ
$10.0* a r,
Metlo Heifhts, O. John Hočevar 50c; Frank Volkar 15c; Anton. Go-vaac 10«, skupaj .(Poslala Jtnnie Dagarin.)	*
' Detroit, Mich. Rudolph Potochnik
HOc. t s	< 4 *
Skupaj v tem iskasu $43.17, prejinji iskas $814.26, skupaj $«i?.43.
presojanje DOGODKOV doma in PO SVETU
(Nadaljevanje a 1. .strani.)
Proletarec, September 13, 1939
■ Liri". MM1 "T"«1 , .....
'prireditev čimbolje uspela v i organizira nji v korist v Um delovni namen, in nato j* odseku. Na sejah vsai prvi pe-predstavljal govornike, god«e,tek v mwecu ima priliko, da Uv godbe. V imenu SMPJ jt fo- razpravlja o problemih iii avo-plačevala a surovinami in živi- voriTajen predsednik V. Gain- jih *kil>eh za bodolnoat.' Te Aaron B. Mentch, preUsetl- "» katere Nemčija nujno rabi. kar, n par besedami pa so nago- prilike se poslužuje in razmo-,nk zveze unij v Kacinu, VVis., Ako ** Nemčiji ne posrečilo' vorili navzoče John Vogrich, j triva o vsem s atatiiča kakor v kateri je tudi 17 lokalov unije do sporazuma z vlado v V. Obid, župana meat La 8alle ona razume važna vpraianja.
■	ii nu Vir! ki t« •.	.i 1 .... I! i .. ! ..
lastnih delavcev, zahteva od Moskvi, bi jo v vojni Anglija in odbora wisconsiiuke zveze q.jF™ncija skupno z Rusijo pola-
nij CIO, ila odslovi iz aluib ko
I mu ni ste in njihove pajdaše, M o nt c h pravi, da j i H je u poslovil John Brophy na nedemokratičen način. Ne delajo v korist unij, od katerih ao plačani, iie^oza Brouderjeve skeme,
goma gotove strle.
čeki so ustanovili v Parizu poseben odbor, ki bo vriUl funk-| Evropi.
I udi o drugih stvareh niso pod ttm sistemom kdaj boljte. jega naroda nad njegovimi tla-do<ti diskuzirali, kajti isto po- morda začasno. Zdaj se spet čitelji v Beogradu io profili poldne se je vriil piknik v ko- razvija «ploina vojna. Pravilno Vsemogočnega, da jih čimprej rut Konference, ki ga Je aran-j rečeno, ie nekaj drža* ae je osvobodi krivovenskega srbi-iiral klub fi». lig JS2.	pridružilo vojni, ki traja nepre- janskega jarma).
Po mojem mnenju to ni bilo'*tano od leta 1914. pa četudi v pravilno. Konferenca JSZ in j nenapovedani obliki. Na »pri-vctne
zatrjuje Mentch na podlagi iz-1 ta,u svobodna.
ene provizorične čehoslovaike vlade in pomagal v vojni proti Nemčiji. Le če bo slednja poražena, bo čehoslovaška spet po-
i« p...... ........i	„ i» j .	m ., - i......- matice v zapadni | mer kot traja že dolgo med Ja-
ln Pen ,1« nI »ovornik v an-; Pri en, « »JI pravilno preso- Penn| ima menda samo dve pon.ko in Kitajko. N«j.;U> ka-
*a, pa tudi potem za piknik bijie več pomanjkanja hrane in
ga Ae mnogo ostalo.
predmet novi vojni metea
v kajti poučeni o vsem se ne bodo |;stili zavajati nikomur.
ku^enj. -
Konvencija YPSL (socialistična mladinska Hga) v Cleve-la idu je tra jala od 1. do vklju-čivšega 4. septembra. Ob tej priliki se je vriil tudi velik shod* na katerem je govoril Norman Thomas in več drugih. Konvencija se je izrekla odločno proti vsaki taki politiki, ki bi bila v stanju to deželo zaplesti v vojno.
Sccialiftti v Readingu, Pa., imajo kandidate v vse okrajne urade. Primarne volitve so se vršile prodli torek.
Scott Ncaring, ki je bil prod
leti član eksekutive komunisti-
Amerifk« vlada bo izdajala potne liste za v Evropo samo onim, ki bodo v stanju dokazati, da že!e tja po res važnih opravkih.
Okrog t,500 ljudi je bilo na 1 Poleg sej in di*kuzij imajo
Eden glavnih govornikov je bil dr. Branimir Jelič, ki je prišel v Ameriko kot osebni po-poalanec dr. Ante Paveliča, kateri živi v prostovoljnem izgnanstvu v Italiji. Do sklenitve porazuma med Italijo in Jugo-
naraičanje dragine. Tako ^»- javijo ie MuJoJi Ii \mA piknik j. Ob otvoritvi je zaijfrar £iani Junior Gui! I; tudi	^JZlZ.tt* ti^T™ «1*. P^La inTj^ Vo^
orktater polejr drugih komadov1 ve, ki jih ve tej o na negovanje j ^o'^	J-	1 ^^ ~
"Labor on the March", ki jo je družabnosti med njimi in star-
se pripravili na
bransko" gibanje podpirala velikimi vsotami in
iannor on ene siarcn , ki jo je aruzaonosu mea njimi in star- p.Knik Drenfkov vrt kier »e ie «u « •	j • l „ veiiKimi vsotami in z vso svojo
premljal skladatelj s petjem.] ii. Uče ae sodelovati pri naiih vršil ie v t ik m»m,.n	"rvaffkl narodni SODOr propagandno močjo. Potem pa
(>il.ie	I	pnreditvah.jcar jim prav'en prolr ll' pr^l Youngatown, O. _Tu	" ------------^
pevec in s to pesmijo si je pri-1 je tudi v razvedrilo. Torej jej^ he" fia **	Prece^
f V belgijsko vlado je bilo po-| be iz Peruja, sta se vrstila Vad-( vabljenih pet socialistov. Bel- nalov orkestralni-pevski kvar-1 gija je v tej vojni ne vtralna, to- tet >z Clevelanda in orkester j da njeno normalno gospodar- sester Bergant h Lisbona, O. sko življenje je vrženo a teča- V žogometni borbi so odnesli
dobil sploino pohvalo. Njegov* J3K Junior Giiild naia zelo ko- ^mJki,m podofm in d mati je Slovenka.	nstna postojanka, ki zasluži	J
Poleg Doodledorfersove tfod-| čJi&coljie opore.
Kristina Turpin.
jev, ker meji na sovražni si do- prvearto peimsylvančani iz Ve- 10 dopisi
jim je podporo ukinila in jrh
Plesni paviljon z|2., 3. in 4. sept. vriil hrvatski I	" J ^T^'
domobranski kongres" in za-	P°m°€l ^ bratov
pod streho. Plesalcem je igral eno z njim "Hrvatski narodni
Murtinčičev orkester. Ko smo sabor". Iste dni se je vriila v Ko Je bil novi odbor ob za-dojpeli na piknik, je že deže- Kagle Hali konvencija "Make- ključku zborovanja izvoljen, je valo, a amo našli dovolj pod-! donske politične or/artizacije".
i bil uveden s ceremonijalno sve-
streija in se fino zabavali v pri-' Namen tega nabora Hrvatov Ito Priselgo in blagoslovljen po
katoliškem obredu, da brani ero in Boga svojega.
Nekoj iz Pennsylvonije
Latrcbe. Pa._Zadnje čase	družbi* v kateri sta bila j« pojačati boj za ustanovitev katoliik<
iz naA države v Pro John	in "jegova sopro- samostojne hrvatske države (a n»r0(1. v
želi. Pom anjkanje je veliko, rone.
Živila se prodajajo v odmerje-. Ena najzabavnejiih skupin nih količinah, kakor v večini na ttm pikniku so bili izletniki diugih dižav. Reiifno delo med i* Springfielda. Priila je v po-na^oednejšimi Belgijci vrAi aebnem busu. Na pikniku je Kdeči križ.	prepevala pozno v večer ob
Aufleska vlada se boji, da spremljevanju harmonike J. Rusija Turčiji ne bo pustila na- Gorska ml. in njegovega počne stranke, pravi, da ce se bo- povedati vojne Nemčiji. Dne 7. močnika. Izlet je bil onganizi-sta Rusija in Nemčija pogodbe septembra je sovjetski poslanik ran v področju kluba it. 47 držale, bosta imeli obe koristi v Ankari obiskal turškega1 JSZ. Upam,' da so se povrnili <xi nje, posebno ie Nemčija, ker predsednika Ismeta Inopu, pri domov vsi zdravi in da si Jos.
letarcu bolj redki. Vzrok men- g.a* John Kok,ič» Lovrenc Kav- la Slovaška?), Macedoncipa so Nasprotniki;;iz PittsJburghal da je, ker rajie čiUmo nego rt>,ai< (;°renc in njegova se navduievali za ločitev svojih »o s svojimi domačimi pristaii piitmo. Ni pa to znak, da se ne flo?\rc>*a lz »mperiala, Joe Hr- rojakov v starem kraju od Ju-|*kuiali tem konkurentom na-za delavsko gibanje , m nJe^va soproga iz goslavije in Grčije. Zahtevajo gajati, pa se ni dosti poznalo, in za njegovo bodočnost. I PittsburghaJj	" — ' "
zanimamo.............. .............mmmm	■■	mm^m	_
za njegovo bodočnost	rittsburgha in mnogo drugih.! združenje vseh Macedoncev v Njihovi letaki pri "domobran-
Meseca julija je imel piknik ^ trebtt mUUti« da Je bil Ja- , enotno deželo, ki bo delala za cihM niso zalegli, kakor tudi ne
johnstownski klub st 5 JSZ k°b Am,blX)ži* odsoten. On je , blagor naroda skupno z Bol- domobranski med radnikovci. Vriil se je na ParkhiHu. kjeritaj"!k konferc,y^ organizaci-1 Rarijo	[ Nekdo je na ^boru z ^
smo se seili sodrugi in	Je Na tej seji je bil ponovno iz- Vn^ča je bilo te dni v ; vpil, da se domobranci razliku-
iljeniki "od blizu in dalač".1 vo,jen- 1 rava socialistična ko- > oungstovvnu jako veliko. "De- jejo ^ radnikovcev v tem da
se je s tem paktom otela ofokro- katerem je bil eno uro. Tur-ženja in dobila ruski trg za čija je v zavezništvu z Anglijo svoje izdelke. Rusija jih ji bo in Francijo.
Poročilo o konferenci v zopodni Pa.
Pittiburgh, Pa. — O konferenci klubov JSZ in druitev Prosvetne matice v zapadni Pennsy Ivani ji, ki se je vriila j dne 20. avgusta v Strabanu, še ni biio poročila v Prolearcu. | Na jbrže so se dopisniki zanaša- * Ii drug na drugega, pa ni nihče ničesar poslal. Sicer pa bo po-
kako svojo posebno izdajo, »pri. šal i za naročnino in podporo. A le nialokatero druitvo se jim je vjelo. Ljudje so uvideli, da so naprejevci nepoite-njaki. Zdaj tudi vedo, da je bil njihov "slovenski dan" le prireditev za blufanje naroda.
Poročevalec. -- £. . ■
Dan SNPJ v La Sollu
tek zborovanja razviden iz za- La Salle, IU. — V soboto 2. pisnika, ki ga je pisal Vinko, septembra so pričeli prihajati Peternel.	sem člani SNPJ in prijatelji na
Po konferenci ae je vriil pik, tridnevno prireditev, ki jo na nik v Drenikovera vrtu. Popol- vsak Labor Day nazivamo za dne je udaril dež in nasprotni- "SNPJ Day". To j'e bila peta ki so se veselili, da bo prire- prireditev te vrste. Prva je bila ditev fiasko. Motili so ae. Pik- leta 1935 v Cievelandu, druga nik je prinesel $80 čistega pre-J v Pittsburghu, nadaljne v Mil-bitka. Od tega je dobila kon- waukeeju, Detroitu in ta v La ferenčna organizacija i pokrvi- Sallu. Prihodnja bo V Strabanu, eo, ki je imela zdaj že prazno oziroma v Canonsburgu, Pa. . blagajno. Ostala polovica je Glavni spored je bil pred-šla klubu it. 118, ki je piknik j vajan v nedeljo. Dopoldne in
Ovca, Krmelj in drugi niso pokvarili glasov.
Aek je bil z njimi in na vse pre vidno pazil.
S posebnim busom je priila tudi skupina iz Waukegana, drugi pa a privatnimi avti, regularnimi busi ter vlaki.
Tretji dan so si tisti, ki so delali v predpripravah večer za večerom in tudi podnevi, kadar ao utegnili, in nato ie na prireditvi več ali manj skozi tri dni, v pondeljek 4. sept. na vso moč oddahnili. Nekateri so rekli, da bodo spali zdržema toliko *a-'*Protniki Proletarca. Zmernejša, da se spet odpočijejo, pa ** M0 rekli» da taki nasprotniki magari če jih vzame tri dni. j niA0 vredni, da se bi ukvarjali
Po delu in počitku jim je bi- z niimi» ker prenizkotni. Ta-lo treba urediti ie račune, kri- ko 80 8 to zadevo prav na krat-
Zabave je bilo obilo. Nekateri m|;na
.so ba kine ali, drugi lovili ali abi- . f\aiM,tJf "e je tudl nebo ne-
, .n u i hm i iiibu pu- Ja,i "^ozo", tisti, ki smo bolj ko.l.lk®	Ij^ie pa so
' suri Johrc^. otrpli, smo s pa zabavali na ta ^ ^ f^^fi «
iimi in na vse »re- n»čin' da »m® gledali druge, ki Nt iem' kakt) P|knik v ,n na ** Dre so plesali, ali uganjali šale. '•pkxllleIn	ker ^a ae s so-
Dne 20. avg. smo ili na kon-	v"l,la okrog 7' nazaJ v
ferenco klubov JSZ in Prosvet- !, .trobe' P? udeIežbi in razpone matice, ki se je vršila v dvo- ,ot*i ju	smatram, da
legatov" na hrvatskem saboru je bilo da kaj! Za čas zbora so
si izbrali sklicatelji ugodne da-so radnikovci izdajstvo
turne, vrh tega pa jim je poma-
so oni obsodili izdajstvo voditelja Hrvatov dr. Mačka, do-
svojega vodja v Moskvi podpr-
rani društva Postojnska jama SNPJ v Strabanu. Udeležba je bila precejinja. Razmotrivali so o raznih delavskih problemih in odobrili sklep eksekutive JSZ, ki je odložila zbor na prihodnje leto.
Omenjeni so bili tudi
na-
tizirati in sprejemati kritike, kot je navada. Samo da je bil uspeh dober, drugo se vse prenese. — Poročevalec.
ko opravili.
je bil izid piknika dober v vsakem oziru.
Delavske razmere tod okoli niso nič kaj zadovoljive. V tovarni delajo nekateri vsak dan, o.«tali pa po dva do tri dni v tednu. Novih delavcev ne najemajo ne starih ne mladih. Precej fantov, ki so .stari že 20 do 25 let, ie ni nobenkrat delalo za plačo. Tako je brezposelna mladina breme sebi in se bolj svojim staršem. Ampak razmere so take in ne Izgleda, da ibo
nekaj časa popoldne so se v Hcglerjevem parku vršile žo-gometne igre, piknik popoldne pa se je vriil v J. Gregoriche-vem vrtu, ki ga imenuje Map-le\s Grove.
Obede so gostom servirale
Mladinski odsek kluba št. 1 JSZ obnovil svoje seje
Cicero, III. — V petek 1. septembra je po dveh mesecih počitnic imel svojo prvo sejo mladinski odsek kluba it. 1, ki se v angleičini imenuje JSF Junior Guild. Redne seje tega odseka se bodo tudi v bodoče vršile v sak i prvi petek v mesecu v Slovenskem delavskem centru.
Zadnjo sejo je vodila Fran-
aranžiral. Od tega je poslal S10 v tiskovni fond Proletarca.
Udeležba na konferenci ni bila velika, kajti to zborovanje je bilo bolj formalnega značaja. Sodrugi v Canonsburgu so se s predpripravami koncentrirali predvsem za čimuspeinej- vse tri dni članice lasallskih in šo izvršitev piknika. Na konfe- okoliških druitev v Sloven/kem | ces Zajec, ki je predsednica renči je bilo okrog 25 ljudi, vsi domu, ki so ga mnogi cb tej J odseka. Tajnica je Eivira Ska-izmed njih sami aktivni delav- priliki videli prvič. Ta dom je v vich in Mitzi Oven blagajnica. ci, kar največ pomeni. Moti se, primeri z velikostjo naselbine! Elaine Turpin je pripravila kdor podcenjuje vpliv in delo impozantno poslopje, s prostor-1 *z Debsovih in drugih sociali-teh ljudi.	no dvorano in z dobro oprem-! stičnih broiur za razpravo na
Istega dne so imeli v Pitts- Ijenimi "spodnjimi prostori". tej seji referat "Kaj je sociali-burghu konferenco naprejevci. I Program v nedeljo na pikni-;*em" in ga prečitala navzočim. S svojimi obdolžitvami proti k u je vodil Fred Maigai, ki je Objavljen bo tudi na angleAki Proletarcu in SNPJ so si na- bil tudi (glavni ravnatelj in strani Proletarca. V odboru za pravili silovito škodo. Laž, s predsednik pripravljalnega od-1 aranžiranje razprav sta tudi katero so mislili udariti Pro-1 bora. Svojo nalogo je vzorno Frances Zajec in Robert (Bo-letarca, je odletela nazaj in da-1 iz vriil. Pozdravil je množico, biel Skavieh.
Imenik zastopnikov Proletarca
Kdor teli prevzeti zastopstvo ss nabiranje naročnikov Proletarcu, prodajati Am. družinski koledar brošure in knjige, naj piie upravništvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na tu priobčene zastopnike apeliramo, naj skušajo ob vsaki ugodni priliki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsakega slovenskega zavednega delavca agitirati za svoje glasilo Proletarec.
Ako je ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno, naj nam sporoči pa bomo imenik radevolje popravili.
CALIFORNIA.
galo do precejinje udeležbe jj ga opravičujej^o. ''Kdo^so dejstvo, da se je dan po tem torej kupljeni agenti?", je kri-saboru pričela v bližnjem Pitts- fa,e vpraieval burgu konvencija Hrvatske, r>_	' .. .
Bratake Zajednice. Tako	l P?n J<l	^
mnogi prišli najprvo v Vounge- |se ZW>eh lJud,<,
town in prisostvovali "saboru", po zborovanju pa odili v Pitts-burgh. Tako je voznino nekaterih domobrancev plačala H. B. Z., ker so bili zaeno delegati
nji na svoje domove, delegati HBZ pa so ae odpeljali v Pitts-burgh, da tam nadaljujejo evo-jo borbo za slobodu Hrvatske. Tudi mnogo obiskovalcev je odpotovalo tja. Predprošli vveekend je torej pri nas minul
njene konvencije. Ob tej priliki
je bilo paradiranja, skupnega b^TeHkfh slikani*	« I Drtz ^eiiKin nezgod.
Poročevalec
la njim pekočo klofuto.	pojasnil to in ono, poudaril, da
Naprejevci so bombardirali so čiani druitev v tej okolici društva SNPJ za oglase v ne- storili vse v svoji moči, da bi
♦...............................................M
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI XmODXI PODPORNI JEDNOTI
ustanavijajte nova društva, deset
ČLANOVUC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO

iMAROČITE SI DNEVNIK
PROSVETA
99 :
Naročnina m Idruimnm dri«*« (isr«n CKicagn) in K«n*do f6 00 na J Uto. $3.00 u pni Utn, $1.50 m	Ut«; mm CKi«nfo in Cinnm
$7 50 m cnlo Into, $3.75 sn pol Intnj M inoaomtlvo $$.00.
NASLOV ZA LIST IN TAJNIŠTVO JE:
So* Lanndale Avenue « hieagee Illinois
.................................................
Po referatu se je razvila zanimiva diskuzija o socializmu in o vojni, na katero se je Evropa pripravljala tiste dni, po Hitlerjevem vpadu na Poljsko. f Uvidela sem iz njihove razprave, da vzroke vojne dobro razumejo' in tudi posledice, ki *t gorje za delavsKo in kmečko ljudstvo Ta naša mladina ima življenje ie pred «*boj, pa je tiliko bolj varadostfjivo, ko jo pttlufefti govoriti tudi o akrt>eh, s'kikfSninvi se običajno ukvarjajo rertii stafej« ljudje, ne sa-| mk> ofzabavi. 1	<
HA»p#avljaji so tudi o agitaciji jiridohivanje novih članov v svoj odsek. Na prihodnji seji bodo imeli zabav« in prigrizek. Ker njihova direktorica Ann Beniger nI bila navzoča na tej tej j, b6d#o načrtih za svoje bodoče aktivnosti sklepali na prihodnji, ko bo tudi ona x njimi, da jim pomaga.
Poleg tega 'odreka ima klub H. 1 tudi ocjaejt ga male otroke, ki se imenuje Comrades. Ta a avojo iolo, ki jO obdržuje v SDC v sobotah dopoldne, ni ie pričel.	>1
V Junior Guild se sprejema mladino od*It. leta *t«rt*rti, Viliko mlad hie teh let Je mwi ndmi. Starii, sod^tttj^; ds ^^
Fontnna: Anton BlMich. OnkUnd Anton Tomiič. Lo» AngnUa: Frank Novak. Snn Frnncitco: A. Lekaan.
COLOKADO.
Crntlnd Bnttn: AnL Slobodnik. Pueblo t Fr. Bolt^imr. WaU«nbnrg in okolient Frank L. Tomiič.
ILLINOIS.
Blnino: John Vitez. Bridgeport: Joseph Snoy.
Cleveland: John Krobel, John Bozick,
Jennie Dagarin in Jo«. Lovor, Girard: John Kosin in John Bofataj. CUncoot Albina Kravanjo. Li»bon-Power Pninti Jacob Borpant. Powbatan Point: John Kralj. P»noy Forkt Nace žlemberger. Warron: Joseph Jei.
PENNSYLVANIA.
"saboru" "kdo je
Ckicngnt Frank Benchina. Frank Bit- Ali^nippat Geo. Smrekar, Bartol Ys-
jak. Joaeph Drasler, Joaeph Oblak. Cha«. Pogorelnc, Peter Verhovnik in Frank ZaiU.
Cicorn-Borwjrn: Frank Podli)>ec in Kristina Turpin.
Ln Snllo: Frank Martinjak in John Streli.
Ogloabjr: Anton Udovich.
Springfield: Jo»cph Ovca in John Goriek.
/i rde nt Fr. Ilertich.
Wanbog«n-No. Cbieagot Martin Jud-nich.
INDIANA.
Clintoni Ijfnac Spendal.
rant.
Burgottstown-Slnvan: Joseph Krmel.
Crafton-Moon Run: Jennie Jerala.
Canonaburg-Strabane: John Tercelj Jacob Pavčič in Marko Tekavc. i
E šport: Jos. Brit«.
1 Forost Citjr t Frank Rataic in Antho-ny Drasler, Jr.
Point Marion: Tony Zupančič.
Herminie: Anton Zornik.
Imperial: Frank AuguiUn.
Jobnstown in okolient Andrew Vidrich, John Rak in Ilija Bubalo. j
Lat robe: John ln Mary Fradel.
Lawrence: Louis Britr.
I Ltbrnrjr: Nick Triller.
Indianapoli«: Anton Ivančtt in Mary Moadowland«! Martin BaiU.
Stroj,
KANSAS. Armm: Anton Sular. Wost Mineral: John Marolt MICHIGAN.
Dotroit: John Zornik in Joseph
Klarich. Dearborn: Joha Plachtar.
MINNESOTA. Bubl: Max Marta. Cbi.bol«: Frank Klan. Dulntht John Kobi. Ely> John Taren.
MONTANA.
Enst Helena: JOSaph MlhelicK
Klokit Peter Tellar.
And Lodgoi K. Erznoinik.
NEW JERSEV
Elisabetkt Amalia Oktak.
NEW YORK. Gowandat Jo»fn Matekovich. Little PaII.: Fr. Pataua
NEW MKXIC0.
Sugarite: Anton Orolen.
OHIO
Akro»-Kon»nre.larkorton: Uo Bre
gar ih Milce Kopach.
A-
Park Hill - Conemaugh: Frank Podboj.
Sharon: Joseph Cvelbar.
St. Michaol: Frank Kunstek.
Sjrgant Lovrenc Kavčič.
Woat Ne w ton t J O«. Zorko.
Potovalni zastopnik ProleUrca, meriHkegm druiinskega koledarja In Majske^« Glasa za zapadno Pen no Anton Zornik, Hormiaia, Pa.
UTAH.
Helper in okolico: Joseph Skerl.
WASHINGTON.
Sonttloi Lucas Debeljak.
WEST VIRGINIA.
Stnr Citjr: Iawrence Selak.
TKomasi I/enhart We rdi nek.
WISCONSIN.
Milvvaukee: Jakob RotiC. Alpner.
Skobovgan: Fr. Stih.
Wast Allis: Anton Yershin.
Willard: Mike Krulte.
WYOMING.
Kemmerer in okolicat Anton Tratnik in John H. Krzisnik.
Ročk Springsi John Jersb.
Leonard
I
slikanja hrvatskih domobrancev t Macedonci, silno so kritizirali dr. Mačka, ker je sklenil pakt s "srbijanci" in s tem izdal pokojnega Stjepana Radi-ča in hrvatski narod, nekateri, ki .*o aposobni govoriti tudi hu-moristično, pa so se iz srca norčevali iz hrvatskih komunistov, čei, kaya boste poslej imenovali za fašiste in Hitlerjeve agente? Do zdaj ste nas!
"Domobranci" so namreč v bistvu faikstična organizacija. "Radnički Glasnik" jih je pridno oglaial za zaveznike nacijev in fašistov. Ampak zdaj, ko mora "Radnički Glasnik" v potu svojega obraza sam braniti Stalinov pakt z naciji, ao se "domobranci" poročevalcem omenjenega lista na smejali v obraz, čei, zdaj faiist?"
To je edino veselje, ki so ga imeli, kajti dr. Maček jih je razočaral s sporazumom, ki pomeni po njihovem mnenju predajo Hrvatov Beogradu pod novo firmo. Prisegali so, da bodo z borbo za popolno osvoboditev H rvatov* nadaljevali.
Prerekanja in mahanja z rokami je bilo nič koliko. To je utrudljivo, zato je bila v okrepitev na razpolago vsem jag-njetina, mlada čebulica in tudi druge mesnine ter seveda hladne pivo in take reči.
Nabirali so naročnike "Neza-visni Hrvatski Državi", ki je izhajala do te konvencije na 8. straneh vsak teden, in pravijo, da bo tudi v bodoče, kajti gmotni uspeh sabora v Youngstow-nu je bil dober. Tako trdijo sklicatelji. Otvoritveni govor je imel dr. J. F. škafec, delegate Je nato blagoslovil Rev. Oskar šuiter (naj omenim, da se je tega sabora udeležilo mnoflro hrvatskih katoliških duhovnikov, ki so molili za zmago svo-
Lohka zmaga
Nemčijo je pred 25. ieti vzelo devet mesecev, predno -je mogla izgnati ra&ke čete iz istega teritorija, katerega je zdaj vzela Poljski v devetih dneh. Nemike izgube v boju za to zemljo so znašale pol milijona mož in ruske 800,000.
PRIREDBE KLUBOV
J. S. Z.
lAzten to and AduerUse over
PAUNDECH'S fUfiOSUV RADIO
Folh Songn and Music Tamburitza Orehestra
B tati on WWAE, Every Sunday 1 to 2 Ut S. Clark St. Ckieago — Har. 3006
................f
BARETINCIC & SON
POGREBNI ZAVOD
Tal. 1476
424 Broad Street JOHNSTOWty, PA.
SEPTEMBER
VVAUKEGAN. ILL. — Piknik kln-ba it. 45 JSZ ▼ nedeljo 17. ooptomU« na StanoTnikori farmi.
OKTOBER
CHICAGO, !LL. — Dramska pred-•taea kluba it. \ JSZ ? n.del jo oktobra e dvorani SNPJ.
NOVEMBER
WEST ALLIS. VVIS. — Domača zabava kluba It. 150 JSZ y soboto 11. novembra v Krasen dvqr*ni
VVAUKEGAN. ILL. — Konforoncn klubov JSZ in druitev Proavotnn matico ra tovorni Illinois in Wiaconsin r nedeljo 1». novembra T SNI* , 4
CHICAGO. ILL. — Koncert "Saen" v nedeljo 26. novembra V dv*r*»i SNPJ.
CLEVELAND, O. — Koncert sm. Zarjo nn Zahvalni dan 90. *ev. v
SND na St. Clair Avo.
DECEMBER
CLEVELAND, O. — Plesna veseli-ca kluba it. 4» JSZ na božični dnn 25. decembra v Slov. dol. dom« na Waterloo Rd.
CHICAGO. ILL. — Si I ves t rova aa-bava kluba it. 1 dno 31. doa. 1525 v dvornni SNPJ.
1540 MAREC
CHIC4GO, ILL. — Priredba * ko rist Proletarca ▼ nedeljo S. marca ▼ dvorani SNPJ,
CHICAGO. ILL. — Koncert "Sa-va" v nedeljo 31. maraa ▼ dvorani
SNPJ.
JUNIJ
CHICAGO. ILL. _ Piknik e korist Proletarca v nedeljo 30. junija na Keglovem vrtu v Willow Springsn.
Dr. John J. Zavertnik
PHYS!CIAN AND SURGEON
OFFICE HOURS: 2:0C—4:00; 7:00—5 aSO Dali/ At 3724 W. 261 h Str*«
Tel. Craurford 12IS
At 1858 W. Cermak Rd
4:30—5:00 p. m. Daily Tal. Canal 1109 Wednesday and Sunday by appointmenta on!y
Residoneo Tol. t CrsvfsH 5440 If nn nnsuror — . Austin 5700
A Yujroslav Weekly Devoted to the
Interest of the VVorkers
OFF|CIAL ORGAN OF Yujfo*lav Federation S. P.
PROLETAREC
KDUCATION
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COM MON VVEALTH
NO. 1670.
PMklUhod Wockly at 1301 5». Law»daU A«*.
CHICAGO, ILL., September 13, 1939
VOL. XXXIV
The JSF Educational Bureau
Its Purpose, Function, ond the Need it Fulfills Among Jugoslav Social and Dramatic Groups
"As the soil, ho\vever rich it may be, cannot be productive without cuiture, so the mind, without cultivation, can never produce good fruit," the old Roman philosopher. Seneca, wise-ly put it. And that, in a nutshell, sets forth the purpose of our own Educational Bureau.
The importance of having a centralizcd bureau, serving as a source from which the person in charge of directing a play, or directing a stage program, is able to dra\v, cannot be overstressed. He \vho is familiar with the circumstance can best appreciate it, for it is he who is best aware of its immeasur-able value in aidinj: him to select material.
Serving this worthy purpose among Jugoslav fraternal and cultural organizations in America is the JSF Educational Bureau (Prosvetha matica), the only bureau of its kind function-ing on a national scale among our people.^
A That its affiliated organizations make ample use of the Bureau'* well-stocked files of Englhih and Slovene plays, to \vhich a small monthly membership fee allows them access, is attested to by the' large number of requests satisfactorily ful-filled each season. Singing societies find the Bureau useful in that they are able to get music notes for their choruses. And, in addition to theae services, aH member-organizations are fur-nished with worthwhile labor class literature each year. l^ast year, alone, no less than 4,000 books, pamphlets and circulars, were distributed to its affiliates scattered ali over the country and in Canada.
Contact with American and European sources enables the Bureau to replenish its stock and add new material to its files each year. Ne.w plays and operettas are purchased as the.v appear on the market. Only the best are selected, for which parts are typed and the play then added to the Bureau'* list for use of ita members.
Its »election of Slovene and EngILsh plays and other dramatic material is the most complete to be found anywhere today. Addition of new material each year i* made possible through the membership fee paid by its members, as is, of course. the distribution of thousands of books and pamphlets.
Along with fumishing program material, publishing and distributin(g labor literature, and serving as an information center along these lines, it furnishes speakers and sponsors speaking tours in conjunction with its members, every year, in this manner reaching hundreds of thousands of our people through peraonal message on important issue.s of the day con-fronting us ali.
Organized in 1921, it is today the foremost cultural bureau of its kind among our people and, as such, entirely deserving of our support.
At present some 200 organizations hold membership with the Educational Bureau, about ninety per cent of which are fraternal lodges of the following organizations: SNPJ, SSPZ, SDZ, JSKJ, and JPZS. Others are Slovene singing societies, Slovene Homes and libraries, and JSF Branches.
COnscious of the large field it has to serve, the Bureau is constantly developing every prospect to the utmost in its en-deavor to accommodate the needs of its large membership. To better fulfill this mission the wholehearted sispport of youth group as well as the older lodges is a vital necessity.
Of no little concern is the continually recurring fact that youth groups have not taken to the Bureau; but, with a con-tinuous campaign, we feel that we are not laboring under an illusion when we say that youth will rally to our support once they become properly aquainted with the Bureau and the service it i« able to render them.
ETERNAL WEAKNESS OF MANKIND
VVar — that mud cruel curnage which haa plaguatl mankind aH through hiatory, that imbecilic struggle in which ali scientific progreaa is employed to kili and maim human being*—i« stalking th«? world one« again.
ARCHLICHT
the Jugoslav Socialiat Federation and of Proletarec io the laat issue of thia paper, regard mg the war in Europe "The chief evil of war ia more should be read very carefully by evil," a greut educator once aaid," j everybody who ha* any uae for hia tor war ia the concentration of ali: thinking ability. lt clearly stated the human erimea. Under it« standard j ouestion. What do we want? Firat trat ner violence, malignity, rage, | of ali, Feace! But ian't everybudy fraud, perfidy, rapacity, and lust. If j in the wortd alao for peace? How it only sleu man, it would do little/then. diatinguish the elementa vvhich lt turna man into a beaat of prey." work sincerely for peace from thos,.' Vil. man has never aueceded in	aimply speak of peace but oth-
The »tatement of the poaition of | ahortened. If the war last* any
finding a way of exiatinjr without periodically sending millions of young men to an early grave. Youth, the cream of the crop, ia sacrificed, while the old and the weak are left to continue the race. AH throuirhout his-tory it has always been so.
erwiae work directly for conflict and war? Through aH the ages the people have been more ready to liaten to insincere statesmen, who ga m bled with their Hvea but paid very little attention to the honest and sincere promoters of real peace. It would
Inatead of a world of brotherhood b*	",nd a COpy ll4Mt,
Proletarec to every Jugoalav in
and human underatanding, we have,
America. Perhapa. we can get them
virtaally, a hell on earth, in *hich,. .... . . ...	.
war, greed and hatred are enthroned * *ll>k ^out this new conflict
with blood and wh,ch U r»*ln* betw*en th* d,ff*r-
and are
thunder.
ruling
ent mlnds of men aa to who is right
„ . ,	and what to do, after the.v read t he
And what is gained by ali this use-	,tatem«.nt ^^ referred to.
less slaughter? The very minute one	, war is aettled the roots, out of which
the next one will »pring, are planted,	The poaition of the Socialist Party
In this hopeleas manner the cycle	oi the United Statea is very clear.
length of time, however, we atand to benefit down the who!e line, in America.* So that, while European statea-men will be destroying the working peoide by the thouaands, Americans will have a chance to reap the har-veata and many new millionairea will pop on the horison. The queation arisea, hovvever, what will happen
after the war ends?
«
The Socialist Party wua prohibited from reeruiting men for the Spanish Civil \Var to take sidea with the Loy-aliat forces. Now othera are doing it openlv for the Foliah-German conflict. The Polea have raiaed conaid-erable money and recruited aeveral thouaand men and now no one aeerna to interfere. Why ahould there be diaerimination againat the defenders of I)emocracy in Spain who enlisted vo|untarily, of courae, for the Spanish Lo.valist forces. If it is ali right to reeruit now, why was it not aH right for the Spanish civil conflict?
continues, around and around in its course, with every so often another outburst. And the sad part of the story is that the perioda of peace be-twcen wars — or what pasaea for peace — are becoming ever ahorter.
They want to atay out of al) capitalist wara and the »ar in Europe raging now ia simply another capitalist war. >ea, we ali wiah to aee Hitler eruah-cd. We aH prefer the old Germany to th« new Reich. We ali want to aee
» .	. . _w, . Daaaocracy reatored in Europe. And
^ •»..„ ,.„„..
in even the Democratic countries fol at Ieaat the duration of war, wc muat recognize that wara alao bring on dietator»hipa. In Democratic countriea of Europe ftow at war. the people muat obey striet mil-itary o rde rs. \Ye preaume that is proper in a war. After aH, diverae
the teeth. It is their only hope for ex-. ^ wjth istence. Armed preparednesa ia their, iiAii;tIiLj , most effective meana of »temming off and diacouraging designa of ag-gresaor nations. and maintaining .heir peace, under preaent conditions.
If one were to quote figures re* pre«* nting the amount of money this i opinions cannot be tolerated when requirea, it would sound fanUstical; Xhe enemy is knocking on the door and utterljr unbelievable, but neN-er Someone must Uke conimand and the leaa true.	| use ali the power of the atate to sub-
ANTI-WAR CONGRESS RAPS ISOLATIONIST COMMITTEES
The Keep America Out of Fir Conjtrea.s recently requested the new-ly-organized National Committee to Keep America Out of Foreiffn War» and the Citizens' National Keep America Out of War <two iaolationist, pro-armament, pro-Amcrican imperi-ali*t organization*) to chang« their namen to prevent further confusion and embarraaament to each of the organizations concerned.
In its statement, signed John A. I*pp, national chairman; Alice L. Dodge, aeting secretary; Frederick J. Libby, chairman of goveming committee; Norman Thomas and Dorothy Detzer, the KAOVV sUU»d:
"Kecently your organizations, (the
NEUTRALITY PROCLAMATIONS
Two neutrality proclamations have been i sutd l»v the president.
One of them wa* issued under ruthorizatjon of th3 neutral-ity act of March 4, 1909, supplamented by another la\v of June 15, 1917, also under the general principles of International law. The proclamation follows closely the one issued by President Woodrow Wilson, August 4, 1914.
The other proclamation was issued under the neutrality act of 1937, vvhich forbids the sale <>f arms, ammunition and im-plements ofjwar. The president calls it a so-callcd neutralitv act. As we have said a number of times before, the act is n »t properly termed a neutrality act but is mainly intended to keep this country out of war. The amendment, not in the original act, referring to civil war, was mainly intended to help General Franco to win the Spanish civil war, but the rest of the act was intended to keep America out of ali foreign wars.
The best part of the act—the cash and carry provision— expired the first of lavst May.
Under the wording of the act, vvhenever the president issues the proclamation. the embargo on arms, ammunition and implements of war becomes automatic. While the act does not aay so, the president has held that it permits him to decide whether or not a state of war exists.A state of war has existed between Japan and China for two years, but he has not Issued any proclamation in that čase, and the sale of war supplies goes on, aiding Japan more than China.
There may be two reasons for his hurr.v in issuing the present proclamation. First, because the European war Ls more dangerous to the peace of America than the oriental war. Second, shutting off the sale of arms may coerce congrejs into the removal of the embargo člause from the neutraiity act. The president tried to get it removed, and failed, but he brought up the question too late in the session.
The restoration of the cash and carry clause is more important. It would keep American ships out of danger zone and thereby tend to prevent incidenta that might provoke America to go into the war.
As for the embargo on arms, there are two sides to thf question. It is claimed that, since England and France probablv would be the only belligerents in position to buy arms here, it would be unneutral and might lead this coiintry into the war. On the other hand, it is claimed that the sale of arms might shorten the war, and anything that shortens the war is a help toward keetping America out of it, for, the longer the war goes on, the more likely this country is to be drawn in.
W ha te ver it may imply, in the way of legislation, it is the
AH we need now to aet the whole	due ali oppoaition uithin as well »s
arorld to killing in earnest is a few	without. Hence, If the workers have Committee to Keep America
"incidei>ta."	nothing to gain bv going to war. it is ()ut of Foreign Wars and the Citizens'
A *urvey taken recently by For-	<*>* them to *tay out of war. j America out of War
*. L . % .	! committee) \verc formed. j
tune Magaxine shows 65.0'« of per-	#	t ,,____. . .,	.
. . - . . , .. .. »	____m	i Alrtsdv aimilaritv of vour names
-on3 »nterviewed. in ali walks of lift, L We learn that the Socialist Part.v to oura h^ reaulted in J!mm Vnn	.
appoM d to the U. s. entering a	has begun a camnaign aecure new j flJvion Whik. vo . , ™J »trong desire of most American^ to keep out of the war.
ma^oritv ^	"-mbera Tkia a,ay not be the ideal , our, have one desire in common	-MiUvaukee Post.
j , the Amencan people a«	time to start au*h a campaign, but Amcrica out of uar-there are *	___
opposed to sen d ing aeroas Americaa	^.th the historie %.r statement of the |M)int>t of (llffert.nc<> ln our	I "
youth to die saving democracy. ,	p.rtv and the 4iaintegration of the and in our approsch to the problem '
ook the ba,t once before; we ought	Com,nun,st groups. there is ever>' wh ch of r.nuine import-'
to know enough to leave it dangling	likelihood that thi« campaign for new anoe." \
thia time.	members arill be a aucccsa. \Ve, of« fh«
H0W ITALO-AMERICANS LOOK UPON
P,eaident Roosevelt has promised Branch No. 1, JSF. too. have a good *Upport of co-operation with the oeo- i
THE HITLER-STAUN DEAL
to U«. .11 it. hi. pow.r to k«p our „pportunity to bri,.K in «>mc con- ,,|r of „,, n.tjonR in ,h fjrhP
KAOVV then proclaimed ita
JSF Conference Impressive Affair
FARRELL, Pa.—As a representa- I opean peoples sadly march against tive from the Pennsylvania-Ohio cach other in w«r. Is our time also SNPJ Federation, I had the pleasure limited when we will no longer be of attending the JSF Conference held able to atay neutral? So let's hope in Cleveland, Ohio, on August 20. that our national leadera will keep After being in the dark aa to what u* out of th« conflict, which may be this conference was aH about, I wi,s diasatioua to our nation. And let's finully enlightened some, by the re- ! hol,<' that b*,in* neutral will kava port of Joaephine Turk, a Cleveland ,om* «■•••»■! tkb time.
representative who addressed the conference in English. After attending this conference I became convinced that the Jugoslav Socialist Federation is a very intereating organization, especially for the labor class to vvhich most of our Slovene people belong. But, I repcat now, that in our future meetings we ahould diftcuss our principles more in the English language than we have been accuatomed to in the paat.
I believe that if the young groups could better understand what is going on at our JSF Conferencea, we could huild a stronger organization tlmn we hnve at present. We also would
H. Rupert.
Earl Browder and his Little Boomerang
It seems tlk-re la an excelleni chance that Kari L. Browder, genera secretary of the communiat party ir this nation and the part.v'a candidat« for Preaident of the United Statea if li*:irt, ia going to wind up aa preaident of the United States Cham-ber o 1 Commerce. Not ao many days ago. wh »n speaking at the Institute o t
Pub'ic Affairs in Charlotteaville, Va. makra our meetings more interesting »«*owder anawered a queation. The for our English-apeaking Slovenea, nuestion: "Is there any posaibility of many of whom are not very well 'the S°vi*t Union entering into an versed in the Slovene language. agree m ent with Germsny?" The ans-
wer: "The most aetive source of auch,
Lat's Keep AMerica Out
While the war rages in Europe, with women and children being evac-uated from cities in danger of at-tack by the enemy, we here in the United States are rejoicing because some of our Industries are apeeding up operations.
Here in our diatriet of Sharon and Farrell, we are known aa the ateel citiea, and already the headlines in our local newspapers glare with the news of the improved schedoles in our local mills. Some of our work-men have recentl.v already received the largeat pav checka since 19.17.
The queation now here ln America ia, how long will we rejoice, as Eur-
information It Berlin, which haa hope of confusing the democracies by such stories. There is about as much chance of such an arreement as of Earl Browder being elected president of the United States Cham-her of Commerce/' Step forward and take the chair, Earl.
—St. Louis Post-Dispstch.
VIKITORK
Ckicago. — In Chicaffo last week and viniting at the Slovene Labor Center were: Frank Bozich, Oilleapie, III.; Frank Zodnik, Cleveland, O,; and Anton Valenclc, Barberton, Ohio.
Congress, which had a chance to shovr ,hat we get away from our atagna- ilU oppre.sion and dictatorial milita,
.ta colora, did so in no uncertain	t ion and sta; t using our forces to in-1 jHn,__Socialist Call
terin«. Many of the reactionaries	crease our rank*. Many peopl? are	____
have since expresaed their opinion	no*v comin« to the Center for recrea-l
hat, with Europe aflame, we won't	tional purposes. It wouid be \»ell to
l>e able to stay out of it for six	«tart them out wilh sonu good pro-
months.	paganda mat« rial to make them un-
It ia labor's duty, already too long	derstand the need of their joinin?
unattended, to teli the war profiteera	the Socialiat club. iabor'a side of the story.—J. D.
GUILD STRIKE CONTINUES
» f	u , ng a.trle »v tfjnint l it«iian deology, \viiting in hi«. Do-
frtHH th* I tal HI n n* rr*/*i/>er La Par- troit "La Voce del Popolo" on "the oh. official oigan of thc ltnliau So- Betrayal of Stalin," tclls his r*ader> rinUt* 1'rJrtatioH. affilimted irith thi that what the Ruasian dictat»»r is So; in i it t	T. ,<?. A„»til rc- »triving for is not Communism, but
"TMtlif, whtn t ht-t-ne an auto*ioM-j% aelfsh Rusian nitioimlism
oun rj.onft. —Editor,)
LIVING STAN DAR DS MENACED BY WAR
The ainiater influence of arma-ments, national economic aelf-auf-ficiency, and the menace of war upon sconomic and social conditions are in-cluded among the outstanding feat-urea of the paat year by the inter-national labor office in its Year Book, mblished at Geneva, Switzerland.
Chicago's
SNPJ
acheduled their 14th Annual Fall Dance for Saturday. October 7, 1939, at the SNPJ Hali. Friends of the Pioneer* ar* a<*k#d to re*e,ve the «iate and arrange to attend.
Ckicago. -Undiamaved by the fold-1 1 hv lu>u" of the Nnli f5erm«»ny ing of the morning Herald 6 Exam-	Hcasion j set with Com mu n ist
iner, which Hearst diacontinued afU»r i Ruf"'ia hag h*(l' xv*s lo hc Pioneers have j years of mismanagi-ment and intenae V*1' «^Percussioi,- among the Ital-
Nothing ia going to atop the A mer ican capitaliats from profiteering du ring the present European wer. spokeaman. It is most likely that t ongress wili be convened aoon and that the embargo »n trm* and ammunition will
oppoaition to the unionization of his ian* OUr tl»»ted State*. "white collar'* workers. the Newa- The Italian Communiat^ were in tU*per Guild atrikera are engaged in perfect agreement vuth thc Fascista a major offenaive againat the Sun- | <n anproving the pact. The admirers day Herald-America n and Dail.v • »f Stalin even, nt,w maintain that thc Herald-American, remaining Hesrst	de«igned to "strengrhen the
operating properties here.	pearp and anti-faaciat front, help Po-
"Our courae ia clear," aaid a Guild l«nd and prevent another Munich."
"European war or no | Thc admirers of Mussoiini are jub-
"In the first piace," the Year Book be lifted. Thus, the armament mak-declares, "armaments, autarchy and ers and allied industries will go the lesultant buainea« uncertainty abooming. Thus, the entire priče
war. fold up or no foldup, our strike	ilant over the bombshi 11 thrt ahook
against Hearst goes on until he deals	the *orld chancelleriea. Faacist aorib-
fairl.v with hia atriking employea and	tv, and broadcasters have hailed the
makes his peace with the Guild."	Hitler-Stalin deal aa s blow to the
T. .. .	.	democracies and a forerunner of new
ONE K NOT TOO MANY
iffected. The better-off sections will vanced and the value of the dollar hoo of unfair goods. 'ecl it eventually in inereased Ux-ition, the poorer sections in a decllne n the standard of living. - "In the second plače, aa already loted, the huge diversion of demand o armaments ia reaulting in a Sla*sive listortion of t-he whole economic abi ic.
"In the third plače, in a vvorld | tiade smaller by modem meana ot raraport, communication and aggrea-ion, if one country adopts methoda »rhich carry within them the menace f war, every other country ia liable ooner or later to be affected.
MFinally, unless a modicum of so- 1 •iai justice is aihieved as between •ountry and country as well ua be-ween man and man, recourae to auch nethods msy become prai-tically in-svitable.
"These, perhapa, are long-term ather than ahort-term conaiderationa, '»ut none the less opposite to any understanding of the present time."
Cook County Party ond Anti-War Meetirg
Ckicago.—An important meeting or ali Party and YP&L members »s the antl-war and membership meeting acheduled for Friday, Sept. 16 at H P. M. at 649 W. Randolph Street.
At thia meeting Travera Clement, Maynard Krueger and Gerry Allard 111 report on decisiona of the National Executive Committee meeting recnntly held in New York.
Every member should he present. Admittsnce by red card only.
editor of II Progreaao Iulo-Ameri-ca.io. In the columns of this major fascist dail.v Mr. Falbo haa thunder-ed against the "aatiated" gcntlemen of Ix>ndon and Paria for their refuaal to reetifv the injuatices of the Ver-aaillet Treaty. Now, writes the faa cist editor, "Russia is lost to the cause of Paris-London. Lost she is with her enoimous massea of soldiers, the many thouaands of aeroplanea, the numeroua submarines and her rich proviaions of raw materiala which from now on will be at the diapoaal of the Rome-Berlin axis." Falbo then goes on to prediet the par-tition of Poland and a new Munich, which i* the beat thing that could happen. He alao predieta the realiza-tion of fascist Italy'a just and honest aspirationa.
Over the radio the fascist *ho ha s surpassed them ali in acclaiming the | licking Stalin hsa given to the democracies, ia the notorious fascist pro-pagnndist, Favoino I)i Guira, who works for the Pa rod i Cigar Company and hroadcasts for the more notori-
for our^clvo-. even before the Ru?*ian-German non-Atrgreaaion pact Kaf' been conclu.ted, we stated that u> rs it wooM ace.n abaolutelv ir-conceivable thu' a'ich a thing conlil "o m c* to pn.-s. VVe exr>re*aeti our fear that S talini r'eal \vith Hitler might bri?ig a bor t thc Munich of 19'{9 aml • he de«tru tion of another nation, Poland. And now, while million* are n fe ur of the cutbreak of anothei' \Vorld War, and Hitler, a* a result >f the non-aggiTasion pact secured rom Russia, has become more ai-•ogant in his demands, \ve say that '"lad t hit non-rigitresaion pact been Oipulated in d«ys re'atively normal, it would have been an affront to the ;on-cience of libertv loving peoples a* h o are struggling to save civiliza-tion from the fascist o nsl a up ht. bu! ihe pact havinsr been concluded ««ti he eve of Hitler's mneh keralded ai-aok upon Poland, it is to be re«ard-ed as nothing leas than an "incestu-»u*" mateh hetween t\vo di.tatoi-<hipa, ideologioally onposej, » deal igainst Poland and aH fiee peopli-
Four Sorts of Men
There ar* fo'ir sv.rts o f r»- n-
1.	He wbo knows not, and k nov not that he knows not, is a fool—shun him.
2.	He who knowa not and know« khat he knowa not, ia a child—tea h him.
He who knnwa and knows n«»t ihat he knovra, ia aslecp--\vske hitu.
'A. He who knows an.l k iowa (hat he kflows, is wiae—follo« him.
We shouU be careful to get out of an experience onl.v the wi*dom that is in it—and stop there; lest we be Itke the cat that sita down on the h<>t sto%»e-lid. She >vill never sit down on
oua fascist radk> station, WBIL. a a stove-lid again—and that i< subsidiary of WOV. "Now Paria and	hut also ^he wlll never sit dow»,
- Ix>ndon will have to resign to their on • cohl one any more.. — M.»ik fate and give ground before the ir- T\vain, "Follo\vina the Equator.M
j reslstible march of the axis powers, -_
and good-bye Poland," has loudly
proclaimed Mr. Di Giura.	Germans now cat synthetic fiah and
Turning to the antl-fascist field, ^rink synthetic milk. Wonder if the we find that the liberal and labor ele- rpsu,t nothing more than a syn-ments are indignant at what they lketie atomach ache.	*
trrm the Stalin desertion of the dem-	---1
o.ratic and anti-faaciat front. Rev- Cahot% s.iv, a noted nutritioni-t, erend Ciarrocehi, one of the few a|r! ir. inereasing one's vision in dim alholic priests vvhh have conaistent- light. ITh huh — just chockfull of | ly cefused to subseribe to the toUl- vitamin eye!
«