TRST, sreda 16- septembra 1959 k10 XV. . št. 220 (4374) DNEVNIK Cena 30 Ur Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo ~ E [j ^ j g TI' n to.# 37 33« UL- MONTECCH1 St. 6, II. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-638 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 2» — toUsov- v ~ Podružnica GORICA: Uiica S. Pellioo Ul. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE a višine v širmj enega stolpca: trgovski 80, finančno-tipravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 Ur. polletna 2500 Ur, celoletna 4900 lir - Nedeljska številka mesečuo 100 Ur.letno 1000 lir FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din - Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 dm — Poštni tekoči račun: 16* O Z tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za FLRJ: ADIT. DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 tičev ip N’ 15- — Predsednik sovjetske vlade S^tijeg,, Prispel s svojim spremstvom ob 19. uri po ,;i Jlr Hou« dasu v spremstvu Eisenhowerja v fllPfcio , washingtonu. Tu je Hruščev povečerjal ?lo hiš0 sv°je družine in je ob 20.30 prišel v :iei Za prvi razgovor z Eisenhovverjem. še prej m atT1eriškega predstavnika v OZN Cabota Beli ki-a bo spremljal na potovanju po ZDA. Je Hruščev iz---------------- i Prisrčen sprejem Hruščeva ob njegovem prihodu v ZDA Eisenhower in Hruščev poudarjata željo bi v vsem svetu zavladal trajen mir državnika sta imela sinoči v Beli hiši prvi razgovor ob navzočnosti svojih sodelavcev ruščev je izročil Eisenhowerju reprodukcijo grba, ki ga je sovjetska raketa spustila na Luno - Razgovori se bodo nadaljevali, ko se bo Hruščev vrnil s potovanja po ZDA »aj Kako bo Makarios odgovoril Grivasu? Bivši uporniški voditelj na Cipru zatrjuje, da ne bo sprejel nobene koncesije /In1 gležem in T.urkom, o kateri ne govore sporazumi, sklenjeni v Ziirichu in Londonu II v, tOČil rv !^io tenh.0Werju repro- h1' sovdetČkega grba- ki ?81a na ^etska raketa od- ?°' Gre koli cent s Ptemerom i# Si tein ?etrov- Pri iz' bv izjavfi ri arila je Hru-s« želi e 1 §re za «sim-! i[Vs’ da J°yJežskega ljud- in 'niroiufh10 prijatelj' t-ne odnose z [CrZ se zahvalil °ba dr' 1(?V S»‘ri»ki ^Cwmria tudi pod- prvi razgo- JiwtlSenho'i,fe-legaciii so P° »uSlk Nixon a t'Ud‘ P°d v V,Btrter 'XorL .državni taj- Cik sbvi Tk meriški poslanik ?mpson’ poslanik P°m0Č' V c Zadpvr J,cJul’xa za e "'•'ieut!*.,F,°y Kohler. «'tSščeva jdeU'5aciii fiikSmiko, -.?Vn.anji oddelk. so po-mini- oddali, na^e'nik ame- M » V zups P.oslanU at°V in S°- govo soprogo. Vojaška častna straža je gostu izkazala vojaške časti. Zatem je Eisenho-wer predstavil Hruščevu državnega tajnika Herterja in njegovo soprogo. Herterjeva žena je izročila soprogi Hruščeva šop cvetlic. Eisenhower je zatem pozdravil še dve hčeri Hruščeva in njegovega sina ter njegovega zeta. Nato sta oba državnika odšla ve častno tribuno in vojaška godba je zasvirala obe himni. Zatem sta Eisenhower in Hruščev prebrala vsak svoj pozdravni govor. Eisenhower je izjavil: ((Gospod predsednik, izrekam dobrodošlico Vam, Vaši družini in Vašemu spremstvu v ZDA. Še posebno me veseli, da Vas spremljajo gospa Hruščev in drugi člani -Vaše družine. V imenu vlade in ljudstva ZDA izrekam upanje, da Vam bo Vaše bivanje med nami koristno in zanimivo. Z veseljem gledam na naše skupne razgovore. Čeprav se ne bomo pogajali o zadevah, ki se tičejo koristi drugih držav, zaupam, da bo popolna in odkrita izmenjava misli o številnih zadevah prispevala, da se bodo na obeh straneh bolje razumevala nerešena mednarodna vprašanja. Med svojim bivanjem pri nas boste imeli priložnost videti nekaj nase dežele, naših ustanov, naših običajev in našega ljudstva. Imeli boste priložnost govoriti s posamezniki in s skupinami vseh kategorij. Politični in socialni sistem naših dveh držav je zelo različen. V našem sistemu ljudstvo samo določa in nadzoruje vlado. Ugotovili boste, prepričan sem da hoče ameriško ljudstvo prav tako kakor vaše ljudstvo, živeti v miru s pravičnostjo. Čeprav je ameriško ljudstvo ustvarilo in ima ogromne varnostne sile, je očitno, da od trenutka, ko naše ljudstvo hoče mir, in od trenutka ko to ljudstvo odločilno vpliva na temeljne akcije naše vlade, je napad s strani te države nemogoč. Prav tako kakor upam, da bom v kratkem obiskal Vašo deželo in bolje spoznal Vaše ljudstvo, vem da boste Vi skušali bolje razumeti naš sistem, naše ljudstvo, naša načela, ki jih vodijo in navdihujejo. Za- i:||i"i"ii|liiia||ii||||||||f||||||||||iiilaa|||||a|il|a||||||il||a|t|||||1il||||||a||i zunanjem . nra,„razS°vor je prvi h8,?%vgr°f.°V' bo- 'iiJ sePtetnh se bo Hru" l^°n s n v a vrnil v Wa' ni> tazo ia P° ZDA- fcf i« 4°lor * tra'al Hr - °b 22 se »i-V^sčev ti Eisenhower ) hei;?e'e hiš« Potem °dšla v ki ( k°pte m sta vstopila 'H, le‘el n,am,e,rižke vojske, * hvp'eslii BpYa^.instonom k*sk , la. da • blsa Pozne- 'Ž«d7 Kruščo36 Eisenhower Efe, pečeva na kratek ■ hle orn. be,1'kopterjem 'Šif ?'nutk°Her-iem ie ,ra' '* odš hli uscev ie za' 15? V Blail0 „0b 23.08 in I *ni sPet vrnil ne ter se V'“H v Belo hišo {tolikem L nobi P° sred- kjer se je m ,pritedii k‘ ea je Eisen-ŽQVpn,a na čast njemu sPremstvu. i! Pth Je Hra‘°- «tu-U4», f na vSCev. Potoval Dr Uaskj letali' K0' Ijiegov' pHh0hdinStonu 11 ->er. ki čakal S, V3elskeg'a 36 prvi pozdra- 6d ff Ost a _i_ (/ ""Ul ' g0sta ln n.ie- "nu,i r(*dno poročilo 0^ l 'govoru v Beli hiši 15- ~ Po ki pr°ab3avil‘ uradno iir,>stn?h°v.-er “Predsed-l' Ue8a Ivi? Predsednik KLSe dVaenta SZ Hru-I1« "iun; a Pribil- P°Poldne drža- izme- ni i- p obema"^1" f‘edena0 sPlošno to&Si • ^ačeli^e '"rodnih 1 »S®ih° Sta SP°- pk^li ki Prihodnjih seh teh suka-^ 't'ims°t p°vraf«uPraSanj' v °i>isi skei;a s°vjet-14 n p0 ZDAledsedni’ J ^ vn>en S;D^' sPamp u jmmeravata 27 Bte,nbra 0l1 pet' >«i Sen.. ra ^ ‘ da si°! ker prijateijsko ličeinV „tern duhu 'i:>mvSepiemb,.rtnur d0 i, s *iid )e bilo I : °zracj -li Se V. ker icpVJateljsk„ daciai,°iio r' dogovorje- - so bil * Zatem oseh-n Z°ie pri SsL^tvi ?b K sestala ju-NisNiu Su> vPo, srednje-Ž4Ž5J* Pok.kier d,rzavnem l-*etiNh E *de . ' bosta iz-.dl e d n Prihodnjih ,k>^tiedlintdled>iikom n Nlkl'o Hru. ' ^a znnka°T1VJPf',:a urada '“Pv “I«ga ministr. nocoj sporo- čil, da s sovjetske strani ne bodo objavili nobenega poročila o današnjem razgovoru med Eisenhovverjem in Hru-ščevom. Dodal je, da v hotelu, tkjer so se nastanili sovjetski časnikarji in del sovjetske delegacije, ne bo nobene tiskovne konference. Na vprašanje časnikarjev ni hotel načelnik tiskovnega u-rada Bele hiše Hagerty obravnavati specifičnih vprašanj,* o katerih je bilo govora na današnjem sestanku Eisenhower. ja in Hruščeva. Pripomnil je, da se lahko reče, da sta se predsednik in Hruščev na splošno sporazumela o svojih prihodnjih razgovorih. Na vprašanje, ali je bilo govora tudi o Berlinu, je Ha-gerty odgovoril; «Zal mi je, ne morem nič povedati » Nato je Hagertv izjavil, da se lahko meni, da so razgovori zajeli večino najvažnejših vprašanj. Vendar pa ni bilo dovolj časa na izčrpen razgovor. Na vprašanje, ali sta ena in druga stran podali izjavo o svojem stališču, je Hagerty odgovoril: »Rekel bi, da ne; šlo je za splošno diskusijo.* Hagerty je izjavil tudi, da se domneva, da bosta Gromi ko in Herter pripravila argumente, o katerih bosta morala Eisenhovver in Hruščev razpravljati. Toda ministra ne bosta pripravila nič formalnega ,kakor na pr. dnevni red razgovorov, ker bi dnevni red bil «bolj formalen« od narave razgovorov, ki bodo ,v Camp Pavidu. Zvedelo re je, da sta Eisen-hovver in Hruščev po širšem razgovoru v Beli hiši govorila še približno 15 minut sama s pomočjo tolmačev, gotavljam Vam, da ZDA nimajo nobenih slabih namenov proti kateri koli drugi državi, ne želijo nobenega ozemlja in tudi ne povečanje sile in se ne skušajo vmešavati v notranje zadeve drugih držav. Moje iskreno upanje je, da, ko boste mogli ugotoviti te resnice o našem ljudstvu, bo iz tega izšla boljša podlaga, na kateri bomo mogli skupno proučiti vprašanja, ki nas ločijo. Predvsem bo moral biti naš skupni smoter pravičen, splošen in trajen mir. V tem duhu. gospod predsednik, Vas pozdravljam in Vam izrekam, dobrodošlico v Washingtonu in v ZDA.» Hruščev je v, svojem odgovoru izjavil: ((Prišel sem k Vam z odkritim srcem in z najboljšimi nameni. Nobene ovire ni, da bi naši dve dr žavi imeli odnose dobrega sosedstva.* Hruščev je dodal, da je sprejel vabilo Eisenhowerja z velikim veseljem in hvaležnostjo. «Z zadovoljstvom, je nadaljeval, se bom sestal s predstavniki vseh kategorij a-meriškega ljudstva in z njimi govoril ter se seznanil z načinom življenja ZDA.* Zagotovil je Eisenhovverju, da ga bodo sprejeli z največjo prisrčnostjo, ko bo prišel v SZ. ((Sovjetsko ljudstvo hoče živeti v prijateljstvu z ameriškim ljudstvom.* je nadaljeval Hruščev, in dodal, da ni nobene ovire za razvoj odnosov med obema državama. Glede izstrelitve rakete na Luno je Hruščev izjavil, da to dejanje «polni naša srca z veseljem*. «Krogla težka 350 kg s ploščo s sovjetskim grbom, je nadaljeval Hruščev, je sedaj na Luni. Naša Zemlja je zgubila nekaj sto kilogramov, toda Luna jih je pridobila. Gotov sem, da ta zgodovinski dosežek miroljubne znanosti polni z veseljem ne samo sovjetsko ljudstvo, pač pa vse tiste, ki jim je pri srcu mir in prijateljstvo med narodi.* Zatem je Hruščev izjavil, da v SZ nimajo nobenih dvomov, da bodo ugledni znanstveniki, inženirji in delavci ZDA tudi uspeli poslati ameriško zastavo na Luno. ((Zastavi obeh držav, je poudaril Hruščev, bosta vihrali v miru in prijateljstvu, kakor bo moralo ljudstvo naših dveh držav živeti na Zemlji v miru in prijatelj-stvu prav tako kakor vsi drugi narodi.* »Srečni bomo ko bomo kma lu sprejeli predsednika Eisen-hovverja in njegovo družino ter tiste, ki ga bodo spremljali v SZ. Predsedniku bomo priredili najprisrčnejši spre jem in dali mu bomo možnost da se seznani z življenjem sovjetskega ljudstva.* Ko je tolmač prevedel izjave Hruščeva, je Eisenho\ver na kratko zaploskal, prav tako kakor je storil Hruščev ob koncu Eisenhovverjevega govora. Po obeh govorih je častna straža ponovno izkazala vojaške časti in zasvirala je vojaška godba. Eisenhower in Hruščev sta nato sedla v skupen odprt avtomobil in kolona avtomobilov je krenila proti mestu. Na letališču se je zbrala vec ja množica. V koloni avtomi bilov je bilo 25 uradnih avtomobilov, katerim so sledili drugi. Na poti, dolgi 25 km ki vod: do Blair llouse, je večja množica pozdravljala goste Hruščev je odzdravljal z roko Na tej poti je sviralo tudi osem vojaških godb. Računa se, da se je ob poti zbralo več sto tisoč ljudi. Ko je kolona avtomobilov šla po washing-tonskih ulicah, je vojaško leta lo začrtalo na nebu veliko za četno črko Hruščeva. Ko je kolona šla mimo spomenika Washingtonu, je bila množica tako gosta, da je Eisenhower ukazal, naj vozijo bolj počasi. Iz množice se je slišalo navdušeno pozdravljanje, kateremu je Hruščev odgovarjal. Eisenhower je spremljal Hruščeva do notranjosti Blair House in se je nato poslovil ter se vrnil v Belo hišo. Ko je sovjetsko letalo ob 14.13 prišlo nad ameriško o-zemlje, so vodstvo letala prevzeli ameriški piloti, prav tako kakor se je zgodilo ko je podpredsednik Nixon potoval v Moskvo in so vodstvo ameriškega letala prevzeli sovjetski piloti, ko je prišlo na sovjetsko ozemlje. Prihod letala v Andrejvs se je zakasnil, ker je letalo med potjo naletelo na močan veter, ki je pihal proti njemu. Med spremstvom Hruščeva so še zunanji minister Groml-iko, minister za šolstvo Elju-tin, predsednik državne komisije za kulturne odnose s tujino Žukov in načelnik ustanove za atomsko energijo Me-ljanov ter pisatelj šolohov. Ko je letalo letelo nad Norveško, švedsko, Islandijo in Kanado, je Hruščev poslal predsednikom tamkajšnjih vlad in tamkajšnjemu ljudstvu pozdrav in voščila. Med osebnostmi, ki so Hruščeva pozdravile pri odhodu iz Moskve, je bil tudi ameriški predstavnik Victor Anfu-so. ki je prišel v Moskvo s privatno skupino in se tam razgovarja o mednarodnem sodelovanju pri raziskovanju vesoljstva. Moskovski radio je nocoj od. dajal popolno poročilo o prihodu Hruščeva v Washington. Sovjetski poslušalci so lahko neposredno slišali 21 topovskih strelov, ki so jih izstrelili na čast Hruščevu. Ko se je pričakoval prihod letala na letališče Andrews, je sovjetski napovedovalec izjavil; «Ne more se dvomiti, da bo izboljšanje odnosov med našima dvema državama imelo za neizbežno posledico razdobje miru v svetu.* Napovedovalec je zatem o-menil, da sta se «med vojno ZDA in Sovjetska zveza borili proti skupnemu sovražniku*, ter je nadaljeval: «Ce bo do izboljšanja sovjetsko - ameriških odnosov dejansko prišlo, bo prišlo do nadaljnje razjasnitve na drugih delih sveta.* Za jutri je program Hruščeva naslednji: ob 9 (ob 14 po srednjeevropskem času) odhod iz Bele -hiše z avtomobilom; ob 9.40 (14.10) prihod na kmetijsko poizkusno postajo v Beltsville v Marylandu; ob 11.20 (16.20) odhod iz Beltsville; ob 12 (17) povratek v Blair House; ob 12.45 (17.45) večerja v združenju za tisk. kjer bo Hruščev imel govdr ter bo odgovarjal na razna vprašanja. Ob 15.15 (20.15) odhod iz združenja za tisk ter od 15.30 do 17 (20.30 do 22) ogled Wa-shingtona in okolice z avtomobilom. Ob 17 (22) čajanka v (ob 1 popolnoči) večerja v sovjetskem poslaništvu na časi predsedniku Eisenhowerju. »a—• Nocoj izjava gen. de Gaulla o PARIZ, 15. — General de C.aillle bo nocoj podal po radiu in televiziji napovedano izjavo o Alžiriji. Izjavo bodo istočasno prevedli v arabski dialekt in v književno arabščino ter na'berberski jezik. namestniku italijanskega odpravnika poslov v Adis Abebi spomenico, s katero obtožuje Italijo, da sabotira pogajanja meji med Somalijo in Etiopijo, ter dodaja, da odgovornost za dejanja, ki jih je nedavno izvršila somalska vlada pod italijansko zaupno upravo, pade na Italijo. Kakor je znano, se s sporom o somalsko-etiopski meji ukvarja sedaj posebno razsodišče, v katerem je tudi bivši tajnik OZN Trygve Lie. V kratkem bodo o tem razpravljali v odboru OZN za skrbništvo. ATENE, 15. — General Gri-vas, ki se sedaj nahaja v Solunu, je izjavil skupini časnikarjev. da hoče, čeprav v nasprotju s svojimi osebnimi prepričanji, vendar imeti zue-riški in londonski sporazum za izvršeno dejstvo. Toda pod nobeno pretvezo ne bo sprejel koncesij, ki bi se delale Turkom in Angležem, izven istih, ki so predvidene v spo. razumih. »Vem namreč.* je nadaljeval Grivas, »da se je grška vlada ustno obvezala, ne samo kolikor zadeva postavitev britanskih oporišč na Cipru, temveč tudi, kolikor zadeva prav tako važne koncesije v korist, Turkov.* Ko so ga vprašali, kaj lahko pove o britanskih oporiščih na Cipru, je govonl o zahtevah Londona, po katerih bi bilo 16.(X)0 državljanov vključenih v ta oporišči »Po drugi strani,* je dejal, »pa si pridržujem pravico, Ja di^cn-žem msgr. Makariosu, da se vodijo anglesko-grški razgovori o oporiščih poleg pogojev, določenih v sporazumu Ponavljam. da ne bom Sprejel nobene koncesije, o kateri sporazumi ne govore.* Ko so ga vprašali, kaj meri o atentatu, ki ga je organiziral bivši bojevnik EOKA Fotis Papafotis proti Makario- ki WASHINGTON, 15. — Rav- t natelj USIA George Allen je su in drugim Ciprčanom i danes sporočil v Washingtonu, j so naklonjeni popolnemu spo-da je SZ prekinila motnje pro. štovanju londonskega sp nazu-gramov «Glasu Amerike* prvi- | ma, je Grivas zakričal: »Treba j ficirane^. krat v desetih letih. dokazati to konspiracijo. In predložitev teh dokazov je tu, di prehodni pogoj za moj sestanek z nadškofom Makar.o-som. Na žalost pa nadškof doslej ni odgovoril na moja vabilo.* Makarios, ki je ves včerajšnji dan prebil s svojimi ministri ter voditelji EDMA. je za 24 ur odložil izjavo, ki bi jo moral dati v odgovor na vabilo generala Grivasa. To vabilo, ki je bilo naslovljeno na zelo nenavaden način med neko izjavo za tisk, je presenetilo grške kroge na Cipru, kjer mislijo, da bo Makarios dal odgovor upoštevajoč okoliščine in javno reakcijo. Včeraj zvečer je Makarios predstavnikom tiska izjavil, da še ni prejel vabiba Grivasa. Povedal je sicei, da mu je znana izjava, ki jo je podal Grivas v Solunu, s je ni hotel komentirati. Nekateri listi na Cipru so objavili nekatere dokument« v zvezi s komplotom proti Makariosu. Prvi dokument predstavlja pismo, ki ga je Fotisu Papafotisu, bivšemu članu izvršnega odbora EDMA, poslal Renos Kvriakides. brat škofa Kvrianosa iz Kirenije. Pismo, katerega vsebina je že znana, ima pripis s podpisom Grivasa, ki pravi: «Vzemite na znanje, kar piše Renos * Drugi dokument je seznam oseb, ki bi morale biti iusti-Na čelu tega sezna- je najprej zelo prepričljivo ^ ma je Makarios. Illlltll lllll,lllllll,,M,lllllll,lll,UIIIIIIIIII»lllll,UII,,IIIIUIMIMIIIIIIIIHII^HIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII,IIMI(HIIII•lllllll•»(»IH»lll^l»l«H(»l«^Mlm*,^«,l»IIM^,l,•l,M,(ll,*l(,l,<,,l|(,l,,,,,,,,,,,,,,,l,MI,,fM,,t,,, Victor Belaunde izvoljen štirinajstega zasedanja skupščine 01N Hammarskjaeld zahteva, naj se na dnevni red sprejme vprašanje razorožitve, ki vključuje tudi protest proti jedrsktirt ftoizkiisom v Sahari in indijski predlog za popolno ukinitev vseh poizkusov NEW YORK, 15. — štirinajsto zasedanje Skujščine OZN se je začelo nocoj ob 20.30 po srednjeevropskem času. Sejo je otvoril libanonski ministrski predsednik Karatne. Za predsednika sedanjega zasedanja je bil soglasno izvoljen bivši perujski zunanji minister Victor Andres Belaunde. Za predsednike posameznih odborov so bili soglasno izvoljeni; politični odbor: v t kongresu s člani zunanjepoli- dr. Franz Matsch (Avstri-tičnega odbora senata. Ob 20 | ja). Posebni politični odbor: iiiiiiiiiiliiiitiiitliiliiiliiiiiiiiiiiiiliiiilliiiiiiiiiiiiifiilliiiiiiiiiiiiiniiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiu« Včeraj sta Segni in Pella odšla na obisk v Ankaro Ali je v lem trenutku umesten obisk v deželi, ki velja v atlantskih načrtih za prednjo postojanko proti SZ - Pacciardi se ogreva za staro stiri-slrankarsko koalicijo - Stranka monarhistov vedno bolj razpada (Od našega dopisnika) RIM, 15. — Turčija velja 1 za eno prednjih protisovjetskih postojank v atlantski črti; dodeljena ji je bila v preživelih programih hladne vojne vloga prvih napadalcev. Vprašanje je torej, koliko je umestno prav v teh dneh, ko se Hruščev nahaja v ZDA, hoditi v Turčijo. Bržkone je potovanje Segni,ja in Belle v Ankaro v tem času zelo negativen element z kočljivem procesu mednarodnega pomi"-jenja. Baje so bili v okviru same vlade izrečeni pomisleki umestnosti tega obiska in govorilo se je baje tudi c tem, če ne bi kazalo lurčiia prositi za odložitev .Segnijevega in Pellovega obiska. Naj se je tem govorilo ali ne, naredilo se ni v tem smisiU nič in Segni je s Pello danes popoldne ob 15.35 odpotoval z letališča Ciampino. Pred odhodom je dejal, da ima Itsdija vse razloge za vedno bolj intenzivno sodelovanje s Turčijo ne samo na političnem, temveč tudi na drugih področjih. Bo povratku iz Turčije bo Pella poročal na seji kom sije za zunanje zadeve v posirn-ski zbornici. Kot je znano, opozicijske stranke že toliko časa zahtevajo to sejo. V domačem političnem življenju je najbolj važen današnji dogodek sestanek parlamentarcev BDI (monarhistov); sestanek je bil zelo buren, kot je bilo pričakovati. Prvič si je stalo nasproti vseh pet struj, na katere se je razdrobila monarhistična stranka na osnovi stalnega nasprotovanja med Laurom in Co-vellijem. Prišlo je seveda do kompromisa, ki je nekako u-zakonil struje znotraj stranke. Sklenili so tudi, da spet potrdijo znak stranke, zvezdo in krono. Najbolj ostra debata je bila popoldne, ko je bilo treba določiti, ali je za formulacijo programa kompetentno vodstvo ali kongres stranke. Za kongres je struja socialne obnove, ki se ji je v tem pridružil Covelli, pač iz opozicije proti Lauru Ker se z diskusijo ni nič rešilo, so sklenili zadevo predati ožji komi- meri na obnovo stare štiri-strankarske koalicije; za to pobudo govore rezult*ti na nekaterih gresih. pokrajinskih kon-A. P. siji, ki se bo sestala jutri pod predsedstvom Laura v navzočnosti Covellija. Lahko pa se reče, da je pri monarhistih vedno bolj opazno razpadanje stranke. Nekatere njihove organizacije že razmišljajo o prestopu k misinom, liberalcem ali demokristjanom. Pacciardi pa je po svoji a-genciji naslovil na KD vabilo, naj začne delati ((odkrito in z dobro voljo* pri prizadevanju za novo centristič-no večino, pri kateri bi lahko sodelovali tudi liberalci. Republikanski voditelj očitno!so »e dane* zaključili s pod Končani razgovori nied CGIL in delegacijo sindikatov Jugoslavije RIM. 15. — Razgovori med tajništvom CGIL ter delegacijo jugoslovanskih sindikatov pišom skupnega dokumenta, katerega .besedilo bo objavljeno v prihodnjih dneh. Charles King (Liberija). Gospodarski odbor: prof. Mar-cial Tamayo (Bolivija), socialni odbor; sen. Georgette Cisellet (Belgija), odbor za Skrbništvo: Lambertus Pa- lar (Indonezija), finančni odbor: Jiri Nosek (.CSR), pravni odbor. Alberth Her-rarte (Gvatemala). Pred izvolitvijo novega pred. sednika je imel libanonski ministrski predsednik Karame, ki je predsedoval, kratek govor, v katerem se je zlasti skliceval na »srečno* rešitev ciprskega vprašanja, ki je okrepila mir na Srednjem vzhodu. O razorožitvi je Karame izjavil: »Mislim še posebno na ustavitev jedrskih poizkusov in izrekam globoko željo, da bi zadevna konferenca imela pozitiven rezultat.* Takoj po svojem govoru je Karame sporočil, da je bila brez ugovorov izvoljena komisija za poverilnice, v kateri so predstavniki Afganistana, Avstralije, Ekvadorja, ZDA, Francije, Hondurasa, Italije. Pakistana in SZ Po svoji izvolitvi je perujski delegat Belaunde imel kratek govor in je izjavil, da predstavlja ameriški kontinent «ž:vo vez med vsemi državami sveta*. «Naš kontinent ima jasno in vesoljno poslanstvo izpolnimo.* Izrekel je zatem »svojo nezrušljivo vero v to organizacijo* ter je poudaril: »Skupščina mora govoriti v imenu vsega človeštva.* Nafo je pozval OZN, naj se trudi, aa reši vprašanja, ki nastajajo v zvezi z zavojevanjem kozmičnega prostora. Sledila je izvolitev predsednikov posameznih odborov in zatem je bilo delo skupščine odloženo. Tajnik OZN Hammarskjoeld je danes uradno zahteval, naj se vprašanje razorožitve sprejme na dnevni red skupščine OZN. V noti, s katero zahteva sprejem zadeve na dnevni red, predlaga Hammarskjoeld, naj se pod to točko dnevnega reda združi »neko število vprašanj, ki se od blizu tičejo raz-orožitvenih vprašanj*. S tem v zvezi omenja Hammarskjoeld francoske načrte za jedrske poizkuse v Sahari (maroški predlog) in na splošno ukrepe za preprečitev širjenja atomskega orožja (irski predlog) ter prekinitev poizkusov z jedrskim orožjem (in. dijski predlog). Liibkc prisegel Tudi Gerstenmaier hoče «popoln nemški vojaški prispevck» BONN, 15. — Danes popoldne je novi predsednik zahod-nonemške republike Heinrich ki ga mora izpolniti. Ta skup- | Liibke pred celotnim parla-ščina je lahko gotova, da bo- I mentom, zbranim v Bundesta-mo storili vse mogoče, da ga gu, ter vpričo diplomatskega Predlog ameriškega predstavnika za zgraditev «ladje svetovnega mirn» SZ in ZDA naj bi skupno zgradile vesoljsko ladjo za pristanek na Luni Sovjetski znanstveniki opozarjajo, da natančen sistem vodenja rakete narekuje sporazum o razorožitvi MOSKVA, 15. — Predsednik j staja atomska vojna nedopust- 1 voditi. Dejstvo, da so bila ta komisije za vesolje v ameriškem kongresu Victor Anfuso, ki je sedaj v SZ, je danes predlagal, naj Američani in Sovjeti zgradijo skupaj vesoljsko ladjo, s 'Katero bi skupaj prišli na Luno. Anfuso je dodal, da bi se morala ladja imenovati »ladja svetovnega miru*, in da bi ((moštvo, sestavljeno iz astronavtov obeh držav, postavilo zahteve nad Luno ne za to ali ono državo, pač pa za svet*. Sovjetski akademik Jofe piše danes med drugim «Točen pristanek sovjetske rakete na Luni v oddaljenosti 380.0(91 km od Zemlje na podlagi prej določenih računov pomeni zna. ten uspeh, katerega posledice so zelo obsežne. Kajti 'Kdor je sposoben razumeti pomen dejstev in izvajati posledice iz tega, mora razumeti, da po- na. Raketa je dosegla svoj cilj na desetkrat Večji ra.dalji, kakor znaša obseg zemeljske oble. v takih okoliščinah o stane ena sama možnost rešiti kulturo v najbolj skritem kotičku Zemlje. Ce so zahodni diplomati ohranili sposobnost gledanja in razuma, morajo brez nadaljnjega obotavljanja sprejeti razorožitev in likvidacijo orožja za množično uničevanje.* Tudi znanstvenik Kozlov poudarja natančnost, s katero je raketa zadela Luno. »Odklon rakete, pravi Kozlov, je bil približno dve tisočinki v primerjavi z razdaljo, ki jo je preletela Vodenje kozmične rakete je skrajno zaple- teno, bodisi zaradi velike mase in zaradi ogromne hitrosti, kakor tudi zaradi natanč- nosti, s katero je treba raketo vprašanja uspešno rešena med izstrelitvijo, dokazuje, da je tehnika avtomatičnega vodenja raket dosegla v naši di> žavi zelo visoko stopnjo razvoja.* Sovjetski znanstvenik Bori-Kuharin je izjavil listu »Sovjetsko letalstvo*: »Medpla- netarni poleti človeka so že izvedljivi, ker so bile že izvršene z uspehom številne izstrelitve živali v vesolje. Vendar pa ne bo nobeno človeško bitje odpotovalo s kozmično raketo, dokler ne bodo popolnoma zajamčeni njegov poj vratek na Zemljo in potrebni pogoji za zaščito njegovega življenja in zdravja.* Znanstvenik pravi zatem, da je največja ovira za potovanje na Luno hitrost padanja rakete na površje Lune. Potrebno je ustvariti sistem, ki bo zbora slovesno prisegel. Bredsednik Bundestaga Gerstenmaier je naslovil vroč pozdrav na prvtga predsednika republike Theodora Heussa ter se zahvalil vsem, ki so prispevali k obnovi domovine, in med temi Adenauerju ter njegovim vladam. Teh zadnjih deset let, je dejal Gerstenmaier, je neločljivo vezanih na ime Konrada Adenauerja. Botem se je zahvalil vsem tistim, ki v Vzhodni Nemčiji še naprej verujejo v enotnost in svobodo vse dežele. Gerstenmait: je potem dejal, da ni najbolj važno politično delo, ki je bilo opravljeno v zadniih letih, v tem, da je Zahodna Nemčija pridobila svobodo dejavnosti, temveč v tem, da živi v miru z bivšimi nasprotniki na Zaho-uu in da uživa njihovo gotovo zaščito in pomoč v prizadevanju za nacionalno enotnost v miru in svobodi. »Kar je bilo mogoče z Zahodom, je dejal, ni bilo mogoče z Vzhodom. Vse se je izjalovilo. Upanje, ki ga je zbudilo potovanje Kanclerja v Moskvo, se je razblinilo. Vse, kar se je dogodilo po prvi konferenci v Ženevi, je dokazalo voljo Moskve, da hoče imeti Nemčijo za večno razdeljeno in d« hoče zatreti svobodo v zahodnem Berlinu.* Potem ko se je zahvalil zaveznikom, brez katerih bi bilo nemogoče rešiti vprašanja nemške zunanje politike, j« predsednik Bundestaga zatrdil, da je za nemško zedinjenje in za združeno Evropo potreben popoln nemški vojaški prispe/ek k evropski varnosti in nemška volja, da se vidi uresničenje pomnjenja ter splošne in nadzirane razorožitve. Potem je Gerstenmaier naslovil topel pozdrav novemu predsedniku Liibkeju, za katerega je dejal, da je bil odločen nasprotnik nacističnega režima in je bil zaradi tega dlje časa v ječi. Bri teh besedah so se navzoči dvignili n Liibke je odšel na predsedniško mesto. Ko je izrekel prisego, je imel novi predsednik govor, v katerem je dejal, da je največji nemški problem, ki je treba rešiti, nemško ze r.jenje. Ko je omenil sestanek Eisenhosverja s Hruščevom, je zaželel njunim razgovorom, «v katerih bosta tudi Nemčija in Berlin imela posebno vlogo*, kar najboljši uspeh v korist svetovnega miru in svobode vseh narodov. Potem ko je podčrtal, da je zedinjenje Nemčije odvisno od pomoči svobodnega sveta, je novi predsednik rekel, da je ta pomoč povezana s pomočjo, ki jo lahko Nemčija nudi za zmanjšanje silne bede, ki teži toliko nerazvitih držav. »Dokazati moramo svetu svoj £ lahko zmanjšal hitrost padanja na nekaj metrov na sekundo. Astronom Cistovski je izjavil, da nameravajo sovjetski znanstveniki sedaj izpustiti z raketami celo vrsto podobnih oblakov, kakršnega je izpustila zadnja raketa, da ustvarijo sistem opornih točk za pošiljanje drugih raket. Prof. Mihajlov pa je izjavil, da u-spešen pristanek rakete na idealizem in svojo voljo, da Luni. in aparatov, ki so bili v krogli daje misliti, da bo v prihodnosti mogoče organizirati na Luni znanstvene postaje, ki bodo avtomatično delovale. Leningrajski astronom Poter je davi izjavil, da bo mogoče določiti točko, kamor je padla raketa, s tem da bodo primerjali fotografije, ki so bile izvršene pred padcem, s fotografijami po padcu. popravimo strašne nesreče, ki jih je prizadel nacizem,* je dejal Liibke, ki je nato izjavil, da sprejema svoje naloge. «» ------- CAPE CANAVERAL, 15 — Poizkus izstrelitve rakete »Jupiter* s 14 brejimi mišmi in dvema žabama se je ponesrečil, ker se motorji niso vžgali. Raketo pa je bilo mogoče v zadnjem trenutku rešiti pred uničenjem. Vreme včeraj; Najvišja temperatura 22,9, najnižja 17,2, zračni tlak, 1015,3, veter zahodnik 5 km, vlaga 75 odst., nebo 4 desetine oblačno, morje mirno, tempera, tura morja 21 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, Sonce vzide ob 5.43 IB ^ 1134 Wt*| 18.17. Dolžina eh i; _i§ partizanske borbe. Vsi izletniki smo bdi runtnja. da. bi . moral< naše partizanske organizacije organizirati čim oač takšnih izletov. S. F ■— «#------- Včeraj je kvestor dr. But-taglione sklical novinarje na tiskovno konferenco, kjer je še enkrat načel vprašanje beguncev, in sicer v zvezi z vestmi nekaterih listov, da tukajšnje oblasti vračajo tujce v domovino. Kvestor je pri tem poudaril da prošnje za priznanje političnega azila tujcem, ki Pr*' dejo ilegalno v Italijo, rešuje paritetna komisija, ki jo sestavljata dva člana visokega komisariata OZN za begunce, predstavnik ministrstva za zunanje zadeve in predstavnik ministrstva za notranje zadeve. Ta komisija rešuje prošnje na osnovi statuta za begunce, ki je bil podpisan v 2enevi 28. 7. 1951 in na osnovi sporazuma med italijansko vlado in visokim komisariatom OZN za begunce od dne 2. 4. 1952. Tržaška kvestura in kvestor nimajo nobene uiti posredne niti neposredne pravice vmešavanja ali vplivanja v kakršnikoli obliki na delovanje in na sklepe paritetne komisije, ki je v svojem delovanju povsem neodvisen organ. ? i——<9*--t Nedostojno obnašanje Organi letečega oddelka so prijavili sodišču 45-l*tnega Mi-chela Rossija iz Ul. Scussa, ker je v soboto ustavil na cesti neko žensko in ji blatil moža, ki je bil na zdravljenju v bolnišnici. Rossi je žensko povabil v bližnji bar, a tu se je začel nesramno obnašati, tako da je morala ženska napeti vse sile, da se ga reši. Zadevo je prijavila agentu u-pravne policije, ki je poklical na pomoč organe letečega oddelka. Ti so Rossija priprli. Jasno je, da je mož tajil vse in celo dejstvo, da jo je opraskal po zapestjih. Rekel je, da je ženski priskočil na pomoč v trenutku, ko se je spotaknila. Da bi se opomogla jo je odpeljal v bar, a tu mu je ukradla denarnico. Da je ponovno prišel do nje, jo je moral stisniti,, za zapestij. Seveda so bile njegove izjav* za preiskovalne organe neutemeljene in izmišljene, zaradi Cesar so ga prijavili sodišču ne le zaradi spolzkih dejanj, temveč tudi zaradi povzročitve telesnih poškodb in klevetanja. •— *»—•— Tatovi v mlekarni videval tako velikega razširjenja motorizacije in s tem povezane potrebe cest in prehodov skozi mesto. Novi načrt predvideva širjenje mesta v obliki .cvetnih iistov, ker se pač mesto ne razteza v ravnini, marveč med griči in dolinami. Nadalje predvideva zgraditev osmih naselij, kot sta na primer naselje San Sergio in Kjadin. Ta naselja bodo samostojna, to je prebivalci bodo dobili v njih v glavnem vse, kar bodo potrebovali. Po načrtu bo skupno 100 km glavnih in o-snovnih cest, ki jih bodo pridobili s podiranjem določenih stavb in z razširjanjem sedanjih ulic, tako da bodo ustrezale potrebam povečanega prometa. Po načrtu bodo u vr. tali kakih 10 novih predor*-,' ki bodo služili predvsem avtomobilskemu prometu. Tako bo ena izmed magistral za avtomobilski promet potekala docela v predoru, ki bo dolg več kilometrov. Mesto se bo torej širilo v 0-kolico v omenjeni obliki cvetnih listov in mestna središče se bo s tem močno razbremenilo. To so seveda le glavni obrisi novega regulacijskega načrta, po katerem se lahko pričakujejo korenite spremembe zlasti v okoiici in v starem delu mesta. Na seji je župan dr. F run-zil predlagal, naj bi se vnesel v načrt tudi predor pod hribom Dolga krona pri 2av-ljah (»Monte d’oro»), skozi katerega naj bi tekla cesta in železniška proga do Oreha, S tem bi se odpravili vsi ovinki sedanje ceste proti Škofijam ter bi mnogo pridobilo tudi ozemlje pri Orehu, katero spada pod miljsko občino, je pa last tržaške. Pri tem je župan omenil, da je svoj čas neko veliko ameriško industrijsko podjetje izrazilo željo, da bi kupilo 60 ha -.etnijišča, do katerega bi vodila železniška proga. Ker j>a iakšnega zemljišča ni bilo, je podjetje umaknilo svojo ponudbo. Ce bi bila do Oreha zgrajena železniška proga, bi lahko vse tamkajšnje področje piodali za postavitev velikega industrijskega obrata. Zupanov predlog bodo proučili občn-ski tehniki, sestavili načrt in ga nato predložili komisiji. Omenjena včerajšnja seja je trajala dve uri in '0 na njej seznanili člane komisije z regulacijskim načrtom v glavnih obrisih. Naslednjim sejam komisije bo predsedoval odbornik Geppi. Jesenski rok zrelostnih izpitov Emilija Mauri vd. Ferluga iz UL delLEremo je predvčerajšnjim javila policijskim organom, da so neznani tatovi v zgodnjih popoldanskih urah vlomili s pomočjo ponarejenih ključev v njeno mlekarno na Drevoredu XX. septembra in ji ukradli približno 8.000 Mr. Včeraj se je začel jesenski rok zrelostnih izpitov na slovenskih srednjih šolah s pis menimi nalogami. Ustni izpiti se bodo na klasični in realni gimnaziji začel 23. t. m. Kakor smo že poročali, so v jesenskem roku zrelostnih izpitov iste komisije kot v poletnem roku. V poletnem roku je uspešno napravilo zrelostni izpit n* vseh slovenskih srednjih šolah v Trstu 35 dijakov, 60 pa jih ima po enega ali več popravljalnih izpitov. Tako je na klasični gimnaziji uspešno napravilo maturo 8 dijakov, 14 jih pa ima popravne izpite, na realni gimnaziji je uspešno opravilo zrelostne izpite 8 dijakov, 6 jih ima popravne izpite; na trgovinski akademiji skih srednjih šolah. Na vseh italijanskih srednjih šolah v Trstu ima skupno 447 dijakov popravne izpite za maturo. Vsem dijakom, ki so imeli poleti smolo in so zdaj pred zadnjo preizkušnjo, želimo, da bi uspesno opravili izpite, nadaljevali študij na univerzah ali pa dobili zaposlitev. «»------- Šolska obvestila Izplačevanje podpor brezposelnim Pokrajinski urad za delo sporoča, da bodo pričeli izplačevati podpore za brezposelne. Danes bodo izplačevali podpore brezposelnim mornarjem, jutri -j7. septembra brezposelnim moškim, 18. septembra pa brezposelnim ženskam. V vseh treh dneh bodo izplačevali dopoldne od 8.30 do 12. brezposelnim, katerih priimek se prične s črko A do M, popoldne od 16. do 18. ure pa brezposelnim, katerih priimek se prične s črko N do Z, «»------ Tržaški delavci za pomoč tržiškim delavcem Sinoči je bil na sindikalnem sedežu v Ul. Pondares sestanek članov notranjih komisij največjih tržaških industrijskih podjetij, ki so razpravljali o številnih perečih vprašanjih tržaške industrije in zlasti o razlogih krize. V o-spredju razprave je bil položaj v ladjedelniški industriji, ki je vedno v hujši krizi. V tej zvezi je bilo tudi govora o sedanji akciji, ki jo vodijo sindikalne organizacije gori-ške pokrajine v zvezi s položajem tamkajšnje industrije in zlasti v zvezi s krizo v obratih ORDA v Tržiču. Izglasovali so skupno izjavo, v kateri poudarjajo svojo solidarnost z delavci Tržiča in pripravili vrsto predlogov za konkretno podporo borbi trži-ških delavcev. * # * O Sindikalna organizacija pomorščakov Sindan sporoča, da bo danes skupščina vseh članov na sedežu Delavske zbornice ob 19. uri in da bodo na skupščini razpravljali o sindikalnem položaju. Ravnateljstvo Državne trgovske akademije » slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se bodo vpisovanja za šolsko leto 1959-60 vršila po naslednjem razporedu; od 1. do 25. septembra vsak dan od 9. do 12. ure. Potrebna obvestila se dajo v tajništvu zavoda. Piazzale V. Gioberti 4 * * * Tajništvo Državne nižje strokovne trgovske šole v Trstu (pri Sv. Ivanu) sprejema vpise v vse tri razrede vsak ponedeljek, sredo in petek od 10. do 12. ure. Za vpis v I. (prvi) razred so potrebne še naslednje listine: 1. Rojstni list, 2. Izpričevalo o preceplje-nju, 3. Izpričevalo o zdravih o-Čeh, 4. Zadnje šolsko izpričevalo. mr* Ravnateljstvo Državne nižje industrijske strokovne šole v Trstu, Rojan - Ul. Montorsino št. 8 obvešča vse prizadete, da se vrši vpisovanje za vse tri razrede za novo šolsko leto 1959-1960, po sledečem razporedu; od 1. do 25. septembra vsak Jan od 9. do 12. ure Posebno opozarja, da za vpis v 1. (prvi) razred so potrebne sledeče listine; 1. rojstni list izdan od ana-grafskega urada; 2. izpričevalo o precepljenju in 3. zadnje šolsko izpričevalo. Vsa ostala potrebna obvestila daje tajništvo šole *## Ravnateljstvo Državnega industrijskega strokovnega tečaja v Dolini obvešča, da se vrši vpisovanje za vse tri razrede za novo šolsko leto 1959-1960 po sledečem razporedu; od 1. do 25. septembra vsak dan od 9. do 12 ure. Ostala potrebna obvestila daje tajništvo šole. • * • Ravnateljstvo Slovenskega učiteljišča v Trstu obvešča, da se je začelo vpisovanje in bo trajalo do 25. septembra. Potrebna navodila so na razpolago v tajništvu zavoda. Uradne ure vsak dan od 9. do 12. ure. * # # Ravnateljstvo slovenske nižje srednje šole v Trstu pri Sv. Jakobu obvešča; učence in u čenke, ds se je vpisovanje v vse razrede ze pričelo. Vpišete se lahko dnevno od 9. do 12. ure do 19. t. m. * * * Ravnateljstvo državne industrijske strokovne šole na Opčinah obvešča starše, da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1959-60 vsak dan od 9. do 12. ure do vključno 25. septembra. * * * Dvoletni trgovsko-strokovni tečaj na Katinari obvešča, da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1959-60 vsak ponedeljek in četrtek od 10. do 12. lire. # * • Ravnateljstvo dvoletnega strokovno industrijskega tečaja v Nabrežini z oddeljenimi razredi v Sv. Križu obvešča starše in učence, da se vrši vpisovanje za novo šolsko leto 1959-60 vsak torek, sredo in petek od 10. do 12. ure in to do 25. septembra t. T. Vsa pojasnila o potrebnih dokumentih dobite na oglasni deski v I. nadstropju šole v Nabrežini, Trg sv. Roka. čajka«, M. Rlv>, T. Pica. kl griW Radio 16.00 V Bardot, J. Gabin. LETNI: ,ja ohum, M. Bri-t. Re, Arena Diana J^jfjci: 20.00 in 22.00 Wilde, Abbe LaIUoo 1 Garibaldi 20.15 in o Tomu Destryjt1 . ^ Paradlso 20.00 in Moakov«, ff0,^nbežniki * Ponziana 19.45 «U • jo» M. Ferrer. Secolo (Sv. IvanLH1j Etlenneo, F. Ar^Jjit @ Wi! po: Stadio 19.45 A. Cifariello. aNiafir» U Valmaura 19 ilLj-n Monroe, J. co* ' *M( MILJE: _ fto 0 Verdi »Ježa smeha*^ Europa «IzziV». HADIO T«S* ,%? cbvezno, arom* ‘'e, to 2‘jK,T’ «Zena in dom«; .t„ |g ®te]j gar nekaj: M orkester; 18.35 iz Ljubljane; gu#l oddaja; 19-2® mene*1* Cnnrt • 7.0 30 Od ^ /VrtjCl Šport; '20.30 Od rn^ron Ift and rolla; 2!-9® y tt£Wl( iiiiiirtiiiiiiiHiiiiiiniiiiitimiiiiiiiiiiitiiiiiiiii Razstava grafičnih del učenk in učencev slovenske nižje srednje sole Na državni slovenski nižji srednji šoli pri Sv. Jakobu, Ul. Frausin štev. 14 (bivša Ulica Scuole nuove), je odprta razstava grafičnih del učenk in učencev slovenske nižje srednje šole v Trstu. Razstava je odprta od 9. do 13. ure, in sicer do 19. t. m. PROSVETNO DRUŠTVO RADE PREGARC priredi v nedeljo 20. t.m. ob 15.39 vrlno veselko pri PIŠČANCIH I illl IIII il Ul i 11 i IUli! Ul 111 i i; i I liltl I lllilll Sodelujejo: FOLKLORNA SKUPINA PROSVETNEGA DRUŠTVA RADE PREGARC, PEVSKI ZBORI, VESELI DOLINSKI TRIO in DUET D A RIO in DARKO illHIIIIIIIllllllIlIllIlHIIMIIinilllllllUllimillinillimilllllllllilllNlllMlllllimillllllllHIlIHlHMIll Iz sodnih dvoran Povzročitelji prometnih nesreč včeraj pred kazenskim sodiščem V gostilni je razpisal tombolo brez dovoljenja prefekture ^e opravilo izpite 10 dijakov. jih ima popravne izpite; na učiteljišču je opravilo zie.ost ni izpit v poletnem roku 9 dijakov, 14 jih pa ima popravne Izpite. Danes se začne jesenski rok zrelostnih izpitov na italijan- llllHlltlUIIIIIIIIIIIINllllllllllllllinNniHHIimnnNnilllUIIIIIIIIIIHIMIIIIIIIIIIHIIIIIIIINNIIIIIIIII Včerajšnje prometne nesreče Skupščina kovinarjev FIOM Sestanek na univerzi V petek ob 18. uri bo v Univerzitetnem krožku sestanek tribunata » predstavniki vseh mladinskih gibanj strank in mladinskih komisij Delavske zbornice CGIL in Delavske zbornice CISL. Na sestanku bodo razpravljali o skrčenju prispevka vladnega generalnega komisariata tržaški univerzi. Potresni sunki Danes se prfčno v Rimu po. sovno pogajanja za obnovo delovne pogodbe kovinarjev. Pogajanja bodo trajala tri dni in bodo na njih pričeli razpravljati o nekaterih najbolj perečih vprašanjih. V Tr*tu bo v nedeljo dopoldne ob 10. uri v Ul. Madonnina skupščina kovinarjev FIOM-CGIL. na kateri bodo sindikalni predstavniki obrazložili razvoj pogajanj Kamion do sm avstrijskega upokojenca En avtomobilist oproščen, drugi pa obsojen: to je zaključek dveh razprav pred kazenskim sodiščem, kjer sta bila 32-letni Attilio Gali iz Vi-,colo Castagnetto in 39-letni Claudio De Colombani iz Ul. G. Reni obtožena nenamernega umora. Nesreča, ki je prvega spravila pred sodnike, se je pripetila 2. junija 1956 v Vicolo Castagnetto pred neko gostilno, kjer naj bi Gali med ritensko vožnjo s svojim avtom podrl na tla 82-letnega Justa Hrovatina iz iste ulice št. 21, ki je 20 dni kasneje umrl v bolnišnici. Gali je trdovratno tajil, da bi moža podrl na tla; vztrajal je pri trditvi, da je bil avto ustavljen, ko je Hrovatin, ki je bil invalid in se je posluževal palice, padel. Ker je opazil njegov padec, je skočil k njemu, da bi mu pomagal. Dejstvo je, da policija ni vedela če bi verjela Gallu. ki Od 17.30 do 23.30 ure ples igra dobro znani orkester « GLINŠČICA » Za pijačo in jedačo dobro preskrbljeno Obiskovalci se lahko poslužujejo openskega tran-vaja do postaje Bani. IZLETI ’) Izleti SPDT v septembru: 20. t. m. na Učko: 27. t. m. na Snežnik Prijave v Rimski ulici 15-11 Izleti so za Imetnike potnih listov. C KINO je trdil, da je bil avto ustavljen ali Hrovatinu, ki je iz- Trčenje med vespo in avtomobilom bres hujših posledic Prileten turist, ki je prišel I Paulin je brez dvoma ne- Nezgode na delu Tržaški observatorij je vče-laj registriral potresne sunke, katerih center je bil verjetno na Pacifiku blizu Nove Zelandije. Tudi predvčerajšnjim so posebne naprave zabeležile dva močna potresa, katerih center je bil 17.300 km daleč od Trsta in verjetno na istem področju na Pacifiku. Zaraui nepazljivi- .11 se je 34-letni Giovanni Vidotto iz Ul. Baiamonti včeraj ranil na deiu med gradnjo novih hiš v isti ulici. Delavec se je zatekel v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v 60 dneh sprejeli na ortopedskem oddelku. Emil Bieker iz Ul. M. Polo pa se bo moral zdraviti nekaj časa na okulističnem oddelku zaradi nezgode, ki se mu je pripetila v Tržaškem arzenalu. Pri premikanju zeleznih plošč je premaknil cev, ki se je odbila od tal in ga udarila po desnem očesu. Ribič Armando Vascotto, sta nujoč v ribiških hišah v Miljah pa je na ribiškem čolnu k nam na objsk iz Innsbrucka, je včeraj pred glavno železniško postajo prišel poa tovornik, ki ga je silovito podrl na tla. Gre za 88-letnega u-pokojunca avstrijske železni, ške uprave Andreasa Paulina iz Innsbrucka. Kmalu po 13. uri je stopil v družbi neke znanke iz stranskega izhoda postaje ob Miramarskam drevoredu in hotel s kovčkom v rokah preko ceste. Zenska, ki je bila z njim, se je ustavila, ko je opazila, da se ie začela proti njima pomikati kiiona avtomobilov. Starec oz tega verjetno ni opazil in tako se je iznenada znašel p, od tovornikom, s katerim je '<4-let-ni Ruggero Gorella od ‘tv. M. M. Spodnje vozil prot* Trgu Liberta. Šofer ni mogel preprečiti nesreče, pa čeora-' je vozil počasi Paulin ,e nerodno padel na tla. Ker je bilo takoj jasno, da je njegovo stanje zelo resno, so ga naložiti v prvi avto, ki je privozil mimo, in ga odpeljali v bolnišnico. Tu so mu ugotovili poleg drugih poškodb tudi prebitje lobanje in zlom lobanjskega dna, 'b HaD‘O TRS ^,1 7.00 Jutranja J. vezno, drobiž od . p jt> gar nekaj; u 12.55 Ansambel K« ilJJ (k 13.30 Lahke /"*1 J zi; 18.40 «Prazni:k**,) 1».« kester Guida Glasbe revij Koncert dua G° %; JI Poje Fausto C'® v 10 00 Zeleni 4,sK 14.OO — - ^ poldanska oddaja ^4 [(j in tretji; 16.00 t Okrog sveta; 18.3“ ^ 20.30 Mali g>**rea Gl»‘il jejb Tony Da‘>o! « stian in DomeniC^ Jfg| Jabolko nesloge Tav 'IS-*,'j poroda e X t I 0 7 15, 19.15. 22.30. j.JI- b , Poročila v s 4 *» i 15.00 5.00-6.15 Prf"°Jiaswj5 Prenos RL; 7.15 z3 df- jj - l, ' jutro; 7.40 Glasb ^ il L, " '2.00 Prenos h. 0p< . 8etl 8.00-12.00 ere ur v danski koktajl, 1 jistn f ba; 13 15 TuriStlčn^^ ^ ^ Kmetijski nasveti. ^30 ^. dije do melodije, „8(1 Ti »t, zapiski; 14.40 I , '5.40 Igra barm°n20 P*# „ 16„mi (A; £4 16.20 Dve suiti ‘ 3j, svojim orkesirodi' ,- r pesmi; 18.00 Na» letna glasba; 18_5 p , Poje «The Fodt»ne jj.tf ,(V*t| 22.15 Prenos 22 «Australian Qua koncert. _ s I0- »1 327.1 m Z.Z-V I. !| Poročila: 5-(YL'no 1 , ^ 1 10.00, 13.H. 1511 ,jj! k* 22 00. 22.55 V 11 Ul pevci v pretekletn ^ - orkestralnih ositt^K janske m lra «l 0.30 Skladbe za jnS^jž 10 harto;. 1100 mira Sepeta; H* if, za višjo stopn^ ^00 Mirk; Katricaj lgfa ,, t Ljudske m llce n,5v‘ J 12.15 Kmetijski poj. Vlado Gregprori.n jiv^ rudnin pri domavjz r-Prizori in ar'i.jniir. ,»lj^ oper: 13.30 z,v"n prillfVjI simfonija: °a«6\$e>^h, varen preokrj vanjV it h 22.35 Umetnost Poročila. mm ZAVAROVALNA;« Inkasanta akv z en* rlco, Tržit- F's upravo lista- iW vam trSV !?t> ie ® ( ptfi l (5 *w| ret* -ir» VPRAŠANJA VSEMIRSKEGA POLETA ČLOVEŠKIH BITIJ toči n a, mraz, zračni pritisk: ovražniki, ki jih treba premagati naprav izgubi človek zavest pri 9000 m višine - Preveč čist zrak more povzročiti smrt so Ititi, Ho j ‘zralraL- znanosti Lunn 'zstrelkom Metov’vfivlUdl.vPraša-1 nenncr j mirJe P°" pobilo tud?° aktualno Z »snovo"pTiSy°j0 prak' ^ imn°:Pr' tem pa je nekatere ih . ob pomanj-« potov„\ . je vsakršno 6lsk iP nemogoče. A»! ^ biti« , *picno «zemelj- 11 ie Potrebni SV0-ie živ' Eden *zemelJsko • ? ^Ijev najvažnejših ki ’ak„A. lsta P*ast n* («»( fi 4f ^ Pted '«t 8en>i in ki im Ja zemeljsko ■»- 1 lma seveda neko >toto, neko do- ini •s£tur,inft to6en leQi Ribati’« ako sm0 »“ati se m dihati - L-iac ton ,teša niti ne -ji* ^izetn ne,a 0 je na® S SSe >iv tudi za u#jj fejevi 'sPremembe teh f\}rfjerana30 • st°Pin.i S! 'tka na Pnmer za 'fil ^ Orl 0 mrzla in jo S N Onr«aSati samo s ^bani,, ' po ustre* i -L anW in z posebnim '"».n, "imun načinom prehrane. Pa tudi kljub temu b' na taki temperaturi ne mogli vzdržati dolgo. Po drugi plati pa se zdi temperatura 40 stopinj nad ničlo izredno vroča, temperature nad 50 stopinj nad ničlo pa so že zelo nevarne. Naš organizem se mora torej prilagoditi — in to s pomočjo posebnih naprav — razlikam v temperaturi, ki ne dosegajo niti 100 stopinj na termometr-ski skali. če ta razpon temperature primerjamo s tem kar nam nudi narava, opazimo takoj, kako je ta razpon omejen. Ozračje na Veneri presega v določenih pogojih temperaturo 100 stopinj; na Luni, kjer ni atmosfere, se temperatura gibije od 130 do 150 stopinj nad ničlo do 180-200 stopinj pod ničlo, še bolj oddaljeni planeti so skrajno mrzii, tako da tam stalno prevladujejo temperature, ki so nižje od 150 stopinj pod ničlo. Očitno je, da človek ne more zapustiti zemeljske atmosfere, ne da bi «nesel s "" H.UH.,.m, .mi.,|(|| |IMItm... m IIIMHIHIMM lMtlHll|l|lllllll||MII IllUil, d Ur^i festival v številkah !iboii Zi,ui,Tnburški ede« festivali je HJ' Vel‘kih *' leta - • ’ °d' m najbolj v leto ponau- f* '■ te Je I11 0 2u'l v velikan• j$l ^Jlega ,0„..nlan':*’estacii0 i*?. ttienla. v treh rnleBa edimbur-^^b la 50 - po »'V1'1 Pri,«?”3 kot 174 raz- VIZ let, *5£*tee.* ass 'P jJ1’ trj baletne sku-niS° tOV- *or,t 9las- l'* K!^ ^era ansamblov, s petimi htti.T.^kega filmske-"'liici S"* p as pr°0raTO ppt- šteje 4 it k ' ' Erfi 0 m ‘i ljudje /. c '".i,,,,;";""««. jMi. c«lu Pa . *d>mburškem t‘ePHj.,„3e PTišl° tudi ('ikl doaodkn- ^t0r,it armonije niso -t "na„n° Mart‘*,Madžarko fcpt b*- 'K* fČ"S: Jhk Vj^onij!0 nast»Pe češke t‘t0ST0ml"Ostavno črtanj ..................................................................................................................................... m meseca je prebil v njegovem brlogu Sloviti pisatelj Ernest Heming way, ki že dlje časa živi v Španiji, je pred dnevi obiskal kvarnersko letovišče Opatijo. Ves čas Je skušal ohraniti svoj aincognitOH, kar pa mu ni u-spelo seboj» umetno atmosfero, ki naj ga obdaja, in to predvsem, da bi ohranil potrebno temperaturo. Toda to še ne zadošča; kaj se zgodi, če tudi pri sprejemljivi temperaturi zrak nima zadostnega pritiska? Glede tega Imamo mnogo izkušenj, ki vse potrjujejo, da premajhen zračni pritisk vpliva negativno na človeški organizem. Že pri pritisku, ki ga imamo na višini 2000 metrov, naši gibi niso več povsem skladni, pisanje postaja počasno, preciznost v kretnjah se zmanjša, sluh je manj oster in reakcije na dražljaje počasnejše. Taki pojavi postajajo vedno bolj občutni, če se zračni pritisk še manjša: v višini 6000 metrov je skoraj nemogoče pisati, pisava je nečitljiva in človek je kakor pijan; pri 9000 metrih že izgubimo zavest in če smo v takih pogojih dlje časa, more celo nastopiti smrt. Po drugi plati pa višji pritisk, kakor ga imamo normalno na morski gladini, nima takojšnjih škodljivih učinkov, toda skriva smrtno nevarnost, če bi takoj prenehal. Na neki določeni stopnji večjega pritiska se neka določena količina dušika raztopi v krvi in prepoji vlakna; ko se vrnemo k normalnemu pritisku, se ta dušik spremeni v majhne mehurčke in povzroči boleče in hude pojave, ki morejo povzročiti mrtvoud, slepoto in tudi smrt. Mnogi potapljači in tudi podvodni lovci so večkrat žrtev tega pojava. Pa tudi sestava zraka je največjega pomena. Preveč čist zrak je škodljiv: premalo ogljikovega dioksida ali njegova popolna odsotnost v zraku moreta povzročiti zastoj v dihanju; prevelika količina kisika v njem pa more privesti do izgube ravnotežja, zavesti, hkrati pa pojavov kot so zvijanje, krči in podobno. Tudi stopnja vlage v zra fcu je velike važnosti: če je je premalo, to ne le draži dihalne organe, ampak povzroči tudi v določenem času abnormalno hlapenje vode iz vlaken, in to ima za organizem razne škodljive posledice. Zamislimo si torej vsemir-skega letalca, zaprtega v svoji hermetični konici. Ta mu mora jamčiti popolno ozračje, ki se mora ohraniti v pogojih pravilne temperature, pritiska, sestave in stopnje vlage. Cela vrsta na- prav mora vzdrževati take pogoje ob spreminjanju razmer zunaj raketne konice, medtem ko mora druga vrsta naprav omogočiti neposredno kontrolo pogojev v notranjosti. Varnost vsemirskega letalca je odvisna dobrega funkcioniranja vseh teh naprav. Kaj bi se zgodilo, če bi se, na primer, zaradi neke malenkostne okvare, pritisk nenadno zmanjšal? Letalec bi imel v takem primera na razpolago le komaj nekaj minut za popravilo, v nasprotnem primeru bi takoj izgubil zavest in kmalu nato bi nastopila smrt. V primeru prevelike količine kisika ali prevelikega pritiska ali prevelike količine ogljikovega dioksida bi učinek ne bil tako hiter in bi letalec imel več časa, da bi vzpostavil normalne pogoje, toda po nekaj minutah bi nevarnost postala skrajno resna. Iz vsega tega izhaja, kakšnega pomena je popolno funkcioniranje tako delikatnih naprav, ki funkcionirajo in se urejujejo avtomatično. Prav tako pa je rudi očitna vrednost ustreznih sovjetskih izkušenj, zlasti izkušenj, ki so jih izvršili z drugim sputnikom, v katerem je psička Lajka živela več dni v popolnem umetnem okolju, s čimer so dokazali, da morejo ohraniti več dni tiste «normalne pogoje», ki imajo tako bistveni pomen za ohranitev pri življenju tipično «zemelj-skih» organizmov. Večerni motiv ob obali (Foto M. Magajna) VSO ZGODOVINO <n vi ,Ra foveka fih klh vlsočih mnoge ^ v i%rer'u*>kVaedl a.ngieški-T10 Peča z or" NijSres* * m*dnarod- se ^ngolske h- 2« lJ?:n®htuta za etnogra-n 0 o nin-Sen "e Spri4° okoli- pe- 85; put^svke°G0nbem e‘‘ %.!: žas.n—r *- »e Je tudi na «lo-asuk»l C &i„«°Velca "v«!, <"n-Ren k k« -'"'bias« enu'o lega C"’« I"’«.«1 ki> toda v h*4 dva lt>Vca, esa mo1’-h%8 meseck le *‘vel ^ t,Vedini človek, Sk 'ietiUi*m» J^nosreden h i 11 i» t;, , Mnenja le » *Venih*’ ki - -,? najD razlogov •ikNh 'vnejši ^ ‘e 81* tisti ok nai bi S ^ika v °Ček ki a iif?3 k"«. a!'stičn'"'u, 'zražimo C% , n° k°t {«r'9l !e razvojni člove- znan- "S lovec V1 jer?vi o* ,U3etnik? U- V bil tem. U ^ .. n^je pod *J*ti» opazil k njemu. Udaril ga je s kamnom, zaradi česar se je lovec onesvestil, in ga nato odvlekel v svoj brlog visoko v gorah, kjer je »jeti« živel s svojo ženo. Ko se je lovcu vrnila zavest, je zraven sebe zagledal »jetija«. Mongolski lovec je ostal v «jetijevem» brlogu polna dva meseca. Pobegniti ni mogel, ker je pred vhodom zijal najmanj tri metre širok prepad. »Jem in njegova žena sta ga z lahkoto preskakovala, on pa tega ne bi mogel Lovec mi je pripovedoval — pravi dr. Rin-Sen — da ga je «jeti» včasih ure in u. re opazoval in mu buljil v oči, kakor da proučuje njegovo naravo in kakor da bi skušal razumeti njegove misli. Zanimale so ga tudi podrobnosti lovčevega telesa in obleke. Pa ga je tipal, nato pa tipal samega sebe. kakor da bi hotel delati primerjavo. Sporazumevali so se z znaki. Loveč je opazil, da «jeti» govori s svojo ženo z nekimi nerazčlenjenimi glasovi, ki so podobni glasovom kamele.« Po zatrjevanju dr. Rin-Se-na opis «jetija» iz puščave Gobi povsem ustreza opisu »jetija« s Himalaje. Visok je okrog dva metra, njegovo telo pa ni povsem pokrito z dlako. Najbolj dlakasta mesta so tudi na njegovem telesu prav tista mesta, kakor na telesu človeka #V nekem budističnem samostanu, ki je bil uničen za časa revolucije — je nadalje, val Rin-Sen — so ohranili dvoje kož in eno lobanjo »jetija«. Te ostanke sem videl. Ustrezajo opisu «jetija», ki je ujel omenjenega lovca. Tudi «almas» ima rdečkasto dlako in hodi zravnano kakor človek. To ni nič fantastičnega, niti Izmišljenega — je poudaril dr. Rin-Sen, Tibe- tanski budistični duhovniki (lame), ki so hranili mnoge tajnosti, vedo mnogo tudi o »jetiju«. Oni so smatrali, da so področja, na katerih žive «jeti ji«, tabu, pa zato niso dovoljevali, da bi «jeti je« kdorkoli lovil ali jih vznemirjal, ker so se bali njihove jeze in maščevanja. Zato lame niti danes ne dovoljujejo, da bi kdorkoli iskal »jetija« ua njihovem področju.« Prof. Boris Poršnjev, eden od sovjetskih učenjakov, ki se resno peča z vprašanjem nežnega človeka, se strinja mnenjem dr. Rin-Sena. »Pripadam tistemu krogu znanstvenikov, ki smat-ajo, da snežni človek dejansko obstaja Kako bi sicer imeli toliko podatkov o njem? Poizkusi, da se vse omeji na fantazijo in pripovedke brez podlage, ne folkloro, ne morejo uspeti, ker imamo tudi stvarne podatke, kakor so to na primer odtisi nog. Imamo pa tudi nekaj preverjenih pričevanj ljudi, ki niso iz tistih krajev, kjer so snežnega človeka videli ali kjer je on zapustil neko sled. Kako naj obrazložimo okoliščino, da toliko ljudi, ki se m*d seboj ne poznajo, ki se niso mogli dogovoriti in ki ne morejo i-met; nobene koristi od tega, če varajo znanost, govore i-sto in dajejo iste podatke o snežnem človeku? Postavlja se vprašanje, kako to, dn snežnega človeka, če resnično obstaja, do sedaj še niso u-lovili, da bi ga znanost mogla proučiti? Odgovoril bi takole; V deset in deset tisoč letih je to bitje v popolnejši meri razvilo nagon po samoobrambi, kot je to moč predpostavljati, zlasti glede svojega glavnega sovraž lika, človeka. Ni brez podlage trditev, da snežni človek pozna bolje nas, kakor mi njega. Na žalost nam te trditve še ni uspelo dokazati.« Film «Pri fotografu» odnesel prvo mesto ni«, da so svojim umrlim prednikom pustili v grobnicah veliko bogastva za 'agodnejše življenje «na onem svetu«. Ko pa so pozneje razni raziskovalci in tudi pustolovci začeli grobnice faraonov odkrivati, so velik del zakladov pobrali in od vseh grobnic faraonov je ostala pravzaprav nedotaknjena le grobnica faraona Tut Ank Amona, dočim je iz ostalih več ali manj vse izginilo Pravijo, da je bila grobnica faraona Tut Ank Amona še najbolj skromna, vendar so v njej našli bogastvo, ki se danes praktično sploh ne da o-ceniti. Pomislimo, kako bogate so bile grobnice ostalih faraonov. Vrnimo se spet h kraji, do katere je prišlo pred nekaj dnevi. Ko je tuji znanstvenik krajo odkril, je v muzej prihitelo celo krdelo preiskovalnih organov in 150 policajev, ki so bili takoj razmeščeni po dvoranah in okoli palače, v kateri je razmeščeno bogastvo iz faraonove grobnice. Hkrati so oblasti takoj osnovale sedem komisij, ki imajo nalogo Ob tolikšnih protislovnih po. datkih, ob tolikih številkah nasploh, ljudje, ki jim je muzejska vrednost poverjena v varstvo, nimajo več niti poguma nadaljevati z delom. Hkrati je treba dodati, da so imeli pri muzejih «prste vmes« tudi visoki državni funkcionarji, proti katerim si direktor tega ali onega muz.e-ja ni upal odpreti ust. Sedanja komisija je svojo dejav- to, da je to zlato izhajalo iz dobe pred 3000 leti. Njegova vrednost je torej veliko večja od materialne vrednosti 10 '.ingotov zlata. Istega leta, to se pravi lani, |e komisija, ki je delala inventuro, odkrila, da je izginila tudi dragocena ogrlica katere materialna vrednost je bila 160 milijonov lir. In tedaj so se spomnili nekega »obiska« iz leta 1957, ko je ne- nost. razširila iz muzeja, kjer . komu ameriškemu* »arheolo- Ze zadnjič smo pisali, do si jugoslovanski rtsoni filmi utirajo pot na tuja platna. Tedaj smo posebej poudarili, da ima pri tem glavno zaslugo zagrebško filmsko podjetje «Zagreb - film«. Pred dnevi pa je isto podjetje dočivelo svoje največje priznanje. Risani film tega podjetja »Pri fotografu« je ua mednarodnem festivalu v Bergamu odnesel prvo nagrado. Seveda gre glavna zasluga zn to njegovim avtorjem Mimici it. Marxu. Mimica je že na prejšnjem festivalu odnesel veliko priznanje. Risani film, /či je tel tolikšno priznanje in tudi nagrado v znesku enega milijona lir, bo verjetno ugajal tudi širšemu občinstvu, vendar mu pri vseh njegovih lepih umetniških lastnostih kritika očita, da je pogosto apreveč absti akten in simbolističen, da bi ga široka publika mogla z lahkoto sprejeti«. Ta kritika seneria ni negativna, vsaj z umetniškega vidika ne, ker kritika prani, da so pri toliko drugih risanih filmih, ki jih je zagrebško podjetje napravilo, «potrebm tudi tovrstni filmi*. Bflafonfc «sovraži proličrnsko družbo* Harrg Belafonte, za katerega smo pred dnevi rekli, da namerava v Moskvo, dn bi se tu podrobneje dogovoril v zvezi z njegovo vlogo v filmu, k. bo ponazoril življenje Puškina, je odkrilo priznal, da pogosto poseča psihiatra. Črnski pevec je rekel, da se ie dolgo bori proti »so r rav' n tl do druthen. Belafonte je dobesedno re- kel: «Crncu je težko ljubiti. Raje sovraži protičrnsko družbo, v kateri živi. Psihoanaliza me še. ni rešila tega sovraštva, vendar ga je usmerila v druge smeri. Zato sem danes srečen». Nato je Belafonte razložil, kako ga nenadno pridobljeno bogastvo, ki mu ga je prinesel uspeh, spravlja v čudno razpoloženje. Nerealnost življenj a, v katerem živi, se odraža tudi na značaju njegovih otrok. Zato pogosto pokliče na pomoč psihiatra tudi za svoje otroke. se krijejo dragocena bogastva faraona Tut Ank Amona, tudi na muzeje izven Kaira, po katerih je prav tako veliko predmetov, ki So značilni za staro zgodovino Egipta. Eden izmed inšpektorjev u-prave muzejev je ugotovil, da je iz muzeja v mestu Tanti izginilo . 250 razstavljenih dragocenih predmetov. Isti inšpektor je nadalje ugotovil, da direktor, muzeja v Tanti in njegovi sodelavci «nimajo nič skupnega z arheologijo« da se na muzealije ne spoznajo. Podrobnejši pregled je pokazal, da uprava tega muzeja posluje «po domače«. V registru je bilo na pr. vpisano, najti ukradeno faraonovo uma- I da je en predmet izposo- Tilo (iobbi v Predvčerajšnjim in danes nastopa v zagrebškem Hrvat-skem narodnem kazglištu mezzosopranistka neto gorske Metropolitan Opere Jean Madeire. Predvčerajšnjim je nastopila v open »Carmen«, nocoj pa nastopi v operi »Trubadur«. To je prvo večje letošnjo gostovanje v zagrebški Operi. Cez nekaj dni in sicer 19. t. m. pa bo na istem odru gostoval znani baritonist Ti'J Gobbi. ki bo nastopil v glavni moški vlogi «Tosce». Tito Gobbi bo tokrat nastopil le v Zagrebu. Dan pred tem pa bodo v Delavskem domu v Zagrebu nastopili plesalci tn pevci ameriške črnske baletne skupine, ki so na veliki turneji po svetu. V ansamblu eCrn-ske revije» je nekaj znanih plesalcev in pevcev, med katerimi na primer sopranistka Ivone Poveda, baritonist Wil-liam Rug in koreograf Dia Fara. Po nastopu v Zagrebu bo sCrnska revija» odpotovala v Beograd, od koder se bo vrnila še v Ljubljano in na Reko. gično žezlo« in izvršiti ponoven inventar. Prvo poročilo preiskovalnih organov govori, da je uprava muzeja strokovno nekompetentna in da slabo deluje. Nadalje se je ugotovilo, da se med upravo in tehničnimi organi muzeja vodi dolgoletna borba glede kompetenc v muzeju in tudi v zvezi s tem ali onim predmetom. Kaže, da bo precejšnji del nameščencev muzeja moral na temeljito preiskavo, kajti nikomur ni jasno, kako je mogel predmet tolikšne vrednosti izginiti. Ze prvi pregled je pokazal, da ni izginilo le faraonovo »magično žezlo«, pač pa še več pred. metov izredne zgodovinske vrednosti, dočim da nekateri predmeti prav tolikšne vrednosti neregistirani leže po raznih zanemarjenih kotih muzeja. V zvezi s tem »ponovnim odkritjem« so prišli na dan tudi stari grehi. Preiskovalni organi so potegnili na dan stare dokumente, iz katerih izhaja, da je iz muzeja izginilo kakih 26.000 več ali manj važnih in dragocenih predmetov, ki obeležujejo zgodovino starega Egipta. Tako se vsaj zdi, toda le po spiskih neke stare inventure, ki so že sami ((muzejska starina«. Verjetno si s tem inventarjem ne bodo mogli veliko pomagati, kajti že isama zgodovina egiptovskih muzejev postaja v zadnjih desetletjih «čudna». Leta 1936 so tedanje oblasti imenovale posebno preiskovalno komisijo, ki je že tedaj ugotovila, da je iz muzejev izginilo okoli 25.000 zgodovinskih predmetov, Dru. ga komisija, ki so jo imenovali leta 1938, pa je ugotovila, da je v muzejih 17 predmetov več, kot bi jih po seznamu moralo biti. Po muzejskih protokolih pa so ugotovili, da vendarle manjka 27 predmetov. Naslednje leto, 1939, pa je nova komisija spet ugotovila, da primanjkuje 26.000 prudmetov. jen neki srednji šoli. Ko so direktorja šole vprašali, kje je predmet, je ta stopil na vrt in iz zemlje izkopal predmet ter ga izročil policiji. Na vprašanje, zakaj je predmet zakopal, je direktor srednje šole, in pri tem ga ni bilo sram, odgovoril, da je predmet zakopal zato, da bi se »faraonova senca ne maščeva la nad mestom«. Ko prebiramo to, se spom-nemo lanskega novembra. Obnovimo dogodek. Podobno kot letos je tedaj v kairskem mu z.eju neki slučajni obiskovalec odkril, da v neki stekleni vitrini ni deset lingotov faraonskega zlata, kot piše na tablici, pač pa da jih je le 9. Ko je član uprave to slišal, je sam začel šteti in ugotovil, da jih je dejansko devet. Takoj je poklical direktorja,* Pri priči so vitrino odprli in tedaj je bilo ((presenečenje« še večje. V vitrini je bilo namesto desetih lingotov zlata iz dobe faraonov le devet bakrfenih lingotov, ki jih je tat postavil namesto ukradenih desetih lingotov zlata. Čeprav je zlato ena najbolj dragocenih kovin, ni v tem primeru šlo za vrednost 10 lingotov, pac pa za gu» uspelo dobiti dovoljenje za raziskovanje DahVurske ‘piramide, ki je nato skušal pre-iiliotapiti tez mejo neke iz j redno dragocene predmete. Kot vidimo, spremlja staro egipčansko zgodovino stalno se ponavljajoča kraja. V teh krajah so sodelovali že nekoč čuvarji grobov — duhovniki — nato grobarji, nato stari e-gipčanski vojaki in kot smo že rekli sami faraoni. V novejši dobi pa vsi, komur je uspelo priti do grobnice ali muzeja. Ponekod so ostale le mumije in še te zanemarjene in več ali manj poškodovane. Na podlagi najnovejših u-gotovitev so v Kairu prišli do prepričanja, da gre v zadnjih desetletjih za organizirano krajo, ki jo vodi dobro organizirana mednarodna tolpa. Zato so egiptovske oblasti najprej podrezale pri svojih policijskih organih, nato so se obrnile tudi na Interpol in na vse velike muzeje na svetu. Prvi cilj je seveda vrnitev ((magičnega žezla«, kajti za druge ukradene predmete je verjetno že prepozno, F. D. ZNAČILEN INCIDENT SREDI RIMA Te dni so vsi hudo **p* sleni z velikim sovjetskim m- spehom in s potovanjem Hruščeva v Was-hington, zate je šla mimo javnosti vast, ki prihaja iz Rima i« ki j* j'e le redek časopis objaoil tako, kot bi jo bil moral. Dogodek niti ni tako tieltfc, zato pa je tem bolj značilen. Najprej ga bomo prikazali. V nekem rimskem javnem lokalu je v noči med petkom in soboto skupina osmih somatskih Hudentov, ki se šolajo v Rimu, «zalivala» štipendijo, ki jo je eden od njih dobil. Vtem sta v lokal vstopila neki Mantovani in neki Del Bello. Somalski št*. dentje so bili sicer neself, toda nikogar niso nadlegovali, niti izzivali. Kljub temu sta k njim stopila nova gosta in jih začela zmerjati ter jim očitati, da so sodelovali na nekem mladinskem festivalu, ki da ga je organizirala komunistična partija, oziroma komunistična mladina. S tem se zadeva ni končala. Nova prišleca sta Somalcem začela očitati, da jim je Italija zgradilo ceste in da morajo zato sedaj — morda v zahvalo — zapeti znano fašistično pesem «Faccetta n era«, ki je vprav Afričanom, ki so fašizem izkusili na lastni koži, v dovolj žalostnem spominu Somalski študentje so bili sicer v premoči, vendar so te ravnali po pravilu, dn pametnejši odneha in so zapustili lokal. Nadobudna Rimljana pa sta sedla v svoj avtomobil in jim počasi sledila, seveda ob »pogumnem« prepevanj* prej omenjene fašistične pesmi. Hkrati pa sta »za takta tolkla ob stene avtomobile. Tudi pri pametnem člove-fcu pa tolikšno izzivanja vžge. Pri Somalcih je prekipelo. Mladima izzivajočima fašistoma so zabrusili v o-b raz, da je doba fašističnega biča nad Somalijo preneha. la. In nato je beseda dala beseilo in prišlo je do pretepa, v katerega se ie seveda vmešala tudi policija. In v tem je najlepše. Po. licija ni strpala v zapor la izzivajoča fašista, pač pa tudi sedem Somalcev, ki »o bili izzvani, razen enega kt je dokazal, da je skušal spor pomiriti. Ne vemo, kako »e bo zadeva končala. Morda so n času. ko to pišemo, somatski študentje že na svobodi. Toda to ni važno, vsaj bistveno ne. V. dobi, ko se vsa Evropa spominja 20 letnice nacističnega zločin skega napada na Poljsko, ki je bil hkrati začetek velikega Mn-n la, ki ga je povzročil v svetu'fašizem. se ti sredi Rim« fašisti drznejo napadati svoje bivše žrtve, in da ho mera polna, to pod izgovorom, ker da so sodelovali pri nekem festivalu, ki ga je organizirala komunistična partija. Kolikor nam je znano, italijanski pozitivni zakoni prepovedujejo poveličevanje fašizma, za sedaj vsaj pa še ni zakona, ki bi prepovedoval sodelovanje v komunističnih organizacijah. Sicer pa je vse to dokaj razumljivo. Vladajoča stranka v zadnjih časih po svojih najvidnejših predstavnikih že vztrajno naglaša, da je eno njenih osnovnih mr-čel antikomunizem. Z drug« strani pa bi ji na oblasti kaj slaba predla, če bi je ne podpirali fašisti. Nerazumljiva je pri vsem tem le to, da ta od časa do časa spomni tudi antifašistične borbe, pri kateri da je imela glavni de-lež.„ HOROSKOP ___ZA DANES_ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Na vidiku majhen prepir z o-sebo, ki jo imate radi. Prišli b^ste y >s,tik,tz vplivnimi osebami. BIK’ (od 21. 4. do 20. 5.) Neki prijatelj vam bo prisko-1 čil na' pomoč v nčki zelo važ ni zadevi.- mmn .mi« * -• —■—» - ■ DVOJČKA (od 21. 5. d0 22. 6.) Vsekakor je bolje, da prej obvestite osebe, ki jih nameravate obiskati, da ne bi potovali zaman. & — Ne, draga, nocoj me dolgo ne prišel moj agent iz Turčije. bo. Nepričakovano je RAK (od 23. 6. do 32. 7.) Vaše veselo razpoloženj* b* vplivalo na osebe iz vašef* okolja. Prijetne ure z ljubljeno osebo. LEV (od 23. 7 d« 32. I.» Varujte se pred nasveti nek* nesposobne osebe, ker vas (*» legnejo zavesti. DEVICA (od 23. 8. do II. 9.) Ne spuščajte se v neko m. pleteno zadevo, ki bi vaaa vzela ves dan. TEHTNICA (od 28. I. do 23. 10.) Vsakršen sklep, ki f* boste sprejeli v soglasju c ljubljeno osebo, bo pravilen. ŠKORPIJON (od 24. 10. d* 22. 11.) V začetku dneva t*-žave. toda s prisebnostjo s* boste rešili iz nerodnega p» ložaja. STRELEC (od 23. 11. do M. 12.) Skušajte odpraviti sumničenja, kajti ljubosumnost vam utegne skvariti odnose s ljubljeno osebo. KOZOROG (od 21 12 d* 20. 1.) Ne spuščajte se v nevarne špekulacije: sreča vam ni naklonjena. VODNAR (od 21. 1. do 1». 2.) Kratko potovanje vas k* razvedrilo in vam nudilo p» liko za prijetno srečanj*. RIBI (od 20. 2. dn 20 S.| Oseba, ki vam je pri srcu, b* slabe volje; skuiajt« biti • njo prijazni. PRIMORSKI DNEVNIK 16. leptembn Goriško-beneški dnevnik s *7 Branimo naše gospodarstvo pred propadom! Dveurna protestna stavka naj rimskim krogom odpre oči Zborovanja v Gorici, Podgori, Tržiču, Ronkah, Krminu in v Gradiški Zveza trgovcev poziva svoje člane k sodelovanju Danes od 10. do 12. ure bo 1 scoli 1, za Standrež in Sovod-po vsej goriški pokrajini J nje pri Fefki Brajnik, za Pev. splošna protestna stavka, v kateri bodo sodelovale vse stroke delavcev. Stavko so proglasile sindikalne organizacije, da bi podčrtale svojo zahtevo po vladnih ukrepih za odpravo gospodarske krize v naši pokrajini, zlasti v CRDA in v SAFOG. K tej akciji pozivajo tudi trgovce, obrtnike, skratka vse prebivalstvo naše pokrajine, saj se ga neposredno tiče, kakšna bo nadaljnja usoda našega gospodarstva. Ob tej priliki bodo v večjih krajih sindikalna zborovanja, na katerih bodo govorniki prikazali važnost te enotne akcije. Zborovanja bodo po naslednjem redu: ob 10,30 na Trgu Cesare Battisti v Gorici, ob 10. uri pred barom Šport v Podgori, ob 10,30 na Trgu Mercato v Tržiču, ob 10 uri na trgu pred postajo v Ronkah ter v Gradiški in Krminu. _ Delavke podgorske tekstilne tovarne bodo stavkale od 9. do 11. ure, ob 10. uri pa bodo njihovi predstavniki govorili o važnosti, ki jo ima sodelovanje tekstilnih delavcev v borbi za spremembo proizvod, nega programa v velikih kovinarskih podjetjih naše pokrajine. Tudi izvršni svet Zveze trgovcev je proučil zahtevo sindikalnih organizacij, da bi nji. Hovi člani solidarno sodelovali. Ker je mnenja, da je po. trebna enotnost vsega prebivalstva, da osrednji organi spoznajo, kako nujna je rešitev sedanje krize, poziva trgovce, da v stavki sodelujejo. Izlet žena v Istro Slovenske žene z Goriškega organizirajo v nedeljo 20. t. m. enodnevni avtobusni izlet v Istro z obiskom Kopra, I-zole, Portoroža in Pirana. Vožnja stane 750 lir. Vpisovanje do srede 16. t. m. v sledečih krajih: za Gorico na sedežu ZSPD v Ul. A- mo pri Malki Mikluš, za O-slavje pri Gizeli Primožič in za Podgoro pri Vilmi Bregant. «» Izlet SPD v Istro Slovensko planinsko društvo iz Gorice organizira v nedeljo 4. oktobra enodnevni družinski izlet z avtobusom v Koper, Izolo, Portorož in Piran. Cena vožnje za člane 600 lir, nečlane 650. Vpisovanje v kavarni Bratuš do vključno 27. septembra. Odhod iz Podgore ob 6.30, izpred kavarne Bratuš ob 6.45. Zamenjava bencinskih bonov Goriška trgovinska zbornica sporoča, da so bencinski boni proste cone rumene in oranžne barve v veljavi samo do 30. septembra. Kdor omenjenih bonov še ni izkoristil, naj to napravi čimprej, kajti potem bodo v veljavi bencinski boni rjave in zelene barve. «a . TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 23,4 stopinje ob 14.30, najnižja 14.4 stopinje ob 1.20. Vlage 66 odstotkov. Pogajanja za obnovo delovne pogodbe za obrtnike Včeraj so se na sedežu Zveze obrtnikov nadaljevala pogajanja za obnovo pokrajinskega sporazuma za uslužbence obrtnikov. Potem ko so proučili zahteve delodajalcev, so preložili sejo na ponedeljek 21. t. m., ki bo prav tako na sedežu Zveze obrtnikov v Ulici Rismondi. Povečan uvoz goveda iz Jugoslavije Ministrstvo za zunanjo trgovino je povečalo Kontingent goveje živine, ki ga bodo s carino uvozili iz Jugoslavije, na 6000 glav. Od tega jih bodo 4000 uvozili preko tržaške po 1000 pa preko goriške in barijske carine. Ministrstvo je sporočilo, da bodo omenjene carine v obdobju november 1959 - februar 1960 uvozile lahko samo polovico kontin. genta. HllllltlllllHIIIIIHItMHIHIIIItlllllllllllllllllllllMHIttltllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllltlllllllllllltllllllllllllllllllltllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Cestarina /,a tuje tovornike v Jugoslaviji V Ljubljani sestanek slovenske in goriške O možnosti suspenzije cestarine naj bi govorili tudi na sestanku jugoslovansko -italijanske trgovinske zbornice na zagrebškem velesejmu Goriška trgovinska zbornica nam je poslala v objavo sporočilo, v katerem navaja vse korake, ki so bili napravljeni z njene strani, da bi se odpravila cestarina za tovornike, ki vozijo na področju Jugoslavije. Sporočilo pravi, da je trgovinska zbornica poluradno zahtevala od trgovinske zbornice v Novi Gorici, da se uveljavi do italijanskih avtoprevoznikov določilo št. 4, ki pravi; »Zvezni državni tajnik lahko v soglasju s tajnikom za zunanje zadeve izda dekret o recipročnosti glede plačevanja taks za tuja motorizirana vozila držav, kjer so takse ali cestarina večje ali manjše, ali pa sploh ne obstajajo.* Po ustnih zagotovilih trgovinski zbornici naj bi bila njena zahteva takoj poslana IIIIIIIIIIHtlllttlllllllllltlHi iiiMitiiiiiiMiiiiiiiii»iummiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniifiii Izidi popravnih izpitov na slovenskih Popravni izpiti čez I. učiteljišče Izdelala je Anna Marija Di Battista, enega dijaka so zavrnili. II. učiteljišče Izdelali so: Santina Bordon, Nives Cigoj, Leopold Devetak, Marko Pavlin, Marjan Terpin. Enega dijaka so zavrnili. III. učiteljišče Izdelali so: Josip Cigoj, Hadrijan Koršič, Jordan Tomšič. Susana Ličer je bila sprejeta v II. razred učiteljišča. Popravni izpiti čez IV. gimnazijo . Izdelali so: Antonija Figelj, Lucijan Pelizzo. Enega dijaka ■o zavrnili. I. licej Izdelali so: Aleks Cussigh, Marija Elbacher, Evelina Pavlin, Salvatore Venosi; enega dijaka so zavrnili. II. licej Izdelali so: Roman Di Battista Aleksandra Mikulus, Mad-da Sfiligoj. Sprejemni izpit v I. licej Izdelali so: Ivan Figelj, Da ijan Pavfli, Hilaj-ij Pellizon, Popravni Izpit čez II. stro- fovno Izdelali so: Ladislav Cotič, l Slavko Ferfolja, Viljem Fer-letti, Alojz Hlede. Darko Mi-klus, Boris Peric, Boris Peršo-lja, Boris Pintar, Florija Tomažič, Silva Mikulus, Friderika Petejan, Jožefa Roži, Vida Tomažič. Trije dijaki so bili odsotni, eden zavrnjen. Nižja gimnazija Izdelali so: Vojko Baša, Darij Leghiša, Andrej Saksida, Ana Lilijana Can*di, Nadja Gravner, Teodora Košuta, Ka-terina Vižintin. En dijak je bil odsoten. II. razred Valter Hlede, Alojz Markočič, Leopold Mervič, Marjan Mikulus, Zmagoslav Milič, Al-do Peršolja, Božidar Tabaj, Gabrijela Canali, Milojka Klanjšček, Vladimira Peršolja, Vanda Velišček. I. razred Vjadimira Bastiani, Stanislav Ferletič, Bernard Sobani, Aleksandra Devetak, Neda Dornik, Adrijana Jarc, Milojka Mozetič, Adele Quinzi; enega dijaka so zavrnili. Sprejemni izpiti Mirko Pahor, Bruna Ferleti, Robert Komjanc, Marija Semolič; en dijak je bil odsoten. pristojnemu uradu v Beograd z obljubo, da bodo zahtevo ta. koj proučili. 22. avgusta je predsednik trgovinske zbornice iz Nove Go. rice telefoniral generalnemu tajniku trgovinske zbornice v Gorici, da so iz Beograda po telefonu sporočili, da bodo ta. koj pričeli izvajati določilo št. 4 za goriške avtoprevoznike. Ker do 29. avgusta določila niso pričeli izvajati, se je 31. avgusta generalni tajnik znova sestal s predsednikom trgovinske zbornice iz Nove Go. rice, od katerega je izvedel, da odločitev pričakujejo iz dneva v dan. Na tem sestanku so omenjenega italijanskega funkcionar, ja obvestili, da nameravajo jugoslovanske oblasti uvesti za italijanske avtoprevoznike posebne ukrepe, s katerimi naj bi se za italijanske avtoprevoznike uvedla podobna cestarina kot za jugoslovanske, ki vozijo na področju Italije; če teh posebnih ukrepov še niso pričeli izvajati, tedaj je j treba vzrok za zakasnitev i-| skati v upravnem postopanju. Isti dan so se na trgovinski zbornici v Gorici sestali avtoprevozniki, ki so zavrnili kakršnokoli obliko reševanja tega vprašanja s silo; sklenili so počakati, da bodo videli, kako se bodo stvari razvile. Kljub zagotovilom je trgovinska zbornica hotela pospešiti suspenzijo cestarine, kot je bilo doseženo za italijanske osebne avtomobile; v soglasju z avtoprevozniki je dosegla, da bi se o tem vprašanju pogovorili na sestanku jugoslovansko-italijanske trgovinske zbornice v Zagrebu 11. septembra ob priliki italijanskega velesejmskega dne Kakor se vidi, so o njem razpravljali. Jugoslovanski predstavniki naj bi obljubili, da bo prišlo do zaželene rešitve vprašanja. O njem sta razpravljala tudi generalna tajnika slovenske in goriške trgovinske zbornice na sestanku, ki je bil včeraj v Ljubljani. Na Krasu nesreča otroka z orožjem Zdravstveno stanje 12-letne-ga Alvisa Lorenzuta iz Ulice Marconi 1 v Doberdobu, ki se je v ponedeljek ob 19. uri ra. nil s strelivom, se je včeraj precej zboljšalo. Dečku so pobrali iz telesa in leve roke nekaj koščkov kovine, ki so se mu pri eksploziji zarili v meso. Lorenzut se je s prijateljema sprehajal po Krasu. Pone. vedoma je stopil na strelivo, ki mu je eksplodiralo pod nogo. Drobci kovine so mu ranili roko in telo. Z zasebnim avtomobilom so ponesrečenca in mater odpeljali v bolnišnico, kjer so mu odrezali dva prsta. Ozdravel bo v 20 dneh. V soboto zvečer na gradu Sv. Justa Olimpija - Portnale 10. in 11. oktobra v Rimu lted It ni »lil* - Stock V predigri srečanje ženskih vrst G. S. Portuaie in Jesenice (Jugoslavija) Za I. mednarodni košarkarski turnir v Trstu, ki ga organizira Športni krožek Portuaie v soboto in v nedeljo na dvorišču grada na griču Sv. Justa, v primeru slabega vremena pa v Športni palači na Montebellu, je bil izdelan dokončni program. Slavnostna otvoritev bo v soboto ob 19.45 s predstavitvijo vseh nastopajočih moštev. Ob 20. uri bosta v prijateljskem srečanju nastopili ženski petorki GS Portuaie in Jesenice (Jugoslavija), ob 21. uri pa bo prva tekma turnirja med ASK Olimpijo iz Ljubljane in GS Portuaie. Drugo srečanje bo ob 22,15 med Red Knightsom in Stockom. Drugi del turnirja bo odigran v nedeljo dopoldne po naslednjem programu: ob 9.30 povratno srečanje ženskih petork GS Portuaie in Jesenice; ob 10,30 finale za tretje mesto med premaganima moštvoma v sobotnih srečanjih; ob 11,45 finale za prvo mesto metd sobotnima zmagovalcema; ob 13. zaključek turnirja in razdelitev nagrad, ##* no košarko. Da se bosta obe vrsti kvalificirali za glavno finalno srečanje je skoraj neizbežno, čeprav bi ne bilo povsem nemogoče, da bi vrsta Stock, ki je član Prve italijanske serije, lahko pripravila presenečenje na škodo Ameri-kancev. Stoodstotno zanesljiv finalist pa je Olimpija proti kateri sicer borbena in požrtvovalna petorka GS Portuaie, ki je v ostalem prvak Enala, ne bo mogla doseči več kot v najboljšem primeru samo častni poraz. Moštvo AŠK Olimpije je tudi letos v vodstvu na lestvici državnega prvenstva in čeprav je minulo nedeljo proti pričakovanju izgubilo v Karlovcu, je s prednostjo štirih točk še vedno praktično edini kandidat za naslov prvaka Jugoslavije tu- Za ta turnir vlada med tržaškimi ljubitelji košarke veliko zanimanje, kar je v prvi vrsti posledica dejstva, da je to doslej prvi povojni mednarodni turnir v Trstu in pa dejstva, da so si prizadevni organizatorji Športnega krožka Portuaie zagotovili sodelovanje dveh mednarodno visoko kvotiranih košarkarskih vrst kot sta prvaik Jugoslavije AŠK Olimpija iz Ljubljane in pa najboljše moštvo ameriških vojaških sil v Evropi «Red Knights«. v katerem nastopajo v glavnem profesionalci. Odveč je poudarjati, da sta prav ti dve vrsti glavni favorit za končnega zmagovalca in da bo finalna borba med njima nudila visoko kvalitet- hi tt i m i um intimni tit mit it iiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiititiiiitiiiiiiiii m mini intimni i m min intimni Tržaška Filharmonija na gostovanju v Gorici Na povabilo goričkega odbo. ra za umetniške prireditve bo tržaška Filharmonija priredila v Gorici šest koncertov. Prvi koncert bo 17. septembra, zadnji pa 29. oktobra. Programi koncertov so zelo zanimivi, ker je na sporedu precej del, ki jih v Gorici še nismo slišali. 17. septembra. Orkester bo vodil Bruno Amaducc i, kot pianistka pa bo nastopila Giu-liana Poropat. Spored obsega: Mozart, «Fi garova svatba»: Spezzaferri, «Lija»; štirje stav. ki iz duhovnega življenja (prvič izvajajo v Gorici); Franck, «Simfonične variacije za klavir in orkester»; Brahms, «Prva simfonija, op. 68 v c-mo-lu». 24. septembra. Dirigiral bo Otmar Federmutz, pianist Giorpio Vianello. Na sporedu je Bartok, »Plesna suita* (prvič izvajajo v Gorici); Respi-ghi, «Koncert za klavir in orkester* (prvič izvajajo v Gorici); Čajkovski, »Šesta simfonija* (patetična), op. 74 v h-molu. 8. oktobra. Orkester bo vodil Otmar Nussio, violinist Cesare Barison. Na programu bo: Nussijeva «Atavična glas-bas (ki jo prvič izvajajo v Gorici); Bruckov »Koncert za violino in orkester, op. 26 v p-molu»; Čajkovskega «Peta simfonija, op. 64 v e-molu». 15 oktobra. Orkester bo dirigiral Dante Ullu, kot pianistki pa bosta sodelovali Ed■ da Galvano in Bruna Della Pietra. Spored obsega: Bee- thovnovo uverturo «Kori ola- na»; Poulenz, »Koncert v d-rrtolu za dva, klavirja, in orkester* (prvič izveden v Gorici); Lijadov »Osem ruskih narodnih motivov* za orkester in' Pomito, «Sardegna», simfonična pesnitev. 22. oktobra; Dirigiral bo De-nes Marton, violinistka E lena Turri. Na sporedu so: Hayd-nova «Simfonija št 85»; Bachov koncert za violino in orkester v a-molu, Saint Sean-sov »Intermezzo iti. rondo cap-priccioso*, Beethovnova »Se-sta simfonija» (pastoralna) v F-duru. 29. oktobra. Dirigiral bo Claudio Abbado, pianist Joa-quin Achucarro. Na sporedu so Brahms, «Tragična uvertura, op. 81»; Schuman, «Koncert za klavir in orkester, op 54 v a-molu»; Nindemith. »Plemenita vizija* (prvič izvajana v Gorici); Čajkovski, »Romeo in Julija*. Kino v Gorici CORSO. 17.00: »Osmo čudo sveta*, cinemascope v barvah. VERDI. 16.30: «A1 Capone*, R Steiger, mladini vstop prepovedan. VITTORIA. 17.00: »Streli iz mitraljeza*, G. Gabin, A. De bar, mladini vstop prepovedan. CENTRALE. 17.00: Jezdec nevihte*, C. Rady, M. Powers, cinemascope. MODERNO. 17.00: »Izvidnica rdečih jopičev*. di za 1. 195S. V moštvu Olimpije nastopa tudi več članov jugoslovanske državne reprezentance med katerimi sta najboljša v Italiji dobro poznani Kristančič in Ivo Daneu. Ameriško vojaško moštvo »Red Knights* je v zadnjem času uspešno nastopalo na mednarodnih turnirjih v Mes-sini, Riccione in Ragusi in ni izključeno, da bo prav v Trstu nastopilo ojačeno z bivšim članom Stock Montgomeryjem ter izbornim Fletcherjem Johnsonom, kar bi vsekakor predstavljalo izredno privlačnost. Tržaška vrsta Stock bo nastopila z vsemi razpoložljivimi igralci, med katerimi bo tudi Bianco, ki bo ob reprezentantu Gavagninu prav gotovo prišel do veljave. v borbi za olimpijske nji Med povabljenimi je tudi Jugoslovan Avstrija: Klaban, Gr« „ Bolgarija' Bacia RIM, 15. — 10. in 11. oktobra bo na aiimpijskem stadionu v Rimu IV. rimski mednarodni atletski miting, na katerega je Fidal povabila 100 atletov iz 18 držav. Svojo udeležbo so zagotovile vse povabljene države razen Sovjetske zveze in Češkoslovaške, ki imata v tistih dnevih mednarodne nastope svojih reprezentanc. Mnoge zveze pa so sporočile, da bodo poslale v Rim še druge svoje atlete poleg povabljenih. Seznam povabljenih atletov je naslednji: . Vzh. Nemčija: Matuschevvski, Valentin, Herrmann, Janke, Frost: Zahodna Nemčija: Germar, Mahlendorf, Lauer. Kaiser, Kaufmanu, Schmidt, Janz, Puli. Mnlzberger, Wagmann, Biechl, Kopp-Gastl; Belgija: Moens, Allonsius; tiiiiiM*iiiiiiiiiiiiini iiiiiiiiiiiiiiiii n m umni n iiiiiiiiu i m imuni m mm imun mu m m umu umu milu umni im um iiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii Pred 70.000 gledalci na Nep-stadionu MTK - Fiorentina 1:1 (0:0) Gledalci navdušeni nad igro Fiorentine - Strelca golov: Montuori za Fiorentino in Molnar za MTK STRELCA: v drugem polčasu v 7’ Montuori (F.), v 37’ Molnar (MTK). MTK: Gelei; Palicsko, Lan-tos; Nagy, Sipos, Kovač; San-dor, Boedoer. Arato, Molnar. Szimcsak. FIORENTINA: Sarti; Mala-trasi, Segato; Chiapcella, Ro-botti, Orzan: Hamrin. Lojaco-no. Montuori, Gratton, Petris. BUDIMPEŠTA, 15. — Zanimanje za to tekmo je bilo izredno in na Nep Stadionu ji je prisostvovalo okrog 70.000 gledalcev, ki so prišli povsem na svoj račun. Obe enajstorici sta prikazali pestro, živahno L Llit-n io nst/niila in borbeno igro, ki je osvojila gledalce. Madžari so imeli morda več priložnosti za gole, toda Fiorentina je igrala v polju mnogo lepše in požela mnogokrat aplavz pri odprti sceni. Neodločen rezultat je bil zaradi tega v bistvu pravičen. Tekma se je začela s hitrimi napadi Italijanov. Predvsem sta se odlikovala Lojaco-no in Gratton s svojimi silnimi streli. Toda polagoma so prevzeli pobudo Madžari in izvajali lahno terensko premoč. Čeprav ni bil do konca polčasa dosežen noben gol, kljub temu ni manjkalo izrednih akcij. V drugem polčasu sta obe enajstorici nastopili z nekaterimi spremembami. Lojacona je zamenjal Fantini, Palicska Gal, Boedoer ja pa Bota. V 7’ je Montuori po krasno izpeljani akciji z močnim strelom dosegel vodstvo za Fiorentino. Madžari so se nato vrgli v protiofenzivo in mnogokrat resno zaposlili Sartija, ki je v 15’ na čudežen način zaustavil Sandorjev udarec z glavo. V 20’ je na madžarski strani vstopil v igro Karasz namesto Arata. V 30’ se je močan strel Szimcsaka odbil od prečke in po seriji napadov so Madžari v 37’ končno dosegli izenačenje po zaslugi Molnarja, ki je prestregel kratko odbito žogo branilcev Fiorentine. Po tem golu je Sartija zamenjal Albertosi. V zadnjih minutah se je v trčenju z Albertosijem poškodoval Sander, lei je moral zapustiti igrišče. Zamenjal ga je Sas. PRIJATELJSKI NOGOMET Lazio- Bellinzona 4:2 RIM, 15. — V današnji pri jateljski nogometni tekmi je Lazio premagal švicarsko moštvo Bellinzono s 4:2 (4:1). Lazio je nastopil v naslednji postavi: Cei; Lo Buono, Eu-femi; Carradori, Janich, Prim; Mariani, Fumagaili, Tozzi Franzini, Recagni. Gole so dosegli: v prvem polčasu v 14’ Tozzi (L.), v 16' Mariani (L.), v 20’ in v 24’ Fumagaili (L.), v 3’ Waecker-li (B.); v drugem polčasu v 12’ Waeckerli (B.). V drugem polčasu je vrata Lazia branil Lovati, Pozzan je igral namesto Fumagallija in Bizzari namesto Recagna. Lazio je prevladoval posebno v prvem polčasu, ko so njegovi napadalci z lahkoto prodirali skozi šibko obrambo Švicarjev. Odlikovali so se Mariani, Tozzi in Fumagaili. Drugi polčas je bil bolj uravnovešen, delno tudi zaradi tega, ker je predrugačeni napad Lazia bil manj prodoren. V celoti je Lazio zadovoljil tako v tehničnem kot kondicijskem pogledu. n» — je pokazala kaj slabo priprav-ljer-st na bližnje državno pr-ven vo. Zadovoljili so samo Gavagnin in na trenutke Zac-charia in Bianco, medtem ko so igralci takega formata kot so Magrini, Damiani in Natali spremljali’ igro s tribun. Trening Triestine Triestina je imela včeraj dopoldne intenzivni trening na občinskem stadionu. Pod vodstvom trenerja Trevisana so titularci in rezerve izvajali atletske vaje, podajanja z Žogo in strele na vrata. Danes dopoldne bodo titularci in rezerve odigral; trening tekmo na dvoje vrat. —»*------ Atletika na obč. stadionu V soboto in v nedeljo bo na občinskem stadionu deželno prvenstvo v deseteroboju za moške in v peteroboju za ženske. Prvenstvo organizira «Ginnastica Triestina*. Deseteroboj obsega naslednje dis-ciDline; teke na 100. 400, 1500 metrov, 110 m zapreke, skoke v višino, daljino in s palico ter mete krogle, diska in kopja. Peteroboj pa obsega: teke na 100, 200 in 80 m z ovirami ter skoke v daljino in v višino. Izven prvenstva bo tudi tek. movanje v teku na 3000 m z ovirami. —_«»----- Tržaški plavalci nocoj na Reki Nocoj bo na Reki dvoboj v plavanju inf vaterpolu med tržaško reprezentanco in plavalnim društvom Primorje. 27 tržaških plavalcev in vaterpolistov odpotuje na Reko danes zjutraj, vrnili pa se bodo že pozno ponoči po zaključenem dvoboju. «» . SLABA KOŠARKA Stock - Don Bosco 65:31 Košarkarsko moštvo Stock je včeraj odigralo trening tekmo z moštvom Don Bosco Tekma je bila za zaprtimi vrati in se je končala z rezul tatom 65:31 za Stock. Prikazana igra je bila na zelo nizkem nivoju in posebno vrsta Stock Nov svetovni rekord v ženskem peteroboju MOSKVA. 15. — Na atlet skem mitingu v Krasnodaru je sovjetska atletinja Irina Press postavila nov svetovni rekord v ženskem peteroboju s 4880 točkami. V posameznih disciplinah je Press dosegla naslednje rezultate: krogla — 14,20, višina 1,58, daljina 5,82. 200 m — 24”8, 80 m ovire 10’’9. Prejšnji rekord je imela njena rojakinja Galina Bistrova 4872 točkami in z naslednjimi rezultati: krogla 13,81. višina 1.50. daljina 6.00, 200 m 24”5, 80 m ovire 10"8. Bacv Španija: Amoros- ^ Finska: Valkama. Salminen; j Francija: RaV"^; Jazv, Seye, Dele Battista, Macquet, Picado: tfril, Anglija: Radford, Jones, p Hildreth, Ibbotso». Quinton; K#' Grčija: Depastas, p Ni7.ozemska: N beek, Visser: jUi Madžarska: va,, vo-lgy. Nagy, SzeC , Kovač; Ul sar, Norveška: B5ao')s* ,*as: »10 v gliste čas sl and, Torgensen nielsen, Haugen. »It Poljska: .Sldi°>*4 7’ Lewandowskv (o cherczyk, f.°*Ls»i Zimmy, Ja"15 “7 „ e Švica: Tschudi. “jJK «2* S?,' s»hV/b< V Tali-M1''!,,e ostale »»'H* ", |J C- BLED, 15. ■ ki«*" fce hovskega tu7vens‘,°’/ S za svetovno pr' .j ji#. h dt doseženi raJ*e i-o V * Talj - Fisher0ufff;S H i Smislov - .zicijt, nš zi. Smislov™ |CU, _ -^ njeno v boljši Pmjgor^A Jk slova. Keres - ' Pet^jSlk'' *odnei*!r ! njeno v ma !0 cijiza Keresa, koe prekinjen0 34 h ciji za Petrosjanao)u. pet? h !? Stanje po «er|* () C 4 (1), Talj 3,'’ 2 5 (*!itd Benkoe. Fisher *■ 0iaKsl rič, Smislov 2 ' (2). ^-"-'7 Tiska Tiskarski O Na državnem teniškem prvenstvu seniorjev ki se bo začelo danes v Brescii, bo sodeloval tudi Tržačan Oscar De Ebner. KINOPROSEK^? predvaja <^anep>r»ll|l,, °b ‘?30 filmi IIIH" Jolly je A N Igrajo’- TRA’ JEA® C predvaja danes 16. t. m. z začetkom ob . — m in11" 20 uri na prostem Titanus barvni n J, NAJEMNIK S0{ ,0HN IRELAND beverly GARLAND allisoh id m 'Tjdaiua; BOILEAU.NARCEJAC; MRZLI ZNOJ 9. «Vsaj toliko, da se preoblečeva*, je vztrajal Flavičres... dPotem bom poklical taksi... Grem po suknjič... pustil sem v njem denarnico. Nalijte gospe čašico konjaka... kaj močnega!* Z besedami je poskušal doseči malo topline, prisrčnosti, eto bi prisil Madeleine k zaupnosti in da bi se ženska v pivnici navzela za njuno nesrečo. Sam v sebi je čutil prepolno radosti, moči in volje. »Sedite!* je viknil Madeleini. Skočil je preko zapuščenega nabrežja in stekel do skladovnice aodekov ter pobral suknjič in telovnik. Kopanje v tem lepem času ni bila nevarna reč, a dosti tudi ni manjkalo... Ni ga toliko prizadel napor in strah, pač pa pogled j a Madeleine, ko je mimo šla čez rob brega. In nato, na-ucesto da si se borila, kaj še, se takoj prepusti pošastnemu obupu. Na smrt sploh ni pazila. Rotil se je sam pri sebi, da je ne bo več izpustil izpred oči, kajti zdaj je zatrdno vedel, da ni povsem normalna. V diru je pritekel nazaj, da bi se pogrel. Ooetdnicarka je z otrokom v naročju nalivala sganje v dva koaarca. * »Kje je?» «Tu zraven - Preoblači se*. »Ima*« telefon?... Poklical bi taksi*. » «Tam je*. «. Z brado je pokazala telefon v ozadju pivnice. »Našla sem samo pajaca, če vam bo prav.* Ponovila je vprašanje, ko je Flavičres obesil slušalko. »Odlično,* je dejal. V tem trenutku je Madeleine prišla iz kuhinje in on je doživel nov pretres. Oblečena je bila v resno obleko iz tiska-neea blaga, brez nogavk; in obuta v sandale. To je bila čisto druga Madeleine, ki ni vzbujala nobenega strahu. »Pojdite brž in se posušite,* je dejala... »Po pravici povem, da sem potrta zaradi vas... Drugič bom bolj pazila...* »Upam, da se takle primer drugič ne bo ponovil,* je zabrundal Flavičres. Pričakoval je sicer, da se mu bo zahvaljevala, morda še s kakšnim nedoločnim zanosom, a zdaj se poskuša šaliti. Besno je nataknil pajaca, ki mu je bil prevelik. Po vrhu vsega bo zdaj moral biti še našemljen, si je mislil. V pivnici sta obe ženski šepetali in tako postali nekaki sokrivki, on pa je poskušal najti rokave pajaca, ko je na lepem z obupom ugotovil, da je ves trd od kolomaza. Flavieresova jeza se je obrnila proti Gčvignu. Drago mu bo plačal to pot! Naj si oskrbi drugega varovalca za svojo ženo, če še hoče. Tedaj je zaslišal, da je pred hišo zabrnel taksi. Ves rdeč od sramu je odprl vrata. «Ste pripravljeni, gospa?* Madeleine je držala dojenčka v naročju. »Tiše,* je zašepetala. »Še zbudili ga boste.* Previdno je podala otroka materi in ta nagla pripravljenost je razbesnila Flavičresa. Malo da se ni razjezil, pa je pobral le mokro obleko, porinil pod kozarec, poln konjaka, bankovec in šel. Medeleine je stekla za njim. «Do kam naj vas peljem?* je vprašal hladno. Stopila je v avto. »Pojdiva k vam,* je predlagala. »Verjetno se vam mudi, da bi se brž spodobno oblekli... Zame nima pomena.* «Povejte mi kljub vsemu, kje stanujete.* «Na aveniji Klčber... Jaz sem žena gospoda Gčvigna... Moj mož ima pomorske konstrukcije.* «Jaz sem advokat... Flavičres.* Odprl je okence do vozača. »Ulica Maubeuge, na vogalu Lamartinove ceste.* »Najbrž ste jezni name,* je povzela Madeleine. »Sama ne vem, kaj se je zgodilo...* »Jaz pa vem,* je dejal Flavičres. »Hoteli ste se ubiti.* Počakal je malo in pazil, kaj bo odgovorila, ali kako bo zanikala. »Lahko mi zaupate,* je nadaljeval. «Vse bom razumel... Včasih je kakšna žalost... kakšno razočaranje.* «iNe.» je dejala tiho, »ni to, kar vi mislite.* Znova je bila tista neznanka iz gledališča, žena s pahljačo, druga Madeleine, to je tista, ki se je prejšnji popoldan sklanjala nad pozabljeni grob... »Hotela sem se vreči v vodo,* je dejala, «toda prisegam vam, da ne vem zakaj.* »In vendar... tisto pismo!* Zardela je. »Pismo je bilo za mojega moža. Poskušala sem mu dopovedati nekaj tako nenavadnega, pa sem raje...* Obrnila se je z glavo proti Flavičresu in ga prijela pod roko, «Ali mislite, gospod, da je možno znova oživeti?... To se pravi, da kdo umre in potem... se zopet rodi v kom drugem?... Vidite, da si mi ne upate odgovoriti... Imate me za noro.* »Dajte, no!...* »Vendar nora nisem, nikakor ne... Ali zdi se mi, da se moja preteklost podaljšuje nekam zelo daleč... Pred mojimi spomini, ko sem bila še dekletce, je se nekaj, nekakšno drugo življenje, ki se ga začenjam zavedati... Ne vem, zakaj vam pripovedujem vse to...» »Kar nadaljujte, kar nadaljujte,* je zajecljal Flavičres. «Kdaj pa kdaj vidim stvari, ki jih še nikoli nisem videla... obraze, seveda druge obraze... ki so samo še v mojem spominu. Včasih se mi zdi, da sem stara, stara žena.* Govorila je z globokim glasom in Flavičres jo je poslušal, ne da bi se premaknil. «Najbrž sem bolna,* je nadaljevala... «In vendar, če bi bila bolna, bi moji spomini ne bili tako čisti; bili bi neurejeni, neskladni.* »Ali ste se prejle vdali nenadnemu notranjemu sunku, ali pa ste sledili premišljeni odločitvi?* »Prej odločitvi... ali to v mojem duhu ni povsem jasno. Čutim, da z dneva v dan postajam bolj tujka, da je moje življenje za menoj. Torej, čemu bi ga nadaljevala? Za vas in za vse druge je smrt nasprotje življenja... Toda zame...* »Ne govorite vendar tako,* je dejal Flavičres, «vas prosim... Mislite na svojega moža!* »Ubogi Paul, ko bi vedel!* «Ne sme vedeti, tako je prav. Vse to bo ostalo med nama kot skrivnost.* Flavičres v svojih besedah ni mogel slcri Jjo, ** d nosti in ona se je brž nasmehnila ». živahno* F veka zbegala. it »Poslovna tajna!* je dejala. «Zdaj sem P IjiiiJ, l‘j sneto srečo sem imela, da ste šli vi ravno ta*T-fn'* F «Tisto že. Moral sem govoriti z nekim PodJ 0 ieP° obrati so od tam malo dalje, in da ni bilo ta» bi bil gotovo šel z avtomobilom.* «In jaz bi bila mrtva,* je zamrmrala. m°r9 ei9 Taksi se je ustavil. »Dospela sva,* je rekel Flavičres. »Boste **•- ji ker je moje stanovanje v takem neredu. Sam vrhu še hudo zaposlen.* jjitf V vezi stavbe ni bilo nikogar. Tudi na st0Pj vi1” ,117* vičresu bi bilo nerodno, ko bi ga bil v taki ohf ^ej stanovalec. Ko je odpiral vrata m spuščal je slišal, da zvoni telefon. hoP1 «Gotovo kakšen klient. Sedite prosim. V hiPu Stekel je v pisarno. »Halo!* Bil je Gčvigne. «2e dvakrat sem te klical,* je povedal ul' '}»%£' doma sem se nečesa spomnil zastran Paulinoveg*!#^ Vrgla se je v vodo. Ne vem sicer, če ti bo . koristil, vendar ti ga za vsak primer raje P° pa tebi zdi?* «Ti bom že povedal,* je odgovoril Flavičres. stranko v pisarni.* v r 4. i 6 (Ji Flavičres je nezaupno pogledal na koledarj ’ &JK dogovori, dve zapuščinski zadevi in ena razpok % tega bedastega posla. Tudi ni moč zapreti vra ,4 - nanje napis: »Zaprto zaradi mobilizacije* ----j y IU ZHIUUl IIlUUlllZfcLClJC' -c smrti*, ali pa zaradi česarkoli. Telefon bo še Klient iz Orleansa ga bo že stotič prosil, če ^ i>o njemu. Flavičres bo moral biti prijazen in si sovati. ji' (NadaH«*™