Pot!niurad!0!l TUD! SLOVENC) V il AL! J! POUDARJAJO „Nave)ičani smo goMh ob^ub" Koroški Siovenci smo že ponovno izjaviii, da nam obijube in ie-Pe besede, ki jih siišimo iz ust boij aii manj pristojnih dejavnikov v de-^eii in državi, prav nič ne koristijo. Zato smo tudi poudariti, da mora-io obijubam siediti ustrezna dejanja, namreč taka dejanja, ki nam bodo zagotovita pogoje, v katerih bo naša narodnostna skupnost iah-*to enakopravno živeia ter se svobodno razvijata, skratka: da nam "e bo treba imeti skrbi giede jutrišnjega dne. V tem smisiu smo vedno spet opozarjati, da je treba naša iivijenjska vprašanja rešiti širokogrudno in giobaino po črki in po duhu ustave in državne pogodbe, braziii pa smo tudi svojo pripravijenost, konstruktivno sodeiovati pri hkanju takih rešitev, ker smo prepričani, da je manjšinska vprašanja Možno reševati ie v sodeiovanju s prizadeto manjšino. Podobno ugotavljajo tudi Sloven-**' v italiji, ki se prav tako še vedno Morajo boriti za priznanje pravic, so jim zagotovijene v republiški ustavi in v mednarodni pogodbi. Prtako kot mi z dosedanjimi dosež-ne morejo biti zadovoljni ter so s^oje nezadovoljstvo jasno izpove-doti v izjavi, ki jo je prejšnji teden v vzezi z bližnjimi državnozborskimi volitvami v Italiji objavila Slovenska kulturno gospodarska zve-v Trstu. Ker so stališča, ki jih Poudarja SKGZ, zelo podobna na-S'M stališčem, izjavo ponatiskujemo v celoti. Takole se glasi: Slovenska kulturno gospodarska iveza z grenkobo ugotavlja, da je Pred razgovori o dvojezičnih napisih? Po poročiiu socialistične .Karntner Tageszeitung" je deželni glavar Sima pred nedavnim na Dunaju razgovarjal s kanclerjem dr. Kreiskym o študiji koroške deželne vlade za rešitev še odprtega vprašanja v členu 7 državne pogodbe Predvidenih dvojezičnih topografskih napisov in je bila ta študija sprejeta kot „realen in uporaben predlog". Nadaljnji razgovor o tem vprašanju bo 'mel zvezni kancler v navzočnosti deželnega glavarja Sime 5- aprila 1972 na Dunaju s Predstavniki obeh koroških Manjšinskih organizacij. To je deželni glavar izjavil na zborovanju socialističnih ^ena(!) v Celovcu. Predstavništvo koroških Slovencev doslej še ni dobilo vpogleda v omenjeno študijo deželne vlade, kakor tudi ni bilo obveščeno o razgovorih na Dunaju. posameznikov in slovenske narodnostne skupnosti kot celote. Medtem ko sta v tej dobi obe veji parlamenta sprejeli ustavni zakon in druga zakonska določila v prid Nemcem na Južnem Tirolskem, ki v današnjih družbenih razmerah Republike Italije zadovoljivo rešujejo njihova vprašanja, pomeni gluhost vladajoče stranke do življenjsko važnih problemov slovenske manjšine, kljub nekaterim de-' laternam, dvojno mero in podcenjevanje potreb Slovencev v Furlaniji-Julijski krajini. Enostavno zanikanje slovenskega problema v videmski, goriški in tržaški pokrajini, ki je bilo značilno v začetku obdobja po drugi svetovni vojni, je bilo preračunano na čimprejšnjo asimilacijo Slovencev. Poznejše deklarativno priznanje pravic, toda ne vsem Slovencem v avtonomni deželi, in stališče da je treba slov. probleme postopoma in zato počasi razreševati, še ne zagotavlja preloma s preteklostjo, kajti zavlačevanje s celovito zaščito pomeni nadaljevanje asimilacije. Zaradi tega predstavlja danes sta- lišče do zaščitnih zakonskih ukrepov v korist slovenske narodnostne skupnosti preizkusni kamen za iskren odnos do Slovencev kot posameznikov in do celotne skupnosti. V pretekli legislativni dobi so predložili osnutek za zaščitni zakon v korist slovenske narodnostne skupnosti Komunistična partija Italije, Socialistična stranka Italije in Socialistična stranka proletarske enotnosti. V obliki peticije je odposlala osnutek zakona parlamentu Slovenska skupnost skupaj s Slovensko demokratsko zvezo, Slovenska kulturno gospodarska zveza pa je izdelala osnutek ukrepov po vzorcu južno-tirolskega paketa. Obžalujemo, da nista v tem pogledu ničesar storili Stranka krščanske demokracije, ki nosi v vsej povojni dobi glavno odgovornost pri vodenju države in Socialdemokratska stranka Italije, ki je bila s kratkimi časovnimi izjemami soodgovorna za povojno politiko v državi. Slovenci, ki smo dali velik delež v odporniškem gibanju, iz katerega je izšla republiška ustava, smo naveličani zavlačevanja, golih deklaracij in obljub. V 27 letih so nam sile, ki so nam s sovražnimi akcijami in nasiljem stregle po življenju, zadale hude udarce in povzročile nenadomestljive izgube, zato je treba končno v duhu ustave in mednarodnih sporazumov uveljaviti enakopravnost Slovencev na vseh področjih, na gospodarskem, političnem, jezikovnem in kulturnem ter nas kot skupnost in kot posameznike zaščititi. Danes bi odločilni korak v tej HmmHmtHMmmHmnMHHHmHHmimHtMHtmHMmHmmmHMHHtHHmnnHunmniHmiiHHHumMUHMUHH))! = 5 = V a b i ! o E ! SPOMINSKO SLAVNOST ! ^ OB 30-LETN)C! tZSELJEVANJA KOROŠKtH SLOVENCEV š ki jo prireja Narodni svet koroških Siovencev in Zveza siovenskih E E organizacij na Koroškem v sodeiovanju s Krščansko kuiturno § E zvezo in Siovensko prosvetno zvezo v nedeijo 16. apriia 1972 E E s pričetkom ob 14.30 uri v veiiki dvorani ceiovškega Doma E E giasbe. E Na sporedu bodo govori, recitacije in petje. Vstopnice v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih, E E pri zastopnikih farne miadine ter v Ceiovcu v knjigarni ..Naša E E knjiga". = Prireditveni odbor ......tmtttmmtmmummmu.)mmn!)mmmmnmnmm)nnmmmnmnm)t)n!tn)nm))!)!m:tn:n!!nl smeri predstavljal celovit zaščitni zakon, pri čemer je odločilna legi-slativna doba, ki je pred nami. S tem v zvezi je odgovornost strank, ki bodo imele v parlamentu svoje zastopnike, velika. Prepričani smo, da bodo stranke, ki so predložile zakonske osnutke za zaščito slovenske narodnostne skupnosti, vnesle v svoj volilni program obvezo, da se bodo na ta način obvezale nadaljevati že začeto delo. S pričujočim pismom pozivamo predvsem tiste stranke, ki zagotavljajo, da so proti asimilaciji Slovencev in da so za mirno sožitje obeh narodnosti, da vključujejo v svoj volilni program obvezo po celoviti zakonski zaščiti Slovencev v videmski, goriški in tržaški pokrajini. Samo jasna obveza bo slehernemu Slovencu, ki bo šel na volitve, dokaz, da so njihove izjave resne in ne zgolj deklaracija. Toiiko izjava SKGZ v Trstu. Vsak bratec pa iahko sam presodi, v koiikšni meri zgornje ugotovitve ve-ijajo tudi giede siovenske narodnostne skupnosti na Koroškem! Razširjenost tiskane besede v mednarodnega /efa knjige niti, sicer le obrob- pretekla legislativna doba ne-otivna glede sprejetja zakonskih 'epoy v prid slovenski narodnost-' skupnosti v deželi Furlanija-Julij-krajina. t , °'lament ni odobril kljub temu Č lakonskih predlogov, ki dolo-kazen za sramotenje pripad-slovenske narodnostne skup-in dopolnilnih določb glede jj*^"ske šole. Se manj je bilo stor-kr?^a v zvezi s predloženimi zate! ^'Mi osnutki, ki obravnavajo °Mejšo zaščito Slovencev kot /MMr S7MO v MgšcTM /Zsfg že por-očg/Z, je spfcZg/ZzZ- orgdn;z%c;;% Zr/rgžfMiZ? Mgror/ou zg M/tgro, ZMg- Most prosvefo /LWE$CO) /e;o 1972 pr-og/gsZ/g zg AferfMgrocfno /ero MjZge. V rcTM /e;% povsod Mg svefg, Mret/ tvem/ MgrodZ /M /jgdstvZ, posvečgjo MjZgZ poseMo pozoT-Mosr /M s^r/?;;o zg gvc/jgv/jgMje M/eMegg pos/gMstvg.* M/ po eM/ strgM: posodg M/fgrc Z M oTnZM wgMgg Mg-ro