Poštnina plačana v gotovini.
Štev. IO.	V Ljubljani, dne 22. decembra 1931.
Posamezna številka 1 Din.
Leto IV.
Izhaja vsako drugo soboto. Naročnina: 5 Din četrtletno, 10 Din polletno.
DELO
Uredništvo: Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/11. — Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54.
Važne spremembe v delavskem zavarovanju
Čudno ni, ako današnje izredne gospodarske prilike tudi na delavsko za-varovanjp neugodno vplivajo in v izvajanju zavarovanja povzročajo čimdalje večje težave. — Število zavarovanega članstva pada, povprečna zavarovana mezda se znižuje, kar ima za posledico padanje dohodkov, dočim izdatki ne padajo v istem razmerju. Nespremenjene so ostale vse oskrbnine v bolnicah, nasprotno so se v nekaterih bolnicah še povečale, sanatorijski stroški se niso znižali, zdravila in razni zdravilni pripomočki tudi ne. Med dohodki in izdatki je nastalo veliko nesorazmerje, katero redno poslovanje zavarovanja ogroža. K temu pa se pridružuje še dejstvo, da podjetniki čim dalje bolj neredno poravnavajo svoje plačilne obveznosti in se zaostanki na neplačanih prispevkih množe. Težak položaj zavarovanja pa poslabšujejo še razni izkoriščevalci, kateri bolezni umetno kažejo ali iih pretiravajo. Stari, odpuščeni delavci se zatekajo k bolniškemu zavarovanju, ker ni starostne preskrbe, živeti pa morajo. Tako se nad zavarovanjem zgrinjajo samo neugodni pojavi, kateri morajo vsakomur, kateri ima razumevanje za važnost zavarovanja, povzročati resne skrbi.
Gospodarska in socialna kriza se v splošnem pojavlja v nezdravem razmerju med dohodki in izdatki. Dohodki raznih ustanov in posameznikov padajo, draginja potrebščin pa ostaja ali nespremenjena ali gre prepočasi navzdol, tako da je razlika vedno nezdrava. Glavno sredstvo za ublažitev krize bi zato moralo biti v prizadevanju po znižanju draginje. Znižanje draginje naturalnih dajatev v delavskem zavarovanju bi .preprečilo tudi krizo zavarovanja. Pogosto je čuti trditev, da krita v zavarovanju povzročajo previsoki upravni stroški. Ako kje, mora ravno v delavskem zavarovanju biti režija najbolj ekonomična, da se more kolikor mogoče visok odstotek dohodkov uporabiti v I produktivne svrhe, t. j. v svrhe denarnih in naturalnih dajatev zavarovanim članom. Zato si zavarovanje prizadeva, da temu osnovnemu načelu do najskrajnejših mej možnosti zadovolji. Toda upravni stroški v zavarovanju se ne morejo meriti po istih načelih, kakor drugod. Režija je odvisna od najrazličnejših momentov: od tega ali je v enem obratu zaposleno malo ali veliko zavarovancev, od višine zaslužka članov, od števila bolnikov in porodov itd. Na vse te momente pa uprav zavarovanje nima vpliva. In še nekaj: čim večja je kriza, tem višja mora biti režija, kajti neredno plačevanje prispevkov zahteva mnogo več upravnih noslov, kakor redno plačevanje, v krizi je vedno več simu-lantov, kar povzroča mnogo drugače I
nepotrebne kontrole. Zato je napačno, ako mnogi krizo zavarovanja uporabijo za kritiko proti upravi zavarovanja, kar pogosto znači nerazpoloženje proti samemu zavarovanju.
Ministrstvo za socialno politiko je izdalo nekaj zelo važnih odredb, s katerimi ima namen krizo v bolniškem zavarovanju oblažiti. Dne 1. decembra t. 1. je stopila v veljavo naredba, s katero se bolniško-zavarovalni prispevek dvigne od 6% na 6.5%, pri nekaterih okrožnih uradih pa na 7%. Ta ukrep ima za posledico, da se bodo bolniško-za.varo-valni prispevki dvignili za Via, t. j. za toliko, kolikor znaša enomesečni bolniško-zavarovalni predpis. Pri nespremenjenih osnovah bi to značilo okoli SVz milijona Din več dohodkov na leto. Istočasno je stopila v veljavo tudi naredba, da najvišjo podporno dobo, katera je trajala leto dni, zniža na V> leta. Ta ukrep značr prištednjo okoli 2 milijona 300.000 Din, torej skupno okoli 6 milijonov Din več dohodkov. Ker pa zavarovanje dosedaj ni bilo pasivno in grozi pasivnost šele v tekočem letu, je ta finančni efekt prevelik in zato gospodarsko in socialno neutemeljen. Zlasti bo skrajšanje podporne dobe prizadelo socialno najpotrebnejše, t. j. bolnike s težkimi in dolgotrajnimi boleznimi, za katere je potrebno daljše kakor polletno zdravljenje. 'Ker nimamo invalidnega zavarovanja, bodo bolniki po polletnem uživanju dajatev iz naslova bolniškega zavarovanja ostali na cesti brez sredstev in pomoči. Ker tak ukrep ni niti socialno in niti gospodarsko utemeljen, je nujno želeti, da se takoj ukine in da tudi v bodoče ostane v veljavi enoletna podporna doba. Tudi, ako bi bilo skrajšanje- podpor gospodarsko nujno utemeljeno, je ^eči le po ukrepih, kateri so socialno manj občutljivi in nevarni.
Kot tretji ukrep, kateri je bil iz razlogov sanacije bolniškega zavarovanja izdan, je pa novelizacija samega zakona v poglavju, katero ureja porodniške podpore. Pravico do porodniških podpor je imela dosedaj članica že s trimesečnim članstvom, po noveli pa je ta nravica priznana šele po 10-mesečnem članstvu. Sedanje 3-mesečno članstvo na tudi,v bodoče porodnico upravičuje do dajatev v naravi: babica, zdravniška pomoč, porodniški materijal (sani-tol itd.). Ta odredba je več ali manj socialna in potrebna, ker ima poklicna delavka vedno večmesečno, odnosno večletno članstvo, dočim je kratka karen-čna doba omogočala zlorabe po osebah, katere niso bile poklicno zaposlene kot delavke.
Vsi ti ukrepi pa ponovno dokazujejo, da je tudi uvedba starostnega in invalidnega zavarovanja nujno potrebna.
Socijalne dolžnosti današnjega časa
Čuden mraz pretresa ves svet. V nemirnem pričakovanju so vsi narodi. Dnevno časopisje je polno samih vznemirljivih 'vesti, iiz katerih vidimo in slutimo, -da se človeštvo težko btori za svoj vsakdanji kruh, za novo obliko življenja človeške družbe, v kateri bi bilo več sreče in več izadovoiljsifcva. Vsepovsod divja ali grozi brezposelnost, denar izgublja na vrednosti, gospodarsko življenje zastaja, ipofitičan nemir veje po svetu, v katerem je skrito nekaj, česar se vsi boje. Odkar je bil podpisan svetovni mir, se govori in posvetuje samo o tem, kako ta mir ohraniti: znak, da mir sloni na trhlih nogah, katere se morejo vsak hip zrušiti. Vse priznava, da je treba med narodi in državami več iskre nega sodelovanja, več medsebojnega poznavanja in medsebojne pomoči — toda nihče noče prav slediti tem zdravim načelom. Vsakdo skuša, da stolpi nekam v ozadje, misleč le, kako bi sebi: najbolj koristil.
Vsemu temu' pravimo gospodarsko soicialna in politična kriza. Z drugimi besedami: človeški ,rod je zabredel v nevarne pečine, iz katerih mora z vso previdnostjo priplezati, da ne trešči v prepad.
Zdravo, /normalno življenje je vrženo iz tira. Kakor se zdi, da je povojno' gospodarsko- življenje postalo- bolj demokratično in medsebojno- sožitje socialno pravičnejše, je pa resnica vendarle drugačna. 'Materijalno življenje je postalo znatno bolj nezanesljivo, obstoj širokih delovnih vrst je izpostavljen stalnim nevarnostim, tako, da vsi mnogobrojni socialnozdščifmi zakoni nimajo pravega učinka. INlajsolildnejše soeialhe pridobit-, ve so v stalnih iniev-afno'Stih; saj vidiimo, da niti socialno zavarovanje, katero tvori jedro ekonomske zaščite, ne more biti kos vedimo težjim nalogam. Celo solidno angleško brezposelno zavarovanje je radi padca denarja p-rilšilo v zelo nevaren položaj in delavstvo je moralo pristati na skrčenje zaščite brezposelnih, alko je hotelo vsaj nekaj Uhraniti. iNajpoipolnejše kolektivne pogodbe po-■stajajo čez noč brez vrednosti; dolgo-letmo .zavarovanje za slučaj starosti pride preko noči v nevarnost:, da se raz-olinii v nič. Glej slučaj na Jesenicah, kjer grozi- delavstvu -odpust in s tem izguba vseh pridobljenih p-raVic.
Prodira (prepričanje, da dosedanje metode socialne zaščite še daleč niso popolne in zanesljive ali trajne vredno-
sti. To ima za posledico, da se v tem ogromnem boju za novo ureditev človeške družbe vedno globlje pogreza prepad med onimi, kateri so ekonomsko zanesljivo začiteni in med ornimi, kateri te zaščite nimajo. Pa tudi vedno širši je ta prepad. Črta med bogastvom in revščini} je vedno- -jasnejša, srednji sloji in stanovi izginjajo na drugo stran prepada, kjer stoje oni, kateri ničesar nimajo. Eno pa postaja vedno- jasnejše. Sreča sveta in mir med narodi slonita le na 'širokih vrstah delovnega ljudstva. Tem vrstam je 'treba dati zanesljivejšo živ-Ijensko eksistenco v okvirju držav in v okvirju mednarodnega življenja. Vse prizadevanje mora dobiti svojo osnovno točko v stremljenju po ublažitvi socialne krize delovnega človeka, ker je ta koncem koncev štetilčno le močnejši j in tvori jedro narodov in držav. Sve- | tovna in državna politika mora dobiti i značaj izrazite socialne politike in ne I sme 'biti več tipično gospodarska ali finančna politika, katera je primemo kalila vodo samo za manjšino onih, kateri so bogateli in se v krizah okoriščali. —
Socialna kriza je val, kateri nevarno ogroža blagostanje sveta in v njem vsakega posameznika. Vsakdanje izkušnje nas morajo utrjevati v prepričanju, da so socialne dolžnosti naših dni vse druge, kakor so bile kedaj preje. Nosilec socialne misli ne smeta več ostati delavec in nameščenec, nosilec te misli mora postati javnost, da z enotno velijo prekvasi mišljenje in da korakom te misli zmagovit pohod. Le poglejmo na Jesenice: ako- bi bilo vse prebivalstvo prežeto socialne misli in bi imelo interes delavstva stalno v mislih, do take krize ne bi prišlo. Danes se jasno kaže, kako tesno so z interesi delavstva povezani interesi vseh drugih slojev, celo kapitalizma, kateri je nesposoben, da bi v krizah sam našel izhod. Pozna samo eno sredstvo: ugasne ogenj v tovarniških p-ečh. Mraz pa je tudi zanj nevaren. Javnost mora razumeti jedro problema: socialna misel mora postati skupna misel vseh. Skladno tej zavesti pa morajo slediti tudi dejanja. Nič ne bo boljše, ako javnost ne bo boljša!
lOletnica Zveze jugoslov. del in podpornih društev v Nemčiji
Zveza jugoslovenskih delavskih in podpornih društev v Nemčiji je proslavila v nedeljo 29. novembra 10-letnico svojega obstoja. Proslava se je vršila v prostrani dvorani gostilne Klebold v Essenu in sicer je bil dopoldne občni zbor Zveze, popoldne pa proslava uedinjenja.
Točno ob napovedani uri je ctvoril zborovanje predsednik Zveze tov. Pavel .Bolh a, ki 'je pozdravil delegate, katerih je bilo nad 100 in med njimi 40 predsednikov v Zvezi včlanjenih društev. Prav prisrčno je pozdravil našega predsednika tov. Rudolfa Juvana, ki je zastopal na proslavi Narodno strokovno zvezo in Narodni izseljeniški odbor. Zatem je v daljšem govoru orisal položaj naših izseljencev v Nemčiji in pokazal tudi na 10-letno delo Zveze in v •njej včlanjenih društev. Govor priljubljenega predsednika so zborovalci živahno odobravali.
Po govoru tov. Bolhe se je vršila volitev novega odbora in je bil ponovno in z navdušenjem izvoljen predsednikom tov. Pavel Bolha. Poleg njega pa se je izvohlo v odbor predsednike vseh večjih društev.
Delegat iz domovine, predsednik Narodno strokovne zveze, tov. Juvan je nato v izčrpnem govoru orisal položaj v ožji domovini in poudaril, da so zadnje volitve v domovini pokazale, kako globoko so segle v srca vseh Jugo-slovenov besede Nj. Vel. kralje, ki jih je narodu povedal s svojim znanim in zgodovinskim manifestom od 6. januarja 1929. Narod je na ta manifest odgovoril s tem, da je pričela med narodom vladati ljubezen in bratstvo. Med govorom tov. Juvana so zborovalci parkrat priredili živahne ovacije kralju in Jugoslaviji. Govor tov. Juvana so zborovalci sprejeli z velikim entuzijazmom in so manifestacije za veliko Jugoslavijo trajale nekaj minut.
Zborovanje je popoldne ob 3. uri zaključil dolgoletni predsednik Zveze tov. Pavel Bolha.
Popoldne ob 4. uri se je vršila proslava uedinjenja v isti dvorani. Še med zborovanjem Zveze so prihajali popoldanski udeležniki v dvorano in se je do pol 4. ure dvorana napolnila do zadnjega kotička. Veliko udeležencev se je moralo zadovoljiti s tem, da so stali pred dvorano, mnogo njih pa je morale žal oditi, ker ni bilo več prostora, četudi je dvorana prav prostorna.
Popoldanske proslave so se poleg že imenovanih udeležili tudi generalni konzul g. Branko M a r k o v ić, izseljeniški komisar g. Velimir D e ž e 1 i č in mnogo prijateljev Zveze in naših izseljencev.
Proslavo je otvoril tov. Bolha s primernim nagovorom in pozdravil vse navzoče,. posebno toplo pa odposlanca iz domovine in številne ugledne goste, med katerimi so bili tudi odlični domačini nemške narodnosti. Uvodoma je preči-
tal došle pozdrave in čestitke iz domovine in s posebnim veseljem ugotovil, da imajo izseljenci v domovini lepo število iskrenih prijateljev. Izseljence so iz • domovine brzojavno pozdravili minister g. dr; Albert K r a m e r, ljubljanski župan g. dr. Dinko Puc, podstarosta Sokola kr. Jugoslavije br. Engelbert Gan glj načelnik ministrstva g. B o d y, , lajniK ministrstva g. ,dr. Božidar Vodušek, narodni poslanec g. dr. Stane Rape, ravnatelj OUZD tov. dr. Joža Bohinjec, uredništva »Jutra« in »Domovine« in Zveza kulturnih društev. Zborovalci so z navdušenjem vzeli na znanje pozdrave iz domovine' in dolgo klicali domovini.
Pevski zbor »Triglav« je zšpel »Bože pravde«, otroški zbor pa »Hej Slovani« in »Lepo našo domovino«.
Sleddi so nato pozdravni govori generalnega konzula g. Markoviča, izseljeniškega komisarja g. Deželića, zastopnika NSZ tov. Juvana. Vsi govori so bili prožeti ljubezni do kralja in domovine, kar je izzvalo pri udeležencih viharje ovacij kralju in domovini.
Po slavnostnem delu se je vršila neprisiljena prisrčna zabava ob zvokih harmonike in prepevanja slovenskih narodnih pesmic.
Naš predsednik tov. Juvan je v spremstvu predsednika tov. Bolhe obiskal po proslavi več krajev, kjer so naseljeni naši rudarji in je imel v treh dneh 11 shodov, ki so bili vsi številno obiskani. Na shodih je poročal naš predsednik o položaju v domovini, slišal pa je tudi želje in pritožbe naših izseljencev. Te želje in pritožbe bo naš predsednik predočil merodajnim činiteljem, katerim bo tudi s posebnim referatom obrazložil obupno stanje, v katerem se nahajajo ti naši izseljenci.
Zvezi jugoslovenskih delavskih in podpornih društev in njenemu predsedniku tov. Pavel Bolhi na lepi proslavi in 10-letnici iskreno in tovariško čestitamo z najlepšimi željami za bodočnost.
J.
Zahtevajte „Delo“ v vsakem javnem lokalu!
•Veri obrtni zaiecn
Novi olbrtoii [zatoetn je objavljen in postane pravomolčem po preteku 4 mesecev. Ta zakon je v veliki meri rezultat naporov delavskih strokovnih organizacij in delavskih zbornic in predstavlja v izvrševanju socialno političnega programa, ki smo si ga postaviti, znaten korak naprej. On ustvarja novo delavsko-uameiščensko pravo pri1 nas, regulira strokovno šolstvo in položaj vajencev. V veliki meri je urejeno tudi vprašanje strokovnih razsodišč.
Delavsko pravo po novem zakonu o obrtih.
Uvod.
Dne 9. mpvembra t. 1. je bil objavljen v Službenih Novinah novi zakon O' obrtih. Ta zakon stopi v veljavo &tiri mesece po njegovem objavljenju, to je 9. marca 1, 1932.
V svojem drugem delu urejuje novi zakon službeno razmerje delavcev im nameščencev.
Ta del je za razvoj delavskega prava ,v,naši državi talko važen, kakor zakon o .zaščiti delavcev. Zalto ga morajo delavci in nameščenoi poznati.
Naslednje vrstice naj opozore Interesente na njegova najvažnejša določila.
Katera službena razmerja urejuje novi
‘	zakon.
Novi zakon urejuje službeno razmerje vseh delavcev in nameščencev, zaposlenih v podjetjih, na katera se nanaša obrtni zakon. Poleg tega pa tudi službeno razmerje delavcev in nameščencev, zaposlenih v naslednjih obratih (za katere sicer obrtni zakon ne velja): »v poljedelskih in gozdarskih obratih, rudnikih in pri podjetjih trgovske mornarice (z izjemo oseb, ki vrše službo na ladjah), na železnicah, mi rečnih brodo-vih, v privatnih šolah, pri odvetnikih, notarjih, agronomih, javnih bolnicah, v zadrugah, pri strokovnih organizacijah, stanovskih zbornicah.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje more predpisati z uredbo, da se razširi veljavnost tega zakona še na druge stroke, katerih službeno razmerje ne bi bilo urejeno s posebnimi zakoni.
Minister za socialno politiko lahko tudi predpiše, da veljajo določbe o vajencih tudi za učence, zaposlene v zgoraj še nenavedenih podjetjih, za katera obrtni zakon ne velia (n. pr. v delavnicah monopolske režije, v vojnih arzenalih itd.).
Na delavstvo, zaposleno v podjetjih javnih ustanov, se nanaša obrtni zakon le, v kolikor gre za osobje, nastavljeno s službeno pogodbo.
Novi zakon je tora j skoro splošen zakon, urejajoč službeno razmerje pomožnega osobja.
Z ozirom na zakonodajo, ki jo je še pričakovati, je treba podčrtati, da bi ustvarjali nepotrebno zmedo, ako bi urejevali isto materijo na novo s speci-jalnirhi zakoni, kakor n. pr. z rudarskim ali: trgovskim zakonom. Ti zakoni bodo lahko poglavja o pomožnem osob-jm ali sploh opusiili, ali pa omejili na tiste predpise, ki se mprajo za to stroko v. tistih slučajih posebej izdati,-v katerih. za nje splošni predpisi obrtnega zakona ne zadostujejo.
Na našem področju, razveljavlja novi zakon o obrtih jzrecno sledeče za pomožno osobje važne zakone: Stari obrtni zakon iz leta 1859 in vsa njegova dopolnita. Zakon o.službeni pogodbi trgovskih pomočnikov, ih dragih službojemalcev v sličnih.,podjetjih od 16. januarja 1910 in njegova dopolnila. „
.Predpise §,13 in 1 odstavek §, 14 zakona o zaščiti delavcev (odpiranje in za-Piraitie obratc^ (ledeUsk^počiiek).^ . ,
S, splošno klavzulo se razveljavljajo v ohrtneui zakonu vsi zakom, naredbe in pravilniki, ki obravnavajo odnose, ki so regulirani z novim zakonom, ako ni izrecno navedeno, da ostanejo še dalje v veljavi.	k"
( Med slednjimi je. važna uredba o odpiranju in zapiranju obratov z dne 26. aprila 1929 in na podlagi nje izdane banovinske .prpclbe, ter za- področje ljubljanskega okrajnega sodišča zakon o obrtnih sodiščih iz leta 1896.
To oboje ostahe še v veljavi.
Kako je s privatnimi nameščenci?
t
Vse splošne določbe, ki veljajo za delavce, veljajo tudi za privatne name-š(leb.ca,j,A!}e,rX toUko, kolikor# v,^-nu posebnih dplocb za službeni odnos privatnih nameščencev. Zlasti poseb-
no poglavje vsebuje ugodnejše določbe, nanašajoče se na službeni odnos privatnih nameščencev. ..
Za privatne nameščence se smatrajo osebe, ki so zaposlene v trgovinah z ppravijanjem pretežno trgovskih poslov in osebe, ki so zaposlene v višjih ne-trgovskih poklicih ali pisarniških pokli-cin v trgovskih in drugih obratih. Vse to pod pogojem, da je ta poklic njih glavni poklic. .
O osebni in kolektivni delovni pogodbi.
Službeno, razmerje med lastniki podjetij in njih pomožnega osobja se ureja z osebno ali kolektivno delovno pogodbo.
Kolektivna, pogodba je pismen dogovor, katerega sklene poslodavec ali po-slpdavska organizacija ene ali več sorodnih strok na eni strani in strokovna organizacija kot predstavnica delojerhal-. cpv na drugi strani in s katero se urejujejo sjužbeni pogoji za vse pomožno osobje v obratu in medsebojne pravice ip dolžnosti; obeh pogodbenih strani,
Dokler je poslodavec obvezan g kolektivno pogodbo,, sme delati v obratu le pod enakimi ali boljšimi pogoji, kakor jih vsebuje kolektivna pogodba. Vsaka osebna pogodba ali naknadna kolektivna pogodba, ki bi določala , v času, dokler je kolektivna pogodba v veljavi, v obra-delovne, pogoje,; kakor jih do-Idca kolektivna pogodba, je neveljavna.
Kolektivna pogodba ima po novem zakonu značaj delavsko zaščitne odredbe prisilnega prava, ki je uveljavljena po volji obeh pogodbenih strani in ki je krajevno iri časovno omejena.
Kolektivna pogodba velja vsled 1 tega za vse osebe, ki so zaposlene, v podjetju, za katerega velja kolektivna pogodba, ne,glede na to, ali so te osebe člani strokovne organizacije, ki je kolektivno pogodbo sklenila, ali ne.
Prisilne delavsko-zaščitne določbe zakona o obrtih se seveda ne morejo poslabšati ne z osebno, ue s kolektivno pogodbo. Prisilne stanovske organizacije (zbornice, obrtne zadruge) niso upravičene sklepati kolektivnih pogodb. ,
O plačilu:
Plača, ki se odmerja na uro, na teden ali'na akord, se izplačuje vsak teden. Plača, ki je odmerjena na mesec ali na daljši rok, se izplačuje vgak .mesec. S pravilnikom se bo lahko za .posamezne vrste . pomožnega osobja predpisalo^ da se plače ne bodo izplačevale v soboto, tpmveč med tednom..
Plača se .mora izplačati v dinarski valut). Na račun plače se smejo dajati le živila, kurivo, orodje, zemlja za obdelovanju in to le po lastni ceni in brez trgovskega zaslužka. Ne smejo pa se dajati na račun plače obleka, pijace in drago. Tudi v gostilnah ali kantinah se plača ne sme izplačevati.
Po zaslišanju zbornic se sme. z ministrsko uredbo dajauje blaga na račup plače za posamezna obrtna podjetja ali za posamezne kraje ' sploh . zabrauiti. Vsak dogovor, ,ki nasprptuje tem določilom, je. neveljaven. Ako. je dal, delodaT jaleq,.protizakonito kako blago na, račun plač(e, ne sme tega pri izplačilu mezde zaračunati. Tudi iztožiti te terjatve ne moare.sMff m r. n’Mv ;
-'i• > V •	#
Odškodnina za slučaj bolezni in zapre-čenosti v poslu.
Delojemalec obdrži svojo pravico do plačila, ako je po 14-dnevnem službovanju zadržan opravljati službo radi bolezni ali nezgode za razmeroma kratko dobo, ki pa ne presega dobe enega tedna, ako bolezni ali nezgode ni zakrivil nalašč ali z veliko nemarnostjo. Isto velja, ,ako je zadržan opravljati službo brez svoje krivde iz dragih tehtnih razlogov, ki se tičejo njegove osebe.
Delojemalec je dolžan poslodavcu ta-I koj javiti, da ne more priti v službo in mora predložiti na njegovo zahtevo spričevalo zdravnika okrožnega urada ali uradnega zdravnika o razlogih in trajanju njegove nesposobnosti ža, delo. To zahtevo more delodajalec, po preteku primernega, čaša ponovno staviti.
Zato. se delojemalec svojim pravicam iz tega člana tudi v osebni ali kolektivni pogodbi ne more odreči.
Za slučaj pa,. da je sprejet, služboje-malec.iv; hišno skupnost delodajalčevo, obdrži delojemalec, če, je trajala služba že 14 dni, za slučaj bolezni, ki ni povzročena namenoma ali z veliko nemarnost-
X)i\	‘/.dt".	t iCUci.. i lil :
jo, 14 dni pravico na denarno plačilo, prehrano, zdravniško lečenje in zdravila. Če traja službeno razmerje že vsaj pol leta, se podaljša ta rok na štiri tedne. Hrana in lečenje se more dati tudi v bolnici, pri tretjih osebah pa le s pristankom bolnega službojemalca. Izdatki za zdravila in zdravnike se morejo od-računati od plače, ki pripada uslužbencu v gotovini. Eventuelna hranarina pripada službojemalcu. Ako je službojemalec radi bolezni ali med boleznijo odpuščen, tak odpust ne more vplivati na obveznosti delodajalca napram bolnemu delojemalcu.
Zgoraj navedene odredbe bodo veljale za služkinje, hlapce in dekle, deloma pa tudi ža vajence in obrtne pomočnike. One so prisilnega značaja in se z nasprotujočim dogovorom ne morejo razveljaviti.
Zasebni nameščenci iipajo pravico takoj po nastopu službe do šesttedenske plače, ako obole in bolezni niso sami zakrivili. Po petih letih službe se podaljša ta rok na osem tednov, po 15 letih na 10 tednov, po dvajsetih letih na 12 tednov.
Nameščenka ima pravico na 6 tednov plače pred porodom, po porodu more prekiniti v svrho dojenja dvakrat po pol ure službo.
Te pravice se nameščencem ne morejo vzeti vsled odpusta med boleznijo ali radi bolezni.
Odškodnina za primer zaprek pri dolu in za primer orožnih vaj.
n	•) ; . - •	. .	;: j
Ako preprečujejo službojemalcu službo okolnosti, ki so na strani delodajalca, ima delojemalec pravico do plače. Delojemalec pa mora dopustiti, da si od-računa ono, kar si je prihranil vsled tega, ker ni vršil službe, ali kar je drugje zaslužil ali česar namenoma ni hotel zaslužiti.
Ako mora iti, delojemalec na orožne vaje, obdrži za dobo štirih tednov pravico do plače, ako je trajalo njegovo službeno razmerje nepretrgoma vsaj leto dni in ako za ta čas ne dobiva, odgovarjajoče odškodnine od države.
Orožna vaja ne prekine službenega razmerja.
Odpovedni roki.
Službeno razmerje, sklenjeno na po-skušnjo ali za nestalne potrebe, se more prhki ni ti v teku prvega mesca vsak čas.
Za vsa druga službena razmerja velja minimalna 14-dnevna odpovedna doba, ki se tildi v pogodbi ne more skrajšati.
Pri delu, ki se plačuje od kosov, učinek odpovedi ne nastopi prej, predno niso že .z;apdčeti kosi izdelani.
, Če je dogovorje»o,	traja službeno
razmerje pet let ali dalje, se more na dan poteka pogojene dobe odpovedati s šestmesečnim odpovednim rokom. Če se odpove ženi, ki je pred porodom, služba 6 tednov pred porodom ali kasneje, prestane službeno razmerje šele šest tednov po porodu.
Službojemalcu, ki živi z delodajalcem v hišni skupnosti, se mora dati med časom, ko traja odpovedni rok,^ možnost, da si more poiskati drugo službo.
Razlogi za odipust brez odpovednega roka so: napačna spričevala pri vstojciu v službop nedovoljeno jemanje provizij in slipna dejanja; ako se delavec odstrani brez, dovoljenja od službe, ali se ne pokori službenjir^,, navodilom delodajalca; neprevidno ravnanje z ognjem; izdajanje sjužbemh tajnosti; težka žalitev ali dejanski napad na poslodavca ali njegove rpdp?nske člane; pozivanje sodelavcev, k neposlušnosti ali na nemoralna ali neza-•W»l dejanja;. namerno', pškodovanje ppšlpdavceve lastnine; bolezen, ki traja d$je- kakor 4 tedne; od delavca zakriv-Ijpna nalezljiva, bolezen; ako je pijan, vkljub predhodnemu opominu; ako je obsojen na 14 dni zapora.
. Delodajalec izgubi v .večini zgoraj na-vedenih slučajev pravico delavca takoj odpustiti, ako tega ni storil tekom 8 dni, ko je za te' razloge zaznal.
Ako zapusti delavec brez važnega razloga službo, brez .odpovedi, more zahtevati, .delodajalec, da stopi ponovno v službo ali .da povrne škodo, ki jo ima delodajalec vsled neizpolnitve službene pogodbe. To škodo mora' povrniti tudi v slučaju, če ga je poslodavec takoj odpustil iz razloga, ki ga opravičuje k tk-kojšnjemu odpustu., Ta odškodnina je lahko tudi večja, kakor iznos delavčeve plače v dobi odpovednega roka.
Delavcu, ki je bil brez razloga odpuščen, se mora izplačati takoj pri odpustu plača za vso odpovedno dobo, najdalje pa za tri mesece. Poleg tega ima tak delavec pravico zahtevati odškodnino za eventuelno večjo škodo, ki jo ima vsled odpusta. Odškodnine te vrste zastarajo v šestih mesecih.
V	slučaju smrti se mora izprazniti službeno stanovanje uslužbenca v 14 dneh, če pa zapušča umrli rodbino, pa v enem mesecu.
Za zasebne nameščence veljajo ti-le odpovedni roki:
Služba začasnega značaja in služba na poskušnjo se mora odpovedati v teku prvega mesca obojestransko proti tedenskemu odpovednemu roku.
Če ni službene pogodbe, veljajo ti-le odpovedni roki: Pri službovanju, ki ne traja nepretrgoma pet let, je odpovedni rok šest tednov pred koncem vsakega četrtletja. Pri petih letih službe znaša odpovedni rok tri mesece, po 15 letih službe štiri mesece, po dvanajstih letih službe pet mesecev.
Odpovedni rok se ne more znižati s pogodbo na manjšo dobo, kot na en mesec in ne podaljšati na daljšo dobo kot na šest mesecev. Končati pa se mora vedno koncem koledarskega leta.
Odškodninske zahteve zasebnih nameščencev radi plače zastarajo v treh letih.
Odpravnina.
Osebe, katerim so poverjeni višji trgovski in višji tehnični posli, imajo pravico v slučaju odpovedi do odpravnine:
po	10 letih	po	štirikratno mesečno plačo,
»	15	»	»	šestkratno	»	»
»	20	»	»	devetkratno	»	>>
»	25	»	»	dvahajstkr.	»	>>
Prokuristi dobivajo dvojno odpravnino. Ako službojemalec umre, pripade njegovim zakonimi dedičem pravica do polovične odpravnine.
Pravica do odpravnine pa nameščencem ne pripada, če imn nameščena prn ' tTćc oo penzije pri Pokojninskem zavodu. V slučaju likvidacije podjetja odpade pravica do odpravnine v celoti ali delno, ako podjetju ni mogoče plačati odpravnine. V slučaju redukcij, ki so postale potrebne vsled depresije in krize, se zniža pravica do odpravnine za polovico.
Dopusti.
Plačane dopuste uvaja zakon le za zasebne nameščence. Za te znašajo letni dopusti:
Po šestmesečni nepretrgani službi 10 dni », petletni	»	»	14	»
»	deseti®!11!	*	»	21	»
» . petnajstletni	»	»	28	»
»	dvajsetletni	*	»	35	»
V	čas dopusta se ne sme všteti čas, ko je bil nameščenec bolan.
Delovni red.
Delovni red izdaja lastnik industrijskega podjetja. Vo pogledu disciplinskih kazni, ki jih more predpisati delovni red, določa zakon: V delovnem redu se ne morejo predpisati kazni, ki bi bile protivne časti in nravnosti. Denarne kazni ne smejo znašati več, kakor % dnevnega zaslužka, le v najtežjih primerih smejo znašati 'Višfiitf cdlodneVne mezde’.
Vše denarne kazni se smejo uporablja-ti ufključno v kprist delavcev dotiČnega podjetja. Delodajalec je dolžan pristojni'upravni oblasti vsake tri meseče dostavljati seznam, naloženih kazni in obrazložiti, za kaj so se te kazni porabile.
Ako je pa napravil delavec delojemalcu kako materialno škodo, mu mora to šk6do:peidTiiti. 1 ;	’?
Proti odmeri disciplinarnih kazni se je mogoče pritožiti pri obrtnem razsodišču.
Vsak delovni red mora dostaviti poslodavec tekom treh dni srezkemu načelstvu, banski upravi in delavski zbornici. ...	,	...	u.
Protizakpniti ali nepravilno izdani de-lovpi .redi ge imajo pq zaslišanju posip-davske ih delavske zbornice s sklepom srezkega načelstva popraviti in spremeniti. Proti temu odloku se je mogoče pritožiti na bansko\upraVO-
Vajenci.
Ppi sprejemu je predvideno dovršeno 14. letp, dovršena osnovna šola ali vsaj pismenost, zdravniški pregled, mišljenje državnega zavoda za pospeševanje obrti in industrije v dotični banovini.
Upravna oblast more poedinemu obrt- , niku odvzeti pravico do izučevanja vajencev, ako so svoje dolžnosti nap ram vajencem v pogledu hrane, obleke, stanovanja, izučavanja ali pošiljanja v šole težko zanemarjali.
Minister za trgovino in industrijo more v sporazumu z ministrom socialne politike in po zaslišanju poslodavskih in delavskih zbornic za poedine stroke določiti, kakšno sme biti v poedinih delavnicah številčno razmerje vajencev in pomočnikov.
Taka uredba se lahko izda ali za vso državo, ali za poedine banovine, kraje ali stroke.
Pri odrejevanju tega razmerja se morejo vzeti v obzir zaposlitvena možnost in možnost izučevanja vajencev. Vajeniška pogodba se sklepa pri pristojni obrtni zadrugi, če pa take zadruge ni, ah ce nima sedeža v dotičnem srezu, pri načelstvu občine, kjer se vajenec uči. Sresko poglavarstvo more všteti v rok učenja v izjemnih slučajih učenje, za katero ne obstoji predpisana učna pogodba.
Cas učenja se bo z ministrsko uredbo za poedine stroke predpisal, ne^ sme pa biti krajši od dveh in daljši od štirih let. Sreško načelstvo lahko podaljša učno dobo za tri mesece, ako je pristojna šolska oblast učenca iz obrtno nadaljevalne šole začasno ali za vedno izključila.
Ako je vajenec brez svoje krivde prekinil učenje pri enem obrtniku, se mu ta učna doba prišteje k učni dobi pri drugem obrtniku, pri katerem učenje nadaljuje. Ako pa je vajenec po svoji krivdi učenje prekinil, se mu ta doba v učno dobo ne šteje. Daljše prekinitve učnega razmerja se morajo nadzorni oblasti javiti, učna doba pa odgovarjajoče podaljšati.
Po dovršenem prvem letu učertja ima vajenec pravico do odškodnine za delo. Ta odškodnina se bo določila s pravilnikom.
Obrtno šolstvo
V krajih, kjer je manj nego! 25 učencev, bodo morali obiskovati vajenci ljudsko šolo.
V krajih, kjer je 25 do 50 učencev, se bodo osnovali za vajence poleg tega pri ljudskih šolah posebni časovno omejeni strokovni tečaji. V krajih* kjer ie 'nad 50 vajencev, bo morala vzdrževati občina posebne obrtno nadaljevalne šole.
Siromašnim vajencem so dolžni kupovati knjige službodajalci; če so tudi službodajalci siromašni, preide ta dolžnost na občine.
Šole šo dolžne vzdrževati v načelu občine. Občine pa morejo zaprositi v to svrho .tudi za banovinsko in državno pomoč, ako1 stroškov ne morejo pokrivati
iz Svojih sredstev ali iz podpor.
Vsi vajenci do 18. leta so dolžni obiskovati obrtno nadaljevalne šole. Minister za trgovino more olajšati s pravilnikom obiskovanje te šole učencem, ’ ki imajo večjo šolsko izobrazbo pd ljudske šole,
šolski pouk v obrtno nadaljevalnih šolah se vrši med delovnim časom. Natančnejša organizacija obrtnih šol se bo predpisala s pravilnikom.
Obrtno nadaljevalne šole bodo pod vodstvom banovinskega in vodstvom krajevnih šolskih odborov.
V banovinskem šolskem odboru po zastopana po svojem predstavniku tudi Delavska zbornica.
Pomočniki.
Vajenec, ki je dovršil učno dobo, postane pomočnik, ako napravi pomočniški izpit. Pomočniški izpit prijavi poslodavce neposredno pri pristojni zadrugi. Ta preišče, ali so izpolnjeni vsi predpogoji za izpit. Če so, mora sklicati zadruga najkasneje 10 dni po prijavi izpraševal-no komisijo.
Ta komisija sestoji iz predsednika in dveh prisednikov mojstrov. Predsednik je imenovan od bana iz vrst učiteljstva na obrtno nadaljevalni šoli na sedežu obrtne zadruge na tri leta.
Govoreči diapozitiv
UredpiStvo praške revije »Radioamater« je priredilo za povabljene novinarje poskusno predvajanje izuma nekega avstrijskega inženjesja, predvajanje »govorečih diapozitivov«. Aparat deluje popolnoma samostojno in projicira sliko za sliko brez človeške pomoči ob spremljevanju zvočne aparature. K vsaki sliki se oglasi samodelno pojasnjevalni tekst ali pa tudi glasbena spremljava. ■	)	• ‘
Princip novega izuma je preprost. Pred-vajalna naprava za slike je v zvezi z gramofonom, na katerem pa se ne vrtijo otoi-
Spisek prisednikov mojstrov sestavi obrtna zadruga, potrdi pa ga obrtniška zborriica.
i Vajenec, ki je napravil izpit, dobi po-i moČniško izpričevalo. Vajenec, ki je pri ! izpitu propadel, ga more vsake tri me-I sece ponavljati. Ako ugotovi izpraševal-! na komisija, da vajenec ni napravil izpita po krivdi učnega mojstra, mora prijaviti tak slučaj sreskemu načelstvu radi postopka in eventuelnega kaznovanja mojstra.
Za polaganje pomočniškega izpita ne bo plačeval kandidat nikake takse. Vse tozadevne stroške bo nosila obrtna zadruga.
Samostojen obrtnik lahko postane le pomočnik, ki dokaže z delavsko knjižico, da je bil zaposlen v svoji stroki skozi tri leta v obrtnem ali industrijskem podjetju ter napravil poleg tega mojstrski izpit ali pa dovršil strokovno šolo, ki tak izpit nadomešča. Komisija za moj-šlterske izpite je sestavljena podobno kakor komisija za pomočniške izpite. V teh komisijah pa je lahko poleg predsednika še en član neobrtnik.
Ako kandidat ni zadovoljen z ocenitvijo izpraševalne komisije, se lahko pritoži proti njej pri banski upravi, ki more odrediti ponovitev izpita pred drugo komisijo.
Ako kandidat pri izpitu propade, ga more ponavljati v roku, ki ga odredi iz-praševalna komisija. Ta rok pa ne sme biti krajši od treh mesecev.
Glede delavskih knjižic
osvaja novi zakon v glavnem stanje, ki je dosedaj v veljavi.
Razsojanje sporov iz službenih odnosov.
Razsodišča za razsojanje sporov iz službenih odnosov se bodo sestavila pri vseh sreskih načfelstvih. Le v Ljubljani bo poslovalo v to svrho dalje sedanje obrtno sodišče.
Tem razsodiščem bo predsedoval en uradnik sreskega načelstva, ki je dovršil pravno fakulteto. Po en prisednik razsodišča bo delodajalec, po en prisednik pa delojemalec.
Prisednike bo imenoval ban v dveh skupinah ha predlog poslodavske in de-lavske zbornice. Stvarna kompetenca teh razsodišč je omejena na zahtevke pod 12.000 Din.
Natančnejše tozadevne odredbe se. bodo predpisale s pravilnikom, izdanim od zainteresiranih ministrstev. Tožba iz spora iz službenega razmerja se vloži ustmeno ali pismeno pred sreskim načelstvom. Dovoljeno je zastopanje strank p» predstavnikih strokovnih organizacij. Stranke, ki se dajo zastopati po odvetnikih, morajo nositi v vsakem slučaju same s tem povzročene stroške.
Razsodba tega razsodišča je izvršna v 8 dneh po proglasitvi razsodbe. Razsodbo izvrši na predlog stranke sresko načelstvo.
Razsodba razsodišča se more izpodbijati le po § 691 zakonika o postopku pri civilnih sodiščih. Vsak drug pravni lek je izključen. Enaka razsodišča morejo oshovatl; tudi obrtne zadruge po pristanku bana. Tudi tem razsodiščem mora predsedovati pravnik.
Ta razsodišča so pristojna le, če pristaneta na nje obe stranki. Odgovarjajoče pravilnike potrdi ban po zaslišanju poslodavskih in delavskih zbornic.
Pomočniški odbori.
Pomočniški odbori se volijo za'področje vsake obrtne zadruge na Stroške delavske zbornice na letnem zborovanju delavskih zaupnikov iz področja dolične stroke, ako je v dotični obrtni zadrugi vsaj deset podjetij, ki imajo izvoljene delavske zaupnike. Kjer pomočniških odborov ni, opravljajo njih funkcije delavske zbornice.
Naloge pomočniških odborov so:
1.	) sestavljanje seznamov prisedni-kpv razsodišč v sporih iz službenega razmerja,
2.	) zastopanje pomočniških interesov pri upravi obrtne zadruge in sodelovanje pri vseh njenih napravah, pri katerih so soudeleženi tudi pomočniki.
čajne plošče, temve* valji. Igla., ki drsi po teh valjih, ip, navadna jelpena igla, temveč konica trdega kristala, ki je ni treba menjati za vsak va’j. temveč kvečjemu vsakih tisoč.
Slike se menjavajo običajno v presledkih po 2 minuti, valj pa se v tem času zavrti 20 krat. Apara' pa ima. posebne vzvode, ki dovoljujejo hitrejše ali počasnejše predvajanje. Slike se projicirajo pa površino 1 kv.'np, vepdar .je izumitelj izdelal že aparaturo, ki bo predvajala še večje slike. Novi izum bo imel med drugim veliko vlogo za atraktivno reklamo in so si ga v "ta namen nabavile že razne praške veletrgovine.
Kranjska industrijska družba ustavi obratovanje
Kakor hitro je Narodna strokovna | zveza doznala za ukinitev kolektivne j ptfeodbe s 'strani Kranjska indusfrijisike j družbe, je podvzeia potrebne korake v 1 zaščito delavstva. Nje predsednik tov. 1 Juvan je takoj interveniral pri ministru g. dr. Albertu Kramerju in ga naprosil, naj informira vlado o činu KIĐ ini opozori' na razburjenost, ki vlada med jeseniškim delavstvo. Prav tako je naiodmi poslanec radovljiškega sreza g. Ivan 'Mohcirie, vse Storil, da prepreči brezpo-selnost in s 'tem bedo jeseniškega delavstva. Narodna strokovna zveza pa je tudi takoj pismeno Obvestila centralno vlado in posebej ministra za social-: nb politiko o socijalno - gospodarski ka7 ta,strofi, k® grozi jeseniškemu delavstvu.
' Prepričani smo, da bodo vsi merodajni činitelji 'takoj ukrenili vse potrebno, da he- izgubi jeseniško delavstvo kruha.
Ko je telo'znano, da je Kranjska in-dujistfijska drulžiba odpovedala ne samo .kolektivno pogodbo ampak tudi delo svojim delavcem, je Narodno-strokov-na zveza v ispcirazumu z drugimi strokovnimi organizacijami ponovno intervenirala pti g. banu dr. Marušiču in prosila za nujno pomoč. Pri ter priliki, je bila g. banu izročena tudi spomenica, ki se glasi:
'AAfi.v	- J.
ur ;
Dne 9. decembra t, 1. je odpovedalo 'ravnateljstvo1 Kranjske industrijske družbe vsemu delavstvu s 14 dnevnim odpovednim irokom službo. .8 tem bo izgubilo okrog božiča it. 1. nad 2000 delavcev službo. Izguba na mezdah bo zbasala; okrog 3 milijone mesečno. iGkrog-60 odst. te mezde, to' je okrog i,8 tnilij.CMd mesečno, se je trošilo'samo za hrano. Ker gre za industrijski «okoliš, N katerem tvori •delavstvo večino prebivalstva, v tten slučaju nezaposlenih ne bo mogoče prehranjevati rz Sredstev Iše zaposlene okolice. Alkoi-jd'ža prehrano prebivalstva je v slučaju obuistavlitve obratov na Jesenicah nujno potrebna. Na obstoječe soeialno-po-litične institucije pri'taki akciji ni mogoče računati. Javna borza dela je imela na razpolago za vso ' Slovenijo lp d milijon Din za brezposelne podpore. Spričo- 'katastrofalno naraščajoče brezposelnosti je ta znesek že porabljen. Pri vsem tem pa delavstvo na Jesenicah mi prispevalo prispevkov za jiaVne borze dela- ker se ta prispevek pri bratovskih skladbicah mi pobiral, ,ta-■ko da bi tudi formalne pravice do fondov Javne borze dela ne :m?'o.
1lfz teh razlogov je tu državna podpora za prehranite v prebivalstva nujno potrebna.
Z ozirom na to. da'razpolagajo tovarne KUD z velikimi obratnimi rezervami, mislimo, da bi lahko Skrbelo podjetje za prehrano svojega delavstva v času obustavitve obrata, ako bi se mu osigurali od strani Narodne banke ali Državne hipotekarne banke za to potrebni krediti. Ne moremo se spustiti v presojanje vprašanja, ali ne bi za-doStui taki Ikrediiti in pa koncentriranje vseh državnih in občinskih naročil na Jesenice sploh omogočilo nadaljnjega obratovanja. Zlasti, če bi se postavili; v Čim prejšnji pogon oddelki tovarne, ki izdelujejo1 vodovodne cevi in pa pločevino izpod ‘5 mm. Izgleda, da bi bilo Itd bolj ekonomično, kakor obustavitev obilata, ker bodo tekle obresti investiranih kiieditov itudi v slučaju obuslta-vitve, !za prehrano prebivalstva pa bo treba tudi v tem slučaju breizpogojno skrbeti.
H.
Kranjska industrijska družba je odpovedala tudi obstoječo kolektivno pogodbo irt pričela pogajanja na obnovitev te poigodbe. Doudarja, da se vsi id krize potreba redukcija delavskih mezd.
Mi moramo predvsem poudariti, da znižanje mezd ne more bistveno vplivati na . uravnovešanj e neuravnotežene plačilne bilance podjetja; Mnenja smo dalje, da je sedanja situacija v vseh pogledih tako negotova, da ni pnmer-ma za definitivno reguliranje mezdnih odhošajev. Ako se je bati za slučaj produkcije na zalogo večjih obrestnih Obremenitev, je delavstvo pripravljeno prevzeti, nase del teh večjih stroškov, zahteva pa, da se krije večji del iz rezerv podjetja in pade v breme delničarjev.
Delavstvo se protivi poizkusu, da bi se zniževale delavske plače že na same glasove, da padajo- v inozemstvu c dne železnih izdelkov in z njimi tudi delavske plače in zahteva, da se vrši -to znižanje na obeh -straneh istočasno in tako. da bo v slučaju padanja cen primanikljaj enakomerno porazdeljen na Obresti, dividende, plače nameščencev in plače delavcev. iV slučaju, da bi postalo vsled padanja cen znižanje delavskih mezd potrebno, je delavstvo tozadevno pripravljeno se podvreči arbitražnemu razsodišču, v katerega bi delegiralo delavstvo in podjetje po enega zastopnika, medtem, ko bi mu predsedoval kot zastopnik gospod ban dravske banovine ali njegov namestnik.	.	,
Mislimo- da je učinkovita pomoč države za podjetja iKffi) v sedanji situaciji pđtfebna. Da pa morajo biti podani vsi pogoji, da bo prišla taka podpora res vsej javotsti v korist, mislimo, da more biti' vezana taka podpora na pogoj, da pitona enako kot delavstvo, tudi podjetje arbitražno razsodišče za mezdne spore in da da temu. razsodišču na razpolago 'podatke o' gibanju- ižkupila in izdatkih za isuroVine, tako da bo mogoče ipraVilno oceniti prirastek na vrednosti, ki odpada na zaposlenega delavca,	t .
Društvo bolničarjev NSZ v Ljubljani
prosi vse člane, naj najpozneje do vsakega 10. v mesecu poravnajo članarino, ker mora po tem roku društvo obračunati, s centralo. Članstvo naj ne čaka, da ga terjamo zn članarino, ampak naj jo samo čimprej odračuna.
Himen. Naš tovariš -Kocman Anton, član društva: bolmčarjev. se je poročil z tovarišico Smole Ivanko. Bilo srečno!
rfc i\ v * * r
Zanimivosti iz vsega sveta
Angleški nogoinetniki zmagali nad
? i •	španskimi
London. V Highburyju je anglasia re-prenzentanca potolkla s 7:0 eno najboljših španskih nogometnih moštev, i’o je bila prva mednarodna tekma med Angleško in Španijo, ki se je vršila na angleških tleh. ..	|	. ..	, , ,	,,
Ljudsko štetje na Francoskem.
Pariz. Najnovejše ljudsko štetje je naštelo na Francoskem 38,994.000 prebivalcev, to je 700.000 več nego 1. 1026, ko se je vršilo,.zadnje štetje.
Davčni vijak v Zedinjenih drža\ah.
Washington. Po novem .proračunu bodo davkoplačevalci obremenjeni z nadaljnjima dvema milijardama letno. Tisoči, ki doslej nišo " plačevati'' nobenega dob dninskega davka, bodo morali sedaj občutiti to dobroto, ki se ji ne 'od mogla odtegniti nobena oseba z najmanj 20 dol. tedenskega dohodka in tudi zakonci s preko 50 dol. tedenskega , zaslužka.
Richard Tauber mora plačati odškodnino.
London. Richard Tauber, znani tenor, bi se moral' te dni zagovarjati pred sodniki v Sussezu radi avtomobilske nezgode, ki se mu je pripetila nedavno tega. Avto, ki ga je krmaril mlad Anglež, je zadel v njegov avto. Tauber pri razpravi ni bil navzoč in so ga obsodili na plačilo 135 funtov šterlingov.
Stran 4.
Štev. 10.
>>D E L O«
Po volitvah
Kadar fte treba, da pride do izraza zavest samoohrane in samoobrambe, ne more tega izraza nihče zadušiti, tudi z najbolj umetnimi lim zapeljivimi sredstvi ne. Kadar je poisamezinfik v življem-ski nevarnicisti in je oigražen olbstoj njegovega telesnega življenja, mu mora 'biti najjačiji vodnik njegov razum in vsi oni skriti notranji nagibi, katetra so človeku dani po naravi, da se s pomočjo njih 'vzdrži v živi jenski borbi. V živ-Ijeraslkih nevarnostih se od časa do časa nahajajo tudi narodi in države, kot najvišja edilniica v lorganizacilji človeške družbe. Srečen narod, alko v takti trenutkih pokaže zadostno zrelost, mirnost v dejanjih in nehanjih, razsodnost raz-
načelo najčistejše demokracije v političnem in gospodarskem življenju brez nepotrebnih verskih, plemenskih, pokrajinskih ali razrednih stremljenj in ho- j tenj.
Delavci in nameščenci hočejo od novo1 liizvojevane Jugoslavije mnogo, ker od prejšnje niso ničesar imeli. Delavci in nameščenci hočejo popolno« socialno in gospodarsko neodvisnost, najpopolnejšo pravno zaščito in popolno jamstvo za neoviran kulturni in gospodarski obstoj in .razvoj. Delavci in nameščenci hočejo, da vlada v gospodarskem življenju najčMejlša demokracija, da so vse dobrine telesnega in duševnega
uma, 'kateri noče podleči nobenim za- ! ustvarjanja tudi skupna last delavcev in
peljivim demagogijam ali lepim besedam. iPovojni čas je pred težke preizkušnje postavil skoraj vse narode in vse države. (Ni pomembnejše države, v kateri ne bi po vojni prišlo, do velikih dogodkov, kateri so pretrgali s preteklostjo bi začrtali smer v bodoči zdra-vejši razvoj. Ko Sioi na bojnih poljanah utihnili topovi in je bilo konec fizičnih borb, je med' narodi in v narodih vzplamtela druga borba: borba duhov, borba misli, 'borba teženj za novo ureditev življenja narodov in držav, katera bolj odgovarja potrebam gospodarskega in socialnega .napredka.
Svetovni mir je začrtal meje novim državam, v državno celino je združil tudi jugoslovenskc pokrajine, toda svetovni mir nam ni dal prave in Čiste Jugoslavije. 'Jugoslavija, kakiišho je ustvaril svetovni mir, je bila samo surova zunanja državna oblika brez notranje duše in srca, brez zavesti; v skupnosti im nerazdružljive celine. Notranjo Jugoslavijo smo si morali pričeti šele 'Ustvarjali. Vse je izgledalo, da bo narod v tej borbi podlegel, ker ni bil" srečen, da bi v 'trenutku svoje velike naoi-jonalne borbe za' svoj Obstoj za vse večne čase v sebi našel velike mioiže s, krepkim značajem 'in z nesebično ljubeznijo do inianoda, do ljudstva. Bitka za duhovno Jugoslavijo, za mater in domovino nas vseh je neizprosno divjala naprej z veliko porazi in z malto zmagami. Dne 8. novembra tega leta pa je bila odločilna bitka — in težnja po duhovni Jugoslaviji je na vsej črti veličastno zmagala. 'Dobili smo domovino in s telm mater, katera naj nesebično skrbi za naš du&evni in telesni blagor.
V tej zgodovinsko važni bitki je navdušeno sodelovalo tudi .delavstvo, in nameščenstvo in s svojo polnoštevilno udeležbo odločilo bitko. Ustvarjeni so novi temelji, Ik zunanjim državnim mejam smo 'priključili tudi črti našega notranjega življenja, po katerih nam je vse večne čase hoditi, da nam bo življenje Vedno lepše. Ta osnovna črta je 'duševna ehotnioSlt naroda, nerazdružlji-va skupna državna zavest —. naroda,
nameščencev. Hočejo pa tudi, da se teža gospo dar sikih kriz iz njih slabotnih ramen prevali na močnejša ramena. [Priti mora čas najaktivnejše zakonite zarote delavcev in nameščencev, tako da delavec in nameščenec nista nikdar izpostavljena nevarnosti 'brezposelnosti, nevarnostim nepreskrbljene starosti in onemogli osti, nevarnostim kulturnega in gmotnega propadanja. Demokratična ureditev države .nujno zahteva, da se vse prizadevanje državne socialno - politične zakonodaje usmeri za ciljem, da tudi delavec in nameščenec postaneta lastnika močne in nedlotakljive efconam-ske ekstitence.
'Zelo bi morali obžalovati, ako hi bile etkclniomske ih kulturne težnje delavcev in nameščencev potisnjene na stranski tir ali ako' bi v državni politiki dobda podrejeni, sekundarni pomeni. Podčrtamo, da je kriza delavcev in nameščencev najostrejša. Tudi kmet je v krite1}1. Toda njemu vedno .ostane zemlja, katera rodi, im streha, pod 'katero živi. Delavec in nameščenec nimata ničesar več, ako se zapro vrata delavnic. In danes se vrata neprestano zapirajo. V sto-fisoč gre števito onih, kateri nimajo zemlje, (da bi jim rodila in nimajo strehe, pod katero bi živeli.
Delavci « nameščenci nimajo v Narodni skupščini svojega izrazitega zastopnika. Na tem dejstvu pa ne srhe nihče grešiti, ne oni, 'kateri je v skupščini. in me oni, kateri je izv.elp, pje. . Tp dejstvo ne zmiamjlšuje aktualnosti naših vprašanj in naših zahtev. IMi smo del narodove celine in duša narodove duše„ zato' je cela Narodna skupščina naša ih dolžina, da stelji na braniku naših pravic in izahtev. Vsakdo more in mora biti naš im popolnoma naš, ako hoče biti ljudski zastopniilk v noivi, duhovno in miselno. prerojeni Jugoslaviji, katera naj za ves kulturni svet postane vzgled in simbol poipolme enakopravnosti in enakovrednosti vseh irdzredov, slojev in startov.
Najtežje je človeku, ako je v svojih upih razočaran — im za svojo globoko vero ogoljufan.
Nar.-strokovna zveza
Stavbinski delavci na zimo brez vsake podpore.
Stavbinsko delavstvo preživlja težke čase. Delo na stavbah je po večini prenehalo in s tem je prišlo delavstvo ob zaslužek. Ker spada po določilih zakona to delavstvo med sezonsko, mu je po čl. 91 naredbe o podpiranju brezposel-miiih pri borzah dala .odvzeta vsaka podpora. 'Občine navadno tudi nimajo' predvidenih kreditov za sezonske delavce in so tako reveži prepuščeni v najhujših časih — na zimo — samemu sebi in usmiljenju dobrih src. Pred leti so bili zaslužki stavbinskega delavstva taki, da so si za izvensezonski čas lahko vsaj malenkost prištedili. Zadnja tri leta so se njih plače tako skrčile, da ne zadostujejo niti za sproti, kaj šele, da bi bilo mogoče kaj prihraniti za zimo, ko stavbinska dela počivajo. Že lansko leto je delavstvo pokrenilo akcijo, da se stare določbe ukinejo in prizna tudi njim državna podpora v času brezpo-selmoisti. iSaj tudi stavbinski delavci plačujejo za borzo dela in je krivično, če se jih izvzame .pri delitvi brezposelnih podpor. Akcija je bila lansko leto uspešna in so vsaj najpotrebnejši prejeli nekaj podpore pri borzi dela. Letos pa je borza dela zavrnila prav vsako podporo, češ, da so po zakonu izvzeti od prejemanja državne podpore.
'Narodna strokovna zveza je takoj naslovila vlogo na ministra za socijalno • politiko in ga naprosila, naj se ukine
čl. 91 naredbe o borzah dela in prizna, tudi stavbincem pravico do brezposelne podpore, ker so danes večji reveži kot morda kdo drugi, ki je upravičen do podpore. V vlogi se je tudi naglasilo., •da je krivilano, .da so 'stavblnci izvzeti od dobivanja podpor, ker prispevajo za borzo dela. Z enako vlogo se je N(SZ obrnila tudi na ministra dr. Kramerja in ga naprosila, naj se zavzame za upravičene zahteve stavbinskega delavstva, ki je obupano, ker je ostalo na zimo brez zaslužka in vsakih prihrankov.
Prepričani smo, da bo državna uprava ugodila upravičeni zahtevi stavbinskega delavstva in mu priznala pravico' do podpore. Apeliramo pa tudi na občine, naj revidirajo svoje pravilnike in naj stavbinsko delavstvo ne prištevajo več k sezonskemu delavstvu z ozirom na njih mizerne zaslužke, ki komaj zadostujejo za vsakdanjo preskrbo družine. Stavbinski delavec ni danes več v onem srečnem položaju, da bi od svojega zaslužka prištedil nekaj tudi za zimo. Prejemki stavbinskih delavcev so se za polovico skrčili. Pomisliti je 'treba, da se mora stavbinski delavec, ki dela samo 9 mesecev v letu, preživljati celih 12 mesecev in ga narava ni obdarila z možnostjo, da se zakoplje v zemljo in tri mesece z družimo vred prespi. Poskrbimo torej, da ne bo stavbinski delavec stradal. Stavbinski delavec pa naj se tudi sam za se pobriga
in naj vstopi v svojo stanovsko organizacijo. Cim močnejša bo organizacija, •tem lažje bomo' dosezali uspehe. Odsek stavbinskih delavcev Narodno StrokoV-ne zye2e ima svoje poslovne lokale v tajništvu NSZ, palača Delavske žbornl-ce, vogalni vhod na 'Miklošičevi cesti v II. nadstropju. Vsi v organizacijo za lepšo bodočnost stavbinskega delavstva !
Prosvetno delo ljubljanskih organizacij
Ljubljanske organizacije NSZ so si ustanovile skupen prosvetni odsek, ki je pridno na delu. V novi predavalnici 'Delavske zbornice nasproti knjižnice se člani prosvetnega odseka zbirajo vsak ponedeljek in torek in se vadijo v tam-buranju in dramatiki. V okviru odseka se jejustanov.il tamburaški zbor in dramatični odsek. Oba odseka sta pridno na delu.in se jima obeta lepa bodočnost. 'Članstvo ljubljanskih organizacij pozivamo, da .se 'Zglaši v enega izmed odsekov, mogoče pa je sodelovanje tudi v obeh odsekih. Prosvetni odsek pripravlja načrt govorniške šole, s katero bo pričel v najkrajšem času. Prosvetni odsek pa bo priredil tekom zime tudi več socijalnih in skioptičnih predavani. Članstvo vabimo, naj se ob ponedeljkih ah 'torkih zvečer ob 19. uri zglasi v predavalnici ali med uradnimi urami v tajništvu NSZ. Vsi na delo za izobrazbo našega delavstva!
Bolničarsko osobje za zboljšanje svojega položaja.
'Društvo bolničarjev, VSlanjeino pri Narodno1 strokovni zvezi, je imelo v sredo 2. t. m. svoje člansko zborovanje v Mostah. Zborovanje, ki je bilo nenavadno- -dobro- obiskano, je vodil p-redsednik tov. Viktor 'Rožanc. Tov. Kravos je orisal položaj bolničarskega osobj^ in p recital spomenico, ki jo ho društvo odposlalo na ministrstvo za socijal.no politiko- in narodno zdravje. 'V spomenici se predlaga ureditev položaja bolničarskega in pomožnega- os-obja po bolnicah, ki je danes neurejeno. Zahteve so takega značaja, da smemo pričakovati, da ne bo odpora s strani merodajnih činiteljev za ugoditev in zboljšanje položaja bolničarskega ostobja. Posebna deputacija bolničarjev v spremstvu tajnika-N&Z se je v -tej zadevi zglasila tudi pri banu -dravske banovine z. .dr. Marušiču in ga maorosila, naj s svoje strani vpliva, da se položai bolničarjev in pomožnega osobja zboljša. Na -se-stanku je -članstvo odobrilo korak odbora in centrale in z zadovoljstvom, vzelo na znanje poročila. Upftjmo, da se bo zahtevam bolničarskega osobja ugodilo in jim s tem olajšalo njih položaj.
Unija stavbinskih delavcev v Celju v vrstah NSZ
Unija stavbinskih delavcev v Celju, ki obstoja že nekaj let in uspešno- brani interese stavbinskega delavstva v Celju in njega okolici, je Imela v nedeljo dne .22. novembra t. 1. svoj izredni obč. zbor, na katerem je sklenila pristop k Narodno strokovni zvezi.
Izredni obični zbor se je vršil ob 9. uri v gostilni »pri Angelu« in sta se ga poleg le-pega števila -članstva udeležila tudi tajnik tov. Kravos in predsednik stavbinskega -odseka tov. Simon Galjot iz Ljubljane. Občni zbor je vodil predsednik Unije tov. Valentin Lebič, ki je pozdravil zborovalce in posebno .prisrčno pa -oba odposlanca jz Ljubljane.
Po- lepem poročilu predsednika tov. Lebiča je poinočal tajnik tov. Kravos o velikem -pomenu združitve vseh strokovnih organizacij?jn društev v eno. celoto. Obrazložil je po-tem pačin, kako pristopi Unija lahko k NSZ in kake pravice in dolžnosti bo imela v vrstah NSZ.
Sledila je nato debata, katere 'se je poleg drugih- udeležil tudi tajnik Unije tov. Vrečar, ki je priporočal pristop V NSZ.
Tajnik tov. Kravos je prečita! nova pravila Unije, ki s sprejemom novih pravil postane podružnica NSZ. Pravila so bila brez debate soglasno sprejeta in je predsednik tov. Lebič razglasil, -da je Unija s sprejemom pravil postala sestavni del močne narodno strokovne •organizacije -in se bo -odslej nazivala »Podružnica Narodne strokovne zveze stavbinskih delavcev v Celju«. .
Nato se jČ izvolil nov odbor, v katerega so prišli vsi prejšnji odborniki In sicer predsednik tov. Lebič Valentin, tajnik Vrečar Ivan, blagajnik Kmecl (Maks, odborniki Janc Jakob, Poj Jurij, Pilih Jože, Čander Ivan, Pober Jernej m •Habjan Anton.
.-lov. Kravos je potem poročal o akciji za dosego kolektivne pogodbe in prečital stališče poverjeniš-tva 'zadruge stavbenikov iz -Maribora ter osnutek kolek ovne pogodbe, ki -j0 je izdelala NSZ in odposlala zastopnikom delodajalcev v proučitev. Zborovalci «so vzeli poročilo z -odobravanjem na znanje Predsednik odseka stavbinskih delavcev NSZ iz Ljubljane tov. Galjot je pozdravil stanovske 'tovariše in jim čestital k odločitvi pristopa v vrste narodnega delavstva ter zagotovil, da bo ljubljanski -odsek storil vse, da se mizerno stanje stavbinskega delavstva -čim preje popravi.
Predsednik tov. Lebič se je zahvalil ljubljanskim odposlancem in zaključil lepo uspelo- zborovanje.
Člansko ^zborovanje mariborske podružnice
Mariborska podružnica je imela v soboto 21. t. m. svoje člansko zborovanje, katerega se je udeležilo prav lepo število članstva. Sestanka so se udeležili liudi tajnik centrale Iz Ljubljane tov. Kravos, prijatelj pokreta tov. Brandner in predsednik UJNZlB .tov Tumpej.
Zborovanje je vodil predsednik tov. Slavko Saje, ki je pozdravil številne zbrane člane in goste. Tajnik Kravos je potem v daljšem govoru obrazložil stanje delavstva v Jugo-slaviji in poročal tudi -o novem obrtnem zakonu. Za njim je govoril tov. Brandner, ki je obljubil sodelovanje pri podružnici, v kolikor mu bo služba dopuščala.
Na sestanku se je sklenilo prirediti v kratkem poseben sestanek -odn. zboro-vanje, na katerem se bo 'obrazložil članstvu novi obrtni zakon, katerega mora poznati prav -dobro vsak delavec.
Lepo- uspelo zborovanje, ki je trajalo nad dve uri, je zaključil tov. Saje s 'konstatacijo, da pokret narodnega -delavstva v Mariboru prav uspešno napreduje.
Tudi bolničarji naših bolnic so ljudje.
Društvo bolničarjev v naši banov-jni je p-o-tom Narodno .strokovne zveze razposlalo na vsa mero-dajna mesta spomenico, s katero' prosi ureditev v-praša-nj-o bolničarjev in pomožnega osobja Po bolnicah in umobolnicah. Sedanje razmere tega osobja so nevzdržne in je treba res .misliti na zboljšanje položaja bolničarskega -osobja. Sedaj n. pr. opravlja bolničar 13 urno -službo in nima .nobenega prostega -dne. 'Njih prejemki so minimalni, posebno če se pomisli na njih res težko in odgovornosti polno službo. Posebno prizadeto se -čuti -osobje. ki ni -nastavljeno in je smatrano za -navadno poselsko osobje, četudi vrši vsa drugačna dela Rot navaden posel. So med bolničarji ljudje, ki imajo no 15 in več let -službe in ki s strahom gledajo v -bodočnost, ker jih lahCi kra'koma' • s 14 dnevno odpovedjo odsilove. Nihče si ne stavi vprašanja, Ikaj naj tak človek potem počne, za kakšno -delo naj prime, če je že toliko let bil za bolničarja i-n se je temu poklicu, posvetil. Narodno strokovna zveza bo zastavila vse svoje sile, da se tudi to vprašanje reši za bolničarski stan zadovoljilo.
Rimske Toplice.
Z ozirom na našo zadnjo notico -o ukinitvi -obratovanja tovarne podpetni-kov v 'Gračnici, nam je vodstvo tovarne, poslalo -dopis, v katerem nas prosi, da notico popravimo, ker ni -res, da se jfe ustavil obrat. 'Delavstvu se je res odpovedala služba, to pa iz razloga, ker se nahaja domača industrija vsled nejasne in,splošne gospodarske in denarn' krize v jako težavnem položaju, zaradi česar me more -do spremembe tega položaja delavstva stalno zaposliti. Z odpovedjo -si je podjetje zasiguralo pravico takojšnjih odpustov v slučaju, -da se gospodarska kriza poostri in bi bilo obratovanje nemogoče. Vodstvo tovarne nas je tudi zaprosilo za ugotovitev, da ni delavstvu odpovedalo zaradi tega, da bi ga prisililo sprejeti po tovarni diktirane delovne pogoje, ker je tovarna to vprašanje rešila sporazumno z delavstvom in njegovo organizacijo. — Mi radi ugodimo želji tovarne In nas le veseli, -da se obrat res ni ustavil. iŽeli-m-o tudi, -da bi podjetju ne bilo treba -obrata ustaviti, ker bi to bilo katastrofalno za delavstvo, ki ima v tovarni edini zaslužek.
Iz tajništva. Tajništvo je razposlalo važno okrožnico na vse svoje podružnice in zaprosilo za nove članske sezname, ker'se je .ugotovilo, da je mno- ; go članov, spremenilo naslove in mu te spremembe niso bile javljene.
Izdajatelj: Dr. Josip Bohinjec. — Urejuje: Ivan Tavčar. — Za Narodno tiskarno odgovoren: Fran Jezeršek.
- '< *,V0..