S SEJ IZVRŠNEGA SVETA
Ustanovljen razvojni svet
Pri izvršnem svetu je bil ustanovljen razvojni svet. Kakšna naj bi bila njegova vloga? Razvoj-ni svet bo delal na realnem planiranju, tako srednjeročnem, kot dolgoročnem, na vseh po-dročjih se bo vključil v pripravo planskih doku-mentov. Pri tem bodo člani, vsi so strokovnjaki na svojih delovnih področjih, upoštevali in stro-kovno ovrednotili komparativne prednosti ob-čine in podali predloge za njihovo uveljavitev. Spodbujali bodo tesnejše sodelovanje gospo-darskih in znanstveno-raziskovalnih organiza-cij, zlasti pri razvojnih snovanjih in pri medse-bojnem informiranju, operativno se bodo vključili v prenos spoznanj znanstvenih in raz-iskovalnih organizacij v neposredno proizvod-njo, ter pri tem spodbujali ustanavljanje novih enot drobnega gospodarstva. Zanje bodo pred-lagali tudi interesantne proizvodne prograrne. Razvojni svet pa se bo vključil tudi v planiranje razvoja obstoječih enot drobnega gospodarstva, zlasti s stališča prilagajanja njihovih programov zahtevam trga in vključevanju v izvoz.
Razvojni svet bo spodbujal tudi inovacijsko dejavnost v organizacijah združenega dela in povezal kader, ki se s to dejavnostjo ukvarja v OZD, z delavci v znanstvenih in raziskovalnih OZD - zaradi preverjanja in realizacije posa-meznih idej. Ob spodbujanju domačega razvoja pa bo tudi ocenjeval nujnost nakupa licenc in presojal mbžnosti uporabe domačega znanja.
Sanacijski
progratn
v Opekarnah
Temeljna organizacija združenega dela Ope-kame je leto 1983, o tem smo že poročali, zaključila z negativnim rezultatom. Ukrepi sa-nacijskega programa iz leta 1982 niso odločilno vplivali na uspešnost poslovanja. Z zamrznitvi-jo cen lanskega decembra in ob istočasnem povečanju cen mazuta in električne energije, pa je situacija te temeljne organizacije postala še bolj negotova. Januarja oziroma februarja letos je bila zato ukinjena proizvodnja na obratih Klengeš in Indop. Delavci, zaposleni v obeh obratih, so bili začasno premeščeni, tam so še danes, v druge TOZD SCT, na strojih in napra-vah pa so opravili najnujnejši remont in kon-zervacijo.
V izdelavi je nov sanacijski program, ki naj bi temeljil predvsem na znižanju proizvodnih stro-škov in ne na povišanju cen. Ob koncu leta, predvidevajo,  bo ob sedaj priznanih cenah, vsak modularni blok prinesel 6,88 din izgube.
Ob pregiedu problematike v SCT TOZD Opekarne je izvršni svet poudaril, da je stališče DO SCT, ki sanacijo vidi le v povišanju cen in zaprtju proizvodnje, nesprejemljivo. Iz sanacij-skega programa morajo biti razvidne tudi zalo-ge in kvaliteta gline, vloga TOZD v delovni organizaciji in njuni medsebojni odnosi, ukrepi za znižanje stroškov na enoto in zagotovitev ponovne proizvodnje opeke. Večji poudarek je treba posvetiti tržnim raziskavam in ugotoviti, kakšne izdelke tržišče zares potrebuje, zahteva.
Cene opečnih izdelkov ne vplivajo na živ-ljenjski standard, je poudaril izvršni svet, zato je pri njihovem oblikovanju povsem nesmotrna pretirana restriktivna politika. Doseči je po-trebno izenačenje franko cene Ljubljane - kar naj bo tržni kriterij.
V  občini Domžale v obratu Mengeš vidijo perspektivo, zato so tudi predlogi, da bi se ta obrat osamosvojil - DO SCT zato mora predvi-deti   ekonomske   posledids   možne   izločitve obrata Mengeš iz sestava TOZD.
Sanacijski program SCT TOZD Opekame bo pripravljen do konca tega meseca.
/z dela kmetijsko zemljiške skupnosti
Glavna naloga delovanja Kmetijsko zemlji-ške skupnosti (KZS) v lanskem letu je bilo prostorsko načrtovanje in zaščita kmetijskih zemljišč. Pri tem so bile glavne naloge priprava in sprejem kategorizacije kmetijskih zemljišč, razvrstitev kmetijskih zemljišč v trajna in druga kmetijska zemljišča, usklajevanje interesov pri rabi prostora in sodelovanje pri pripravi že po novi zakonodaji usklajenih urbanističnih redov za nekatere krajevne skupnosti.
Delo na področju prometa s kmetijskimi zemljišči je dalo rezultat 5,6 hektarov odkup-ljenih kmetijskih zemljišč.
Vključevanje neobdelanih zemljišč v organi-zirano proizvodnjo je delno uspelo predvsem zaradi večjega interesa za obdelavo, ne pa, kot KZS tudi sama pove, zaradi učinkovitosti KZS, kmetijske inšpekcije, kmetijskih zadrug in kra-jevnih skupnosti. Kljub težavam je bilo na raz-govor poklicanih 62 lastnikov neobdelanih zemljišč.
Najučinkovitejša akcija KZS je izboljšava kmetijskih zemljišč. Lani je bilo opravljeno či-ščenje številnih jarkov, dela se na melioraciji Horjulske doline, na nasutju poljskih poti in popravilu mostov ter propustov, na razširjanju ali graditvi novih poti, krčenju zaraščenih povr-šin, daja je bila tudi pomoč pašnim skupnostim.
In letos? Letos bo KZS delala na intenzivira-nju proizvodnje z obnovo jarkov na 200 hekta-rih barjanskih zemljišč, v Horjulski dolini bo izvršena hidromelioracija na 200 hektarih, na območju Iga pa na 247 hektarih, na področju KZ Velike Lašče bo urejana drobna odvodna mreža, posestvo Gmajnice bo usposobilo 40 hektarov barjanskih zemljišč, z usposobitvijb dostopnih poti in krčenjem zarasti bo izboljša-no izkoriščanje 100 hektarov kmetijskih zem-ljišč v hribovitih predolih občine, na območju Babne gore, Rakitne, Rut, Karlovice in Osred-ka bo organiziran pašno košni sistem na približ-no 100 hektarih zemljišč, v organizirano proiz-vodnjo bodo vključena doslej neobdelana in slabo obdelana zemljišča...
Solidarnost da, a ne na račun
barja
Ko je izvršni svet obravnaval poročilo in plan del Območne vodne skupnosti Ljubljanica-Sa-va (OVS), si je moral na vprašanja in dileme, ki %o se ob tem vprašanju zaštavile, odgovoriti kar sam. Kot je že v navadi (zgodilo se je na Viču že tretjič zapored predstavnikov OVS ni bilo, kot da so s tema dvema gradivoma že vložili dovolj truda in naporov, da jim ga ni več potrebno.
Vprašanj in dilem pa ni bilo malo. Dejstvo je namreč, da plani OVS Ljubljanica-Sava niso usklajeni z drugimi nosilci planiranja. Zahteva-mo, so dejali člani izvršnega sveta, da so v letošnjem letu vključena v plan OVS tudi dela pri zaščiti podtalnice Brest in izgradnji kanali-zacije na Rakovi Jelši, urediti se mora premo-ženjsko pravno stanje ob opuščenih strugah Gradaščice in Glinščice.
V letošnjem letu je predvideno zmanjšanje prispevne stopnje, zato mora OVS pripraviti rebalans plana in tudi določiti prioritetne na-loge.
Izvršni svet je opozoril ponovno tudi na pro-blematiko angažiranja sredstev, ki se zbirajo iz območja ljubljanskih občin, prelivajo pa se na drugih območjih. Letos bo Ljubljana zbrala 620 milijonov, od tega jih bo zase porabila 36
odstotkov, za ostalih 12 občin, ki tudi sodijo v pristojnost OVS Ljubljanica-Sava bo prispeva-la 23 odstotkov, 224 milijone pa bo dala repu-bliki za redne in izredno potrebe. Naša občina porabi od sredstev OVS le 4,6 odstotkov kar za barje pomeni le 2-3 odstotke. Izvršni svet sicer podpira solidarnostno prelivanje sredstev, ven-dar ugotavlja, da se zadeve slabšajo predvsem na ljubljanskem barju. Dejstvo je tudi, da je Večje število vodotokov neurejenih na področju naše občine. Izpostaviti pa je potrebno tudi problem pitne vode, pa projekte hidromeliora-cije, ki se morajo financirati iz sredstev Območ-ne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava.
Letošnja
stanovanjska
gradnja
Zavod za izgradnjo Ljubljane je pripravil analizo realizacije plana stanovanjske graditve v prvem polletju in možnosti stanovanjske gra-ditve do konca leta.
V prvem polletju je bilo predvideno dokon-čanje 443 stanovanj, od tega v prvem tromeseč-ju 101 stanovanje, v drugem tromesečju pa 342 stanovanj. Plan za prvo tromesečje je izpolnjen, verjetno pa bo izpolnjen tudi za drugo trome-sečje.
V  prvem polletju naj bi pričeli z gradnjo 1292 stapovanj, od tega v naši občini 142 sta-novanj.
V naši občini naj bi v letošnjem letu pričeli z gradnjo 660 stanovanj. Že sedaj pa vemo, da je realizacija graditve v II. četrtletju ogrožena: v VS-3 Žičnica B-2 zaradi nerešenih pravnih za-dev, v VS-6 Vič B-15 objekt odpade zaradi gradnje trgovine na lej lokaciji, v VS-236IG je zamuda v pričetku zaradi neizdelane investicij-ske dokumentacije, v RS-1, 2 Jurčkova pot pa je obseg zmanjšan za približno polovico zaradi nezainteresiranosti zadružnikov.
Izvršni svet je na podlagi informacije stro-kovne službe Samoupravne stanovanjske skup-nosti ugotovil, da so za realizacijo plana 1984 lahko problematični naslednji momenti: zmanj-ševanje sredstev za stanovanjsko graditev in občuten porast cen stanovanjske graditve po odrarznitvi cen. Vprašljivo torej lahko postane financiranje že zastavljene stanovanjske grad-nje v letošnjem letu.
Kljub problemom pa izvršni svet meni, da se morajo priprave za bodočo stanovanjsko gradi-tev planiranih sosesk intenzivno izvajati. V ta namen mora pooblaščena organizacija za inve-sticijske posle ZIL opraviti in pripraviti vse strokovne rešitve v skladu z že nakazanimi dol-goročnimi usmeritvami gJede možnosti združe-vanja sredstev za pripravo po dogovoru med Stanovanjsko skupnostjo, ZIL in SKB.
Izvršni svet se je tudi pridružil stališčem sin-dikata, da morajo delovne organizacije pri ra-zreševanju stanovanjskih potreb delavcev upo-števati spremenjene ekonomske razmere in sposobnost delavcev za pridobitev lastniškega stanovanja. Samoupravna stanovanjska skup-nost pa mora upoštevati vlogo sredstev vzaje-mnosti, ki so predvidena za razreševanje stano-vanjskih potreb v delovnih organizacijah, ki ne ustvarjajo sredstev iz čistega dohodka v ustrez-ni višini.
In še na nekaj je izvršni svet opozoril, namreč na velik razkorak med stanovanjsko gradnjo in razvojem gospodarskih dejavnosti, kar pomeni, da v občini za vse bodoče stanovalce ne bo razpoložljivih delovnih mest.
Nezavidljiv položaj Študentskega centra
Že več let neustrezno rešujemo osnovne probleme študentskih domov, zato ni prav nič čudno, da sedaj problemi kar prekipeva-jo. Samoupravno dogovarjanje je v študent-skih domovih vse bolj onemogočeno, štu-dentje-stanovalci domov, vse manj vplivajo na ekonomske tržne odnose poslovanja.
Delovni enoti Študentskega centra - Dom in Družbena prehrana - ki, opravljata osnov-no dejavnost za študente, izkazujeta negativ-ni finančni rezultat, tako v lanskem letu, kot tudi letos.
Navzven tega probleam ni bilo videti, saj ga je pokril čisti dohodek Študentskega servi-sa, ki tega letos ne bo zmogel, pa tudi težnje so, da se Študentski servis odcepi iz Študent-skega centra.
V grobem rečeno, se Študentski center sre-čuje z dvojnim problemom. Prvi je notranje-ga značaja in ga bodo lahko razrešili sami z boljšim delom, kontrolo porabe, selektivnim pristopom obračunavanja električne energije in vode po blokih, odpravo nepotrebnih stro-škov, boljšim odnosom do družbene lastnine in še marsičem. Drugo pa so problemi, ki jih delavci in stanovalci ne morejo obvladati sa-mi in tu je potrebna pomoč širše družbene skupnosti. Predvsem je prisoten problem po-krivanja ekonomske cene bivanja v centru, saj materialni stroški rastejo hitreje kot šti-pendije. Štipendija naj bi pokrila namreč vsaj stroške bivanja študentov, pa jih ne, saj za njimi zaostaja kar za 40 in več odstotkov.
Zapisano je, da je Študentski center orga-nizacija posebnega družbenega pomena, v praksi pa je čisto drugače, v celotnem prihod-ku so sredstva amortizacije in investicijskega vzdrževanja, ki jih je lani prispevala Izobra-ževalna skupnost Slovenije, znašala 6,7 od-stotka, ves ostali prihodek pa je Center ustvaril sam.
Izobraževalna skupnost Slovenije je v ma-ju pripravila merila za oblikovanje cen nasta-nitve v študentskih domovih v Sloveniji, na-nje pa so bile številne pripombe, saj normati-vi bistveno odstopajo od potreb in dejanske-ga stanja. Izračun stanarine se po sprejctih merilih in dejanskih stroških bivanja za letos razlikuje v Studentskem centru za 697,90 dinarja. Kdo bo to razliko pokril? Zopet samo študentje? Težko ja reči, saj študentje na povišanje cen ne pristanejo. Ali pa naj bi to razliko kril 216 članski delovni kolektiv, ki ima že sedaj izredno nizke osebne dohodke, povprečiii osebni dohodek v letošnjih prvih treh mesecih je bil 15800 dinarjev. Kljub 10 odstotnemu dvigu osebnih dohodkov je še vedno 51 delavcev, ki ne dosežejo zajamče-nega osebnega dohodka. Na njihova pleča prav gotovo ne moremo zvaliti razlike?!.
Dejstvo je torej, da moramo v okviru širše družbene skupnosti nekaj ukreniti, saj ven-dar ne gre le za problem, kako naj preživi Študentski center, ampak predvsem tudi, ka-ko naj preživijo študentje, od katerih priča-kujemo, da bodo s svojim znanjem koristili razvoju naše družbe.
Zmanjševanje družbene režije
Eno od stabilizacijskih prizadevanj je tudi zmanjševanje družbene režije. S tem se ma-lodane vsi strinjamo, nismo pa si enotni v tem, kaj sodi v režijska in kaj v proizvodna dela. Enotne klasifikacije pa žal še nimamo, zatu prihaja do neustreznega prikaza stanja v organizacijah in prikazovanju deleža, ki ga imata tako proizvodnja kot režija v prihodku gospodarjenja.
V nekaterih temeljnih organizacijah zdru-ženega dela so še vedno neuveljavljeni kon-cepti del, delitve med nalogami TOZD in naJogami skupnih služb, saj se te nemalokrat podvajajo. Posamezni TOZD naj zato, pred-laga izvršni svet, tam kjer imajo neugodno razmerje med številom proizvodnih in števi-lom režijskih delavcev, ponovnoproučijo po-samezna dela in izvrševanje samoupravnih sporazumov med TOZD in delovno skup-nostjo v delovni organizaciji.
Sicer pa podatki kažejo, da se v družbeno-političnih skupnostih, samoupravnih inter-esnih skupnostih in družbenopolitičnih orga-nizacijah število zaposlenih postopoma zmanjšuje. Zmanjševanje zaposlovanja pa kljub vsemu ni jedro boljšega gospodarjenja, ta je v povečanju produktivnosti, boljši orga-nizaciji dela, boljši izrabi delovnega časa, uvajanju večizmenskega dela..., pa tudi v tem, da ne ustvarjamo »umetnih« nalog, ki bi zahtevale dodatno neproduktivno delo.
NINA ČOŽ