Posebna šola je zgrajena NAJVEČJA PRIDOBITEV Plavalni bazen v novi šoli Še dober mesec nas loči in vrata posebne šole bodo prestopili presenečeni učenci, ki kajpak ne pričakujejo vse- ga udobja, ki jim ga bo nudi- la nova šola. Prejšnji prostori na Vrunčevi ulici so bili v stavbi Prve osnovne šole. Z novo posebno šolo sta oba za- voda le pridobila, saj bo lah- ko končno tudi prva osnovna šola uvedla kabinetni pouk, ki ga prej zaradi pomanjkanja prostorov ni mogla. Tudi na prvi osnovni šoli je v teh dneh živahno, saj bodo prostore, ki jih je prej imela posebna šola, morali primerno pre- urediti. Prostori v novi poseb- ni šoli so že dokončno urejeni. Prejšnji teden so namestili vanje tudi pohištvo. Urejajo le še okolico šole. že na zunaj je stavba zelo moderna. Sama zgradba me močno spominja na vrstne hišice. Temno rjave stene šo- le se lepo ujemajo z okoljem. Prej je bila lokacija na kateri stoji zdaj šola namenjena go- stujočim cirkusom in lunapar- kom in prostor je bil neizko- riščen. Odgovorni niso slučaj- no izbrali to lokacijo. Tudi učilnice so urejene privlačno in funkcionalno. Razredi so manjši kot na običajnih šo- lah, kajti na Posebni šoli je v enem razredu maksimum 15 učencev, v nižjih pa celo 9. Učencem pa ne bo na razpo- lago le učilnica, kot v prej- šnji šoli, ampak bodo imeli tudi prostore, ki bodo name- njeni razvedrilu. Tako bo v novih prostorih modema telo- vadnica s tribimo, kjer bodo občasno tudi tekme namenje- ne javnosti. Moderna šola po- trebuje moderno kuhinjo. V bližini kuhinje je jedilnica, ki pa se z lahkoto preuredi v dvorano z odrom. Najbolj pa bodo presenečeni učenci, ko bodo v severnem delu stavbe zagledali čudovit zimski bazen. V novih prostorih bodo dijaki res lažje širili svoje znanje in dosegali boljše uspehe. Zani- malo me je, kaj pravijo o tem v šoli. Ker je bila ob mojem obisku ravnateljica na dopu- stu, je na moja vprašanja od- govarjal njen pomočnik, prof. Alojz Kežman: Kdo financira gradnjo in kakšna bo približna cena? Gradnjo šole financira sklad za financiranje določenih družbenih potreb pri Skup- ščini občine Celje, na podlagi družbenega dogovora gospo- darskih organizacij. Poleg te- ga nam je odobren kredit 126 starih milijonov, ki nam ga je dala Skupnost za otroško var- stvo Socialistične republike Slovenije. Trenutno se ureja tudi kredit pri Republiški izo- braževalni skupnosti, ki bo znašal 291 starih milijonov. Celotni stroški gradnje znaša- jo: šolska oprema 125 milijo- nov, komunalna ureditev s priključki in ureditev okolice 145 milijonov. Seveda pa tu niso predvidene podražitve. Kdaj bo slovesna otvoritev zgradbe? Slovesna otvoritev stavbe bo 31. avgusta ali pa 1. septem- bra. Zgradbo bo otvoril pred- sednik občinske skupščine Ce- lje ing. Dušan Bumik. Boste v novih prostorih uve- dli kabinetni pouk? Kabinetni pouk ne bo uve- den, ker ga predmetnik po- sebnih šol ne predvideva, niti ni primeren za usposabljanje mentalno prizadetih otrok. Kaj boste storili s starimi prostori? Stare prostore smo prepu- stili 1. osnovni šoli in VEKS. Zakaj ste se odločili ravno za lokacijo ob Ljubljanski ce- sti? Lokacija je bila izbrana za- to, ker je bilo potrebno, da je zavod v centru mesta. V novi šoli bodo med cV gim tudi vozači iz drugih krajev. Zato je potrebna lokacija v centru mesta. Za koliko dijakov bo prosto- ra? Imeli bomo enoizmenski po- uk. Predvidevamo, da bo pro- stora za 360 dijakov. Poleg od- delka za lažje mentalno pri- zadete, bomo uvedli tudi nov oddelek za težje prizadete, ki ga v prejšnjih prostorih ni bi- lo. Za te bomo uvedli celo- dnevno varstvo. Se bo zavod še naprej ime- noval »Zavod Ivanke Ura- njekove Šola bo še vedno ohranila prejšnje ime, saj med drueim obsega Judi internat v Dobrni in na Golovcu. Ob mojem obisku so bile šolske klopi še prazne, toda čez dober mesec bo okoli njih že veseli živžav otrok. BRANKO JERANKO Krajevna skupnost Zavodnje MARLJIVI LJUDJE Krajevna skupnost Zavod- nje nad Šoštanjem se ubada z mnogimi problemi, sicer pa se njena aktivnost vidi na vsa- kem koraku. Njen predsednik je Franc Anželak, ki je tudi letošnji občinski nagrajenec OF. Priz- nanje je dobil za neutrudno delo tako pri organizaciji SZDL, kjer je bil dvanajst let tudi blagajnik, kot za dva- najstletno delo v krajevni sku- pnosti. Dokler se ni šola v Za- vodnjah pridružila šoštanjski, i je bil tudi osem let predsed- nik šolskega odbora. Anželak je oče šestih otrok, med ka- terimi je najstarejši predsed- nik domačega mladinskega ak- tiva. Že dlje časa v kraju in oko- lici govorijo o asfaltiranju se- dem kilometrov dolge ceste do Zavodenj. To je hrati tu- okrajne skupnosti. Računajo, da bodo dela drugo leto le opravljena. Nekaj denarja za modernizacijo ceste bo pri- šlo iz samoprispevka, drugi delež pa računajo, dobiti iz republiškega cestnega sklada. Sicer pa bodo k skupnim stroškom prispevali tudi sa- mi, zlasti kmetje z lesom, za.posleni pa z denarnimi pri- spevki- Zgradili so tudi več kra- jevnih cest, zdaj pa se ukva- rjajo s cesto proti Šentvidu, za katero je premalo sred- stev. Milijon starih dinarjev je prispevala občina, to pa di največji problem te vaške je le sedmi del potrebnih stroškov. V Zavodnjah so pred kra^ kim dobili telefon in že , kratkem jim je nekajkrat prišel pošteno prav. Lani so tudi zaključili grj ditev vodovoda, tako da ^ z vodo preskrbljena vsa vi ška gospodinjstva. V prihodnje bi radi uredi li ši javno razsvetljavo ¡j med drugim povečali poJto pal išče. K uspehom krajevne sk^Ij^ nosti je treba dodati še ur^ ditev prosvetnega don^ zgraditev manjšega bazeiij za kopanje, popravilo stano, Vanja za učitelja, adaptacijj šolskega poslopja itd., Ko pa bo zgrajena asfaltjj cesta iz Šoštanja do Zavo dei:rotnik, razsodnik pri častnem so- dišču, tajnik srasilikeea Iruštva že 50 let, in nji- hov član, ne da bi kdaj gasil, nosilec ne vem ko- likih odlikovanj, vedno zvesti član SZDL in drugih družbenih funkcij, dolgo- letni član ZK, še vedno aktivni pri krajevni skup- nosti v Vitanju. Napred- njak za vse življenje, za- govornik vseh tistih, ki jim je bil tenak kos kruha že od rojstva odmerjen, uspe- šen, če je bilo treba potr- kati na vrata nemškutar jev, če je šlo za nadarje- nega učenca, strog do svo- jih podrejenih in neázpro- sen v svoji načelnosti. Trd bodi, neizprosen mož je- klen, Levstikovo spozna- nje, je krojilo tudi nje- govo usodo, ki je pred predvojnega učitelja naj- večkrat postavljala take načelne pregrade, če je usklonil hrbet, če se je zapisal vladajoči stranki, je bil najbolje sprejet. Drugače pa, če si obdržal vzravnano hrbtenico se je začelo preganjanje. Peščena ura časa je Fra- nju Rejcu nasula že 74 let. Ko se zmca kotalijo v pet- insedemdeseto, je še vedno ves čil in zdrav, še potu- je na morje k hčerki, še obišče brata v Šentilju, še najde čas, da pokramlja z vaščani ob kupici ruj- nega vinca, še vedno ves aktiven dela v inižbpn'h organizacijah. Za svoje de- lo je letos prejel prizna nje Osvobodilne fronte v konjišiki občini. Priznanje za svoje življenjsko delo. ki je nepozabno poveza no z Vitanjem in njegovo okolico. cSe nadaljuiet FRANJO REJEC prejema priznanje