Stav. 38. (Poštno tek. račun.- C. C. con la Pftsta)
Trstu, petek 18. septembra 1925.
Leto m.
Ukljt nik patak opoMa«,
Nulor: Trat-Triaata Caaalla Caatro 37 ali pa: na hnbriani 9/111, Izdaja: konzorcij Malega Usta
MALI
TEDNIK ZA NO VICE, IN
a
ali Lisi« — C. C. Post.
•'i^jska knjižica (Dr. Puntar)
JBLJANA (JUGOSLAVIJA)
L
		
Mali koledar.
Petek, 18. septembra u Zofija. — Sobota, Ib.; Januarij. — Nedelja, 20.: Evsta--hij-— Pondeljek, 21.: apostol Matej. — Torek, 22.: Mavricij. — Sreda, 23.: Lin, Tekla. — Četrtek, 24.: Mar. Dev. rešiteljica jetnikov. — Petek. 25.: Kamil, Kleofa.
MALE NOVICE
Pozdravi iz Belgije.
Vsem SloveAeem in Slovenkam, še posebno čitateljem Malega lista pošiljajo srčne pozdrave iz Chatelineau: Jožef Ko-8oj, Ivan Šuligoj iz Itokovca, Alojzij Podgornik iz Čepovana; Alojzija Podgornik iz Kombreškega; Dionizij Podgornik, Feliks Podgornik iz Čepovana; Kavčič Fran >z Volarjev, Fabijan Rudolf, Ilvala Alojzij, Hvala Rafael iz Bat. Pozdravom mož se pridružujejo žene: Zofija Leban, Frančiška Leban iz Lokovca, Anica Skoko iz Pole, Amalija Milile z Opčin.
Pametna misel.
Vsakemu državljanu je znano, da ima-*ho v Italiji več bank, katere tiskajo papirnati denar za državo: Banca d'Italia, Danco di Napoli in Banca di Sucilia izdajajo vsaka svoje figurice, tako da jih kroži vseh vrst. Sedaj poročajo nekateri listi, da bo novi finančni minister ukre-hil tako, da ostane tiskarna le glavni Italijanski banki. To je že dobro: pa dobro 14 bilo, če bi tudi umazan papir požgali ih še bolj zatrli ponarejanje bankovcev.
Poroka.
Dne 23. L m. se poroči v kraljevem letovišču Raeeonigi kraljičina Mafalda z
bernskim princem Fhlipom Ilessenskim.
«Klaverjev koledar 1926».
Deseto leto. Ima lepo naslovno sliko : «Presv. Srce Jezusovo in zamorčki sužnji«, ginljive povestice in slike, kot: «V deželi čarovnikov«, «Obisk > pri g. Hansjakobu«, «V oblasti lovcev sužnjev«, tViktoria« itd., k sklepu seznam sejmov. Vsem cenj. čitateljem, posebno misijonskim prijateljem in Marijinim družbam "Klaverjev koledar« toplo priporočamo. Cena samo L. 2.20, kdor naroči 10 izvodov skupaj, dobi povrh lep barvan ščit .Presv. Srca Jezusovega, pri naročbi 100 izv. veliko podobo Matere dobrega sveta. Naroča se pri Družbi sv. Petra Klaverja, jlim (23), via deli’ Olmata IG, ali pa v Trstu, via Madonna del Mare 5, II.
Stoletnica.
Letos mine 100 let odkar imamo v Trstu veliko pokopališče pri Sv. Ani, prirejeno za velikomestne razmera Stoletnica se bo praznovala z velikimi cerkvenimi slovestnostmi v dneh 25., 20. in 27. Septembra. Na slavnosti bo govoril tudi hčeni kardinal Peter Maffl iz Pize.
Znižane obresti.
Denarni zavodi v Jugoslaviji so sklenili dogovorno, da za navadne vloge, ki ®c lahko vsak čas dvignejo, ne bodo plačevali več kakor 5% obresti, za «vezane» vloge (take, ki se morajo poprej odpove-^bti),) pa bodo dajali) 7%. To so sklenili vsi večjiii zavodi zato, ker se steka vanje v°dno več denarja, ki je bil poprej po nogavicah skrit. Še nedolgo tega so ljubljanski zavodi dajali po 8% za navadno vt°ge, da bi denar privabili iz skrivale. Sedaj pa ni treba več vabiti, že sili snm na dan.
Draga živaL
V	Argentiniji je bila razstava goveje živine v glavnem mestu Buenos Aires om jo bila sklenjena kupčija za enega *ka. Plačali so zanj naše vrednosti 385 lir, torej kar za sto volov. Kdor ga Je kupil, jih je ima doma v skrinji.
Zopet velika nesreča z granato
Če pojde še dolgo tako, bo več mrtvih v mirnem času, kakor jih je bilo v vojnih letih, in sicer od granat in sploh vsakovrstnih izstrelkov, ki jih je vojska pustila po deželi okrog raztresene.
O	taki veliki nesreči poročajo zopet časopisi, da se je zgodila v Štandrežu pri GoricL Delavec Ivan Drofenik, doma iz Metlike na Belokranjskem, je delal pri spravljanju vojnih ostankov. V soboto 11. t. m., ko se je zjutraj delo začenjalo, vzel je v roke veliko 15 centimetersko granato ter jo začel odpirati z namenom, da jo
izprazni. Delovodja Alojzij Matteozzi je opazil, da iant nerodno ravna. Šel je bliže, da bi ga opomnil in mu pokazal, a je bilo prepozno. Granata se je v tistem tre-notku razletela z groznim pokom. Vse bližnje hiše se se potresle. Oba delavca sta bila ne le na mestu mrtva, ampak tudi popolnoma razmesarjena, tako da jih ni bilo spoznati.
Kdaj bo konec teh vednih slučajev ? Ljudje, bodite skrajno previdni s temi strašnimi ostanki vojne ! Tudi oblastva naj bi o tem kaj več razmišljala.
Polnoleten.
Dne 15. t. m. je praznoval rojstni dan italijanski prestolonaslednik Huinbert Savojski. S tem dnem je dopolnil 21. let in postal po zakonu polnoleten. Ta dogodek se je po celi državi slovesno spominjal z vojaškimi paradami, izvešenjem zasrtav in z razsvetljavo. Princ bo zana-prej imel svoj lastni dvor v Turinu, kjer nadaljuje vojaško učenje.
Pašičevo zdravje.
Ravno v času, ko se je sklepal politični sporazum med Radičevo in Pašičevo stranko, je Pašič resno zbolel. Zdravniki so mislili, da ima raka na vranici. Zelo slab se je odpeljal na Češko v Karlove vare, ki so ga zopet postavili na noge. Iz. kazalo se je, da, bolezen nii bila tako nevarna. Iz Karlovih varov jo šel Pašič na Francosko v Evian le Bains iri potem v Montekarlo. Oktobra se zopet vrne v Beo grad.
Prisrčen sestanek.
Štefan Radič jo šel na Francosko za Pašičem in izprosil, da ga je sprejel in so z njim razgovarjal. Sestanek se je vršil v francoskem letoviškem mestu Evian les Bains. S tem je storjen nov korak na poti sporazuma med radičevci in radikalci. Uradno poročilo pravi, da je bil sesta nek zelo prisrčen. Ko so pa hoteli oba moža fotografirati, jim je Pašič kazal hrbet, tako da se jim ni posrečilo.
Zlato mašo jo obhajal letos g. Lavtižar, župnik v Ra tečah na Gorenjskem. Znan je med Slovenci kot neutrudljiv potovalec, ki je mnogo svojih poti popisal v knjigah.
Vsi k računu.
Okoli 20. t. m. odpotuje v Ameriko tudi, češko odposlanstvo, da se domeni glede odplačila češkega dolga.
Spakovanje.
Štajerski Ra.jhenbupg so prekrstili v «Savski Brestovac«. To je še bolj neumno, kakor poprej. Zakaj ne puste krajevnih imen pri miru, če no vodo nič boljšega.
Češki parlament
bo razpuščen. Nove volitve bodo v prvi polovici novembra.
Francosko vojske.
V	Maroku je maršal Petain začel veliko ofenzivo proti Rifancom. Za začetek j«, dosegel precejšnje uspehe. Njegovi zavez niki Španci so se slabo obnesli in je bilo veliko zajetih, baje kakih 10.000. — Istočasno so se francoske čete pripravile na boj proti upornim Druzom v Siriji. Tam ima francoska komanda zbranih okroglo 25 tisoč vojakov.
Nov načrt.
Angleški kapitalisti so ponudili turski vladi, da bi zgradili predor pod Bospor jem, kjer morje loči Evropo od Azije. Potem bi šli vlaki pod morjem naravnost
v	Carigrad.
Naša pesem v Norici
V	soboto se je vršil pod vodstvom Srečka Kumarja pevski koncert Zveze slovanskih učiteljev. Ako vpoštejemo dejstvo, da je danes v Gorici komaj četrtina tistih slovenskih izobražencev, ki so bivali ondi pred vojno, lahko trdimo, da je bil obisik zelo dober in je sodba ,v «E-dinosti« glede udeležbe krivična. Najpo-prej povemo splošno sodbo, da v Gorici še nismo čuli tako lepega, petja, kakor v soboto. Videlo se je, da so bili pevci en teden pri vajah on da so vsako pesem do potankosti izpilili. Od vseh pesmi je najbolj segla v srce «Kaj delajo ptički?«, prekrasna je Adamičeva «vragova nevesta«, toda najbolj popolno je zbor podal pesem «Kresova’e tri devojke«, vanjo je poiožil zbor vso dušo, Kumar je dal sebe. Splošno smo občudovali izredno zbranost in vtopljenost zbora. Kumar ima pred sabo krasen materijah Ko smo, zrli v Kumarja in njegov zbor, smo ugotovili, da Kumar zbora ne dirigira : on ga naravnost hipnotizira. Ko bi glušec bil na koncertu, bi moral vsako pesem razumeti in jo občutiti samo na pogled toliko na zbor
v	celoti, kakor tudi na posamezne člane. Koncert je dosegel popoln uspeh. Tudi ko bi sedanjo mrzle sapo razgnale ta pr-
vi	zbor primorskih Slovanov, je vendar gotovo, da je izvršil že doslej veliko po slanstvo. Kumarjev zbor je bil visoka pevska šola za naša društva po deželi, za pevovodje, za cele prosvetne organizacije. Kumarjev zbor je pokazal, kaj naj pojemo, x'o kazal pa je tudi, kako je treba peti.
iD—’'*
MIHEC JAKEC
MiilPP1 Zdai Pojdejo župani spat, minL.Ua zavladal nam bo podeitat.
IIVCP1 Zdaj več volitev treba ni, JAKlUi oni nar’dijo vse sami.
Delo Prosvetne zveze
Tudi najhujši strankarski nasprotniki priznavajo, da je Prosvetna zveza največja slovanska kulturna matica na Primorskem. To pričuje tudi njeno ogromno delo v zadnjem mesecu. Predavanje za predavanjem, sestanek za sestankom, prireditev za prireditvijo se vrstijo kakor jagode na molku.
Glasbeni tečaj.
Prosvetna zveza jo priredila pevsko-glasbeni tečaj za podeželske fante, pri čemer so poučevale najboljše slovenske glasbene moči: profesor Emil Adamič, največji jugoslovanski skladatelj, Srečko Kumar, dirigent Glasbene Matice, skladatelj Ivan Grbec in drugi. Tečaj se je zaključil z resolucijami, ki bodo nepopisne važnosti zai slovensko kulturo. Sicer prirejajo tudi druge slovenske organizacije pevske tečaje, toda ti tečaji so bolj tehničnega pomena; manjka jim duše, smotrenosti, ki je je tako bogata Prosvetna zveza.
Velika romanja.
Na poglobitev versko in narodno zave-
sti močno vplivajo dobro organizirana romanja. Prosvetna zveza je priredila 15. avgusta fantovski tabor v Marijinem Celju nad Kanalom, kjer se je zbralo nad, 1000 vrlih fantov, ki so zanesli domov, neprecenljive zaklade navdušenja in železne volje za delo. V nedeljo 13. septembra pa je šlo okrog 900 slovenskih deklet, članic Prosvetne zveze, na Sv. Goro z godbo na čelu. Kako krasno je bilo videti naše lepe narodne noše. Dekliški tabor se je zaključil v Gorici v Mreinovi dvorani z dekliško akademijo, posvečeno trem materam (nebeški materi, zemski materi ter materi-domovini). 700 deklet je navdušeno zrlo na oder, kjer so nastopala dekleta v narodni noši.
Dekliški točaj.
Medtem ko to pišem, se še vedno vrši mesečni gospodinjski tečaj, o katerem bomo še natančneje poročali Dekleta so nastanjena v Alojzijevišču, kjer se praktično vežbajo v vseh gospodinjskih panogah, obenem pa se uče umetne in narodne pesmi.
BELEŽKE.
Dobro mu je zabrusiL Neki tržaški Slovenec je prišel na deželo, da bi nabiral živeža za slovenske otroke v Trstu. Ko so ljudje zvedeli, da je iz Trsta, da spada; k liberalni stranki, so se puntali in niso hoteli dati. Nabiralec se je obrnil do našega vplivnega pristaša, naj bi ljudi pomiril. Našinec mu je rekel: «Bom storil, pa v zadnjič. Ako ne boste ustanovili Narodnega sveta, Vam svetujem, da drugo leto nikar sem ne hodite. Mi smo že dosti dali in zbrali, pa nimamo v Trst zaupanja, ker ne vemo, kako se porabi denar, ki ga mi damo. Ravno zato smo mi nai strani Goričanov, ki zahtevajo skupni Narodni svet, ki bo račune kontroliral, ali res gredo denarci v pravo namene«. Tržačan se je zahvalili za nauk in je odšel, ko je nabral precej živeža.
Resnična sodba. Leta 1838. je rekel slavni Slomšek v neki pridigi : «Rojen Slovenec, ki svoj narod zataji, je podoben pregreti jedi, ki nobenemu zdrava ni. Tak človek-svojega rodu žlahtne lastnosti pozabi in se slabostim privadi in je kakor preoblečen vran, od vseh zaničevan«.
Dijaška matica. G. dr. Tončič nam je poslal daljši' popravek na našo.beležko v zadnji številki. Ker smo dopis prejeli ravno pred sestavo lista, ne' moremo ga v celiti priobčiti. Dr. Tončič ugotavlja dvojno: 1. da ni dr. Slavlk izrekel besed, «da so podpora ne sme dati krščanskim so-cialcem«, 2. da on ni imel razloga, da bi dr.ja Slavilca kaj «podučeval». Popravek g. dr. Tončiča lojalno priobčujemo. Naša beležka pa itak ni imela namena, izreči dvom o postopanju odgovornih činiteljev
Reši nas hudega
Zadnje čase se je v Istri pričelo gibanje, ki pomeni za. Istro nekaj posebnega. t>dkar sta se rodila sveta Ciril in Metod, ki sta prinesla tudi Slovencem in Hrva-iom luč vere in pismenosti, je bil naš narod v Istri katoliške vere. V tej veri je bil složen in edin. Vsi Istrani so priznavali katoliško vero.
Pred 25. leti.
Zapuščina svetega Cirila in Metoda, to je katoliška vera, se je v •celoti ohranila med Istrani celih 1100. let. Okrog leta 1900, pa se je začel v tem oziru razkol. En del slovenskih in hrvaških študentov, ki je šel na Dunaj in v Prago študirat, se je vrnil v domovino- ti študentje so zavrgli vero svojih očetov in mater in so zanesli to novotarijo med narod. Ti dijaki, ki so doštudirali in postali advokati, uradniki, so hoteli posili v kulturi in politiki uveljaviti ta svoja kriva načela, e-ni bolj odkrito (liberalci, naprednjaki), drugi bolj zvito in zahrbtno (edinjaši). Veliki Slovenci, kakor Mahnič, Krek, Pavlica in drugi so se temu uprli, ker so vedeli, da če narod zavrže vero, bo tudi moralno propadel jn narodno zginil. Pra-
vi	razkolniki so torej bili liberalci. S tem se je med narod, ki je poznal dote-daj samo eno stranko, v sejal prvi razkol in razdor.	*
Drugi razkol leta 1925.
Tržaška edinjaška stranka je bila od lani nekam previdna, ker je za vsako ceno hotela vso istrsko duhovščino za sabo imeti. Rea so šli mnogi na limanice, ki so bili izvoljeni v razne edinjaške organizacije. Letos pa se je ta stranka začutila močno in je že pokazala rožičke.
V	Istri se je lotila namreč z vso silo dela, da bi narod odpadel od vere svetega Cirila in Metoda in da bt prestopil k pravoslavju. Edinjaši. nič ne povedo, da je pra-. oslnvje nepraktično, da traja njih rnalša ■>o dve uri ifd., ampak nagovarjajo lju-
i	di za prestop. Ker imajo edinjaši vloge razdeljene, kakor na odru, zato dr. \Vil-fan ne posega direktno v hoj, ampak to' vlogo, imajo bivši poslanec dr. Stanger, Wilfanov tajnik za Istro Ivan Stari in V. Caf. ki je urednik mesečnika «Mladi lstranin», glasila za šolske otroke. V 1.1 r-gudeu so pregovorili štiri družine, da so se odpovedale veri sv. Cirila in Metoda. Po vsej Istri je teli družin okrog 300. 1’-dinjaško časopisje previdno molči o tej propagandi.
Veliko vprašanje.
Keki .loso Brajkovič, ki so od njega ljudje odločno zahtevali odgovor zastran agitacije, je takole povedal: «Kaj hočete, jaz sem ubogi človek, košta me nič; za svoje delo imam plačane dnevnice)). Vprašanje je, kdo plačuje agitatorje, ki hodijo po hrvaški Istri od vasi do
vasi ? Saj gre tu za cel bataljon propagandistov, ki so stalno na deželi.
Nesreča za nag narod.
Ni dovolj, da smo politično razprti, ni dovolj, da so Hrvatom šolo vzeli, ni dovolj, da terejo ljudstvo suša, toča, davki, vse to ni dovolj našim edinjašem: razklati hočejo vso Istro v katoliško in pravoslavno, da se bodo bratje še bolj klali med sabo. Nesrečno ljudstvo hrvaško !
V	tem velevažnem trenutku kličemu gospodu dr.ju Wilfanu kot načelniku edinjaške stranke : Usmilite se ubogega hrvaškega naroda in prihranite mu nov razkol!
Vsemogočnega pa prosimo, da bi preizkušeno ljudstvo ohranil v edinosti vere, ki mu v težkih dneh vliva tolažbo, in da bi nas — rešil hudega.
Grof in berač
Nedolžen razglas.
Prejeli smo veliko tiskovino, ki ima to-le sainosloven.sko besedilo:	Razglas.
Tvrdka Ferrari & Risso je sklenila, da se letos razdelijo darila med one, ki so bili najbolj marjivi pri nabiranju malin ter so jih v nabiralni dobi največ nabrali in oddali, Darija se bodo razdelila koncem nabiralne dobe in znašajo: 1. darilo 200 lil' in veliko srebrno svetinjo. 2. darilo 150 lir in majhno srebrno svetinjo. 3. darilo 100 lnr, nadaljna darila 75, 50 in 25 lir. Darila bode razdelila posebna, komisija, ki bo sestavljena iz prečastite duhovščine in njenih zaupnikov. Ob tej priliki se bo vršila veselica z loterijo za nabiralce. Nabiralci malin bodo dobili brezplačno po eno številko. Tvrdka Ferrari & Risso».
Nekoliko pojasnila.
Tvrdka Ferrari & Risso ima sedež v Oenovii, kjer zbirajo maline in jih vkuhavajo. Tudi na Lokvah pri Trnovem so se utaborili. Pri Winklerju sprejemajo maline, nato jih s kamijoni odvažajo. Ta tvrdka je privatno podjetje in k temu nimamo kaj opomnitk
Pojasnilo k nedolžnemu razglasu.
Prvič povemo to, dai duhovščina, ki jo v razglasu omenjajo, ne ve prav nič za komisijo. Razglas se je tiskal brez vednosti duhovščine. Tvrdka rabi le limanice, na katere bi se dalo več ljudi uloviti, ker ve, da ljudstvo popolnoma zaupa v po-štenje duhovščine, zato je tvrdka vtaknila v razglas stavek o duhovščini.
V	kolikor je tai reč izmišljena, je početje tvrdke graje vredno.
Grof in berač.
Sedaj pridemo k glavni stvari. Ubogo ljudstvo gara in se trudi za žirve in mrtve, da pride z nabiranjem malin do rev-
nega zaslužka, pa pridejo gospodje, ki bodo na milijonih sedeli. To je kapitalizem, ki žal .pod njim še vedno trpi ljudstvo. Ko se bo ljudstvo bolj prebudilo, ko bo ljudske množice preveval duh vzajemnosti, tedaj bo ljudstvo, ki je ves trud samo imelo, tudi samo uživalo vse sadove truda. In to je nag socialni program. Do uresničenja tega je pot še dolga.
Klic lapuščenih
(Dopis iz roške doline).
Dragi «Mali listo I
Večkrat smo že brali, da se Ti rad potegneš za brezpravne in zatirane, zato se tudi mii obračamo na Te s prošnjo da bi nam pomagal, ali vsaj svetoval, kako naj si pomagamo. Gre za tole: Neko italijansko vodno podjetje je začelo vrtati okrog nas in nam že celo poletje dela škodo. Pravijo, d« bodo vzeli potok Padež med Suhorščico za pitno vodo v Trst; vodo Reko pa da l>odo uporabili kot gonilno silo za elektriko. Naredili bodo baje 40 m visok jez nekje pred Vremami in našo lepo dolino spremenil«! v jezero. Kar nas je gospodarjev iz Suhorja in Buj bi prišli na ta način ob svoja posestva. Zc sedaj napravljajo zlasti nnrn Suliorcem po senožetih- s kopanjem raznih jarkov veliko škodo, a mi se ne moremo nikamor pritožiti. Vpraša nas ne nihče, ali sme na fiašem kopati ali ne. Nekaterim so res nekaj obljubili kot, odškodnino, večiini pa nič. Občina se tozadevno nič ne briga, vsaj mi ne vidimo da bi! sc — pisali smo že večkrat v Gorico našemu poslancu dr. Besednjaku in dobili pred nekaj meseo: zagotovilo, da se pride eden ali drugi na lice mesta prepričat, k«j je š to stvarjo. Ker ni nič. smo se obrnili sedaj do dr. AVitfana -a tudi ta ima za nas gluha ušesa. Zalo ponižno prosimo, svetuj nam, a ko ne moreš pomagati. Kako naj branimo svoje pravice.
SUHORJE, 12. IX. 1925.
Eden v imenu prizadetih.
Naj odgovor : Pošljite dva moža naravnost k prefektu in tam naj poizvesta, s kakšno pravico tisto podjetje inoti vašo posest. Če ne bo pametnega odgovora, preostane vam sodnijska pot. Tod je pač taka navada, da kapitalist srne delati, kar hoče, ako ne zadene na človeka, ka teri se drzne pokazati zobe. «Ne ustraši sc boja, ne plaši se znoja, saj moško de. janje krepčuje moža». Z odločnostjo pa združujte modrost in vprašajte za svet kakega šolanega človeka, kateremu je zadeva pobliže znana. Dobro bi bilo, da sploh vsi prizadeti osnujete posebno zvezo med sabo za varstvo svojih pravic.
Izkoriščani«
(Dopis).
V	bližnji tržaški okolici živi kmet, ki redi več krav; njih mleko razpečava v Trst. Nekim Judom pa, ki hočejo imeti mleko naravnost izpod krave, ga zaračuna po 3 lire liter. Oni pošiljajo svojo uslužbenko, da pazi na. gospodarja, ko molze, da no bi pomešal vode med mleko, ker tega moža imajo ljudje po okolici za zvitega. Vsak, ki jo do tukaj črtal, .si bo mislil, da gotovo je pod temt pogoji mleko naravno, in ludi uslužbenka je o tem prepričana. Poglejmo, če je to res. Mož gre molzt z golido vode; vsaka gospodinja bo vedela, kako se to dela; kdor ne zna pa mu tukaj povemoT golida so prime v levo roko, se nagne in zlije malo vode v desnico, da se omije vime. Približno tako dela tudi ta mož, samo s to razliko, da mu nazadnje ostane še dosti vode v golidi: pljusne vodo iz golide, ampak samo na videz, tako, da je le nekoliko kane ven; večji del vode ostane v golidi. Tedaj mož z vajeno roko hitro začne molzli in mešati votlo s mlekom, ne da bi judovska služkinja to
zvijačo opazila, pač pa je to opazil uslužbenec dotičnega gospodarja. Tako mislijo Judje, da pijejo boljše mleko, kakor je tisto, ki je nosijo v Trst mlekarice iz oddaljenih krajev, dejansko pa so na škodi, ker morajo plača.ti mleko z vodo po tri lire liter. Kaj bi človek rekel temu možu? Da je popolnoma brez vesti, bi bilo premalo! Kaj pa če pomišliiho, da mož slabo, skrajno slabo ravna s svojimi uslužbenci ? nobeden teh ne ostane pri njem nad mesec dni. Pa tudi ne more ostati: od štirih zjutraj pa cel dan delati ko črna živina, s pičlo hrano, z vodnim priganjanjem k delu, plačila, skoraj nič itd. Tak mož bi po mojem mnej nju zaslužil biti imenovan krvoses.
ZANIMIVOSTI.
Miroljubni Angleži.
Pravkar so izpustili v morje največjo bojno ladjo na svetu. Ime ima «Nelson». Težka je 35.000 tone,lat, za 3000 več kakor ameriška «Colorado». Dolga je 702 čevlja-Stroški zgradbe znašajo malo manj kakor eno milijardo naših lir. Moštvo na ladji i)o štelo 1400 mož, letni stroški za vzdrževanje 'ladje pa bodo 50 milijonov našu-h lir.
Kako se časi menjajo.
Ko se je Jezus rodil v Betlehemu, nista Marija in Jožef našla prenočišča; nihče ni hotel sprejeti družine pod streho. Minuli mesec pa je v istem Betlehemu 70 družin postavilo v svoje domove kip božjega sinu. V Nazaretu, kjer je bival Jezus kot sin revnega, tesarja in so ga hoteli o priliki kamnjati, je ta mesec 200 družin postavilo Jezusovo podobo na prestol.
Športna smrt.
V Bečkereku v Jugoslaviji je neki no-gometnik med igro padel na tla in obležal mrtev. Bila je Imje srčna kap.
Električna žaga.
To je najnovejše orodje pariških vlomilcev. Samo par minut je pustil neki hišni gospodar vrata odprta in že j« bila denarna omara v prvem nadstropju z električno žago odprta.
Koliko je vojakov ?
Društvo narodov je izdalo statistiko o vojni. V času od 1914. do 1918. je stopilo v vojno 15 držav. Koliko vojakov pa je bilo poklicanih pod orožje ? Rusija: 12 milijonov, Nemčija II milijonov, Angleška 8,900.000, Francoska 8,400.000, Avstrija 7,800.000, Italija 0,000 000, Turčija 2 milijona 850 tisoč, Bolgarska 1,200.000. Druge države so bile oborožile vsaka manj ko 1 milijon ljudij. Razmeroma največ žrtev je doprinesla Srbija, ki se je tudi izkazala z največjo hrabrostjo.
Kam gre denar.
V Trstu znesejo ljudje v kinematograf skozi leto in dan čez pet milijonov lir-To znese na dan okroglo 15 tisoč. Skoda jih je za kinematograf.
Evropske armade po vojni v primeri s številom prebivalstva-Vključno častnike šteje francoska, armada 700.500 mož, ruska 098.500, angleška 593.000, poiljska 294.000, španska 272.000, rumunska , 193.000, Italijanska 188 500, jugoslovanska 152.000, češkoslovaška 150-
000,	belgijska 119.000, nemška 100.000, armade vseh drugih držav 277.000. Lahko se torej vidi, katere so najjačje evropske vojaške države.
Naia poita.
Pivka T. Predvsem morate imeli v Franciji zagotovljeno delo, oz. delovno pogodbo. Brez lega ne morete tja.
Pevskemu zboru učit. dr.:	vstopnico
prejeli preknsno, da bi se mogel naš 1,‘ rednik ndeležitiii koncerta. Vendar smo priobčili oceno izpod peresa udeleženca-
I.	Pišot. Detoar prejeli.
Sfunjel. Prošnjo za vojne; škodo vseka-kor vložite, pa hitro. <;,lede olič. zemljišč* obrnite se na komisarja v Trst s posebno prošnjo v vaši specijalni zadevi. B|-e® njega ne ukrepajte.
F. Škvarča • Francija, naročnina pla' čana do 25. decembra 1. 1925.
NaSe narodne pesmi,
Pri potoku stoji hiš’ ca.
Ul
io • -fcii £yto - ii 'fviAca;	fvL	■	Ai-	cv	cn	dttA)	cfoolho	-	h/uit	uxz	/wvi/vru>
n , -i' ^		J- P	■ n	-n j f, h	dri
	-J-Mnrl f>ot oo • /nvu/	•iii- .	/W- p ±-pa+	pSi /ux jfL boldi j—|l—	=*=4M ai -ja ta.j, =±=##=1
P	1			 	L T jfF* ^ A		> L- -• 7~ n , *t	7 f 1 poco n'itn.	t/ l r f	
•	/tovvu
MmiŠM
Kal nam z dežele pišejo
S KATINARE.
V nedeljo, 13. septembra je bilo v naši cerkvi prvo sv. obhajilo. Ker smo sedaj brez duhovnika, je prihajal k nam g. Di. Tul. Nii se hal ne vremena, ne oddaljenosti, kajti prihajal je skozi ves teden dnevno k nam iz Mačkovelj, da je pripravil obroke za to slovesnost. Med govorom preč. gospoda se je porosilo marsikatero oko. Po maši so dobili otroci kavo pn krasne spominke, za kar so župljani jsami prispevali z ofrom med mašo. Uvaja jim lepa zato ! Iskrena hvala tudi g. Tulu za ves njegov trud in požrtvovalnost ! Bog bodi plačnik !
VZHODNA BRDA.
Poročilo o neurju. V četrtek 3. t. m. je grozna, nevihta divjala od 7. do 12. ure Po noči. Dež je lil kakor iz škaifa, tulil je vihar, vmes pa švigale strele, kakor da bi se bližal konec sveta. Samo v Štever-janu in v Cerovem bi našteli kakih 100 plazov samo izmed večjih, katerih nekateri so naredili škode tudi na hišah. Ce-iz Števerjana v Dobrovo je na več krajih zasuta; cele plasti zemlje z drevjem in trtami vred leže na cesti. Potoka ftirša in Brbaična sta se z dii/vjo silo razila po i)oljih in travnikih, ter napravila škode na tisoče; tudi ceste stai razdirala. O polnoči smo videli v mi.žavi proti l’re-valu pri Moši toliko vode, da so so ven videli samo topoli in cerkvica sv. Marka, katera služi za shrambo vojaške muni-cije; vojakjii, ki tam stražijo in bivajo v barakah, so se menda rešili na bližnjo višino. — Pričakujemo od merodajnih či-ttiteljev, da bodd priskočili na pomoč prizadetemu ljudstvu. Saj živimo v kulturni državi, katera1 nas ne sme zapustiti ob takih nesrečah.
ŠLOVRENC v Brdih.
V torek 1. t.. m. je umrl na Vogrskem
g. Andrej Uršič. Pred vojno je bil zn
"Župnika pri nas v filovrencu 9 let. Ko je izbruhnila vojna z Italijo, je bil odpeljan v notranjost države, kjer je rnarsr kako bridko uro prestal. Po končani vojni Se je vrnil v Šlovrtfnc, pa mu hi bilo dano tam ostati. Leta 1921. je dobil župnijo na Vogerskem, kjer je sedaj po daljši in mučni bolezni umrl. Ranjki g. Uršri je bil med prvimi na Slovenskem, ki so fce zanimali za plemenito šahovo igro; o tej igri j« tudi pisal v razne liste. Bil j« Vesele narave, dober družabnik, pa vzgle-den duhovnik. Veliko nam je pomagal Pri nabavi zvonov, zato so mu pa tudi h asi zvonovi peli v slovo. Bog mu bodi Plačnik.
Smrtna nesreča. Dne 2G. avgusta se je Ponesrečil pri delu 18 letni Vili Zaletel iz Kruševlja. Kopal je pesek v Štandrežu ^b Idriji, pa se je udrlo in ga podsulo, da je Ml na mestu mrtev. Pokopali so gn T'a domačem pokopališču v Brusevljah. Naj v miru počiva !
^AL pri Št Petru.
Tako kakor pri nas, pa ne obhajale “Povsod svojega patrona. Mi Kalani ima-fiio za patrona sv. Jerneja. Ko je bil bansko leto* nekdo vprašan, znk a j ima ^aš patron v rokah nož, je odgovoril, da '^ato, ker je bil mosar ! In res smo ga 'etos prav po mesarsko praznovali. Ker J« vsled plesa, maša odpadla, smo imeli dosti časa, da smo pripravili tam pred žličko obširno plesišče, ali kakor mi prn-vinao skedenj. Pa bi mu brez zamere lahko rekli tudi hlev, ker je v nedeljo in Pondeljek kar smrdelo iz njega divje no-1'°nje in umazano vpitje, nad katerim so
z veseljem naslajali otroci, ki jim dajejo njihovi brotje in sestre najlepši 7-gled posurovelosti. Konec je bil tudi mesarski. v ponedeljek zvečer so se neka-*G''i kolovodje tega praznovanja »popri-z železničarji iz Št. Petra in poglobit, (e so pod kožo krvavi.. Zato so morali za nekaj dni v Postojno premišljevat ♦isto staro pesem : kam pa to pride, kam to gre ...
No Kalu so spomladi ustanovili god
bol Godba. je lepa reč in bi bilo res bolje, da bi bili fantje pri godbi, kakor da zapravljajo po oštarijah čas in denar; kako je bila vsa fara ponosna, ko je nastopila godba pri procesiji S. It. Telesa, A kako* sedaj kaže, bo godba' samo sredstvo, ki bo pomagalo širiti med nami s pogubnimi:. plesi piopalost.. Da se lahko veselimo pošteno brez plesa in greha, .so nam pokazali Postojnčani, ki so nas ta dan obiskali. Z ubranim petjem so nam napravili par prav veselih ur. Čast jim! Kalani, posnemajmo jih, če ne nas bo Sv. Jernej res zapustil dn nas priporočil kakemu mesarju.
KUBED v Istri.
Tukaj v Kubedu »e je ustanovilo pevsko društvo mladeničev za moški zlior. Petje uči g. učitelj, kateremu smo zelo hvaležni za njegov trud. Želeli bi, da se kaj popravijo naše cerkvene orgije; strošek bi ne bil velik, samo dogovoriti bi se morali ter zbratii, ma.lo svoto; naj bi cerkveni starešini to sprožili. Tudi ura v zvoniku je popravila potrebna, ki včasih ob treh bije poldan.
UBELJSKO.
Zopet me je prijazno vabilo klicalo na Ubeljsko zadnji dan avgusta, ko so imeli tam sv. birmo. Slišal sem od starih ljudi, katerim so pripovedovali njihovi starši, da je bila zadnjai birma na Ubelj-skem pred kakimi sto leti, ko so birmali j tudi otročiče, celo take v povojih. Od 1u-krat do letos ni bilo več birme na Ubelj-skem. ampak so hodili k birmi k fari v Hrenovice. Zato ni čudno, če je po sto j letih vzdignila letošnja birma fante in ;dekleta, da so postavili soriškemu na'd-: školu več slavolokov in mlajev, tudi na | Mijlem Ubeljskem in ob poti v Brezje, i domačo cerkev pa vso odeli v zelenje. Zvohehje in strel je naznanilo ljudistvu prihod g. nadškofa, ki je bil' vidno vesel množice pričakujočega ljudstva, posebno še velikega števila moških. PO pozdravu g. kifrata je g. nadškofa pogumno in prisrčno nagovorila in 'pozdravila deklica Milka Čel edino va, da so ljudstvu silile solze v oči- - - Med sv. mnšo v cerkvi je lepo prepeval domači cerkveni zbor, ka-teiega je tudi g. nadškof sam zelo pohvalil. Značilno pri tem zboru je, da nima nobenega organista,	v cerkvi ni ne
orgelj ne harmonija . ne pevovodja ali učitelja;, ampak se pevci sami vadijo kakor morejo in znajo, in to že desetletja. Le korajžno naprej v edinosti in medsebojnem prijateljstvu ! Za otroke pa je bila ta dan naj večja, zanimivost semenj sladkarij in igrač, ki ga na Ubeljskem še niso videli. Popoldne okoli ■i. ure je zopet zvonenje in strel naznanjalo odhod g. nadškofa v Gorico, ker je 'bila birmana. Ubeljskem zadnja v postojnski dekaniji.
GOLAC.
V nedeljo me je peljala pot čez Golac. Vidim gručo mož. Radoveden vprašam ženico na cesti, kaj imajo? «Nove zvonove bomo kupiliii, pa smo siromaki ! (’> kali smo, da nam jih da.jo za «šenk», ker pa se danes nič ne dobi za šenk. moramo jih kupiti, saj smo že sk6raj zadnji, drugod jih že imajo.« Povedala mi je, da sta.dva možaka dala po tisoč. Ker jih nekaj poznam za bolj petične, sem si mislil tale dva sta; pa sem se'zmol il; povedala mi je druga dva. No pa, kakor sem čuil bojo se le pričeli zbirati prispevke. Naj bi so spomnili na golčanske zvonove tudi taki, ki ne bivajo na Golcu in si lahko odtrgajo.. Mlad sem se zanimal tudi za opasilo — ples in sem vprašal, od kod dobijo piskače? V nemalo, začudenje so mi rekli, da so mladeniči sklenili da plesa ne bo in da bojo one liriee dali raje za zvonove v spomin pok. Toneta, ki je pred letom lep in mlad tako nesrečno smrt storil. No, sem si mislil, to pa je enkrat pametno in lepo, vsa čast.
Popotnik.
MISLIČE.
Kako Misliče napredujejo. Deseti brat je obhodil to stran Brkinije ob času cerkvenih opasil ter nam poslal daljši člančič, katerega pa podamo le v izvlečku : Najprej je pohvalil barske fante in dekleta, ki jim je ljubša društvena soba, ka kor plesišče. Bog živi tako mladino 1 Bil je za opasilo tudi na Misličah; od ondot-ne cerkve1 piše dobesedno, da «je v slabem stanu, kakor stara ženica v raztrga ni kiklji.» Na Misličah pa je videl desetnik tudi prvi zaplodek snoparije. Kri siab sad so že doprinesli: zatožili so domačega. duhovnika, da ima orožje in sloven ske note ter da. uči slovensko petje. Fa. šisti so res šli naredit preiskavo v župni šče, pa orožja niso našli, na note pa so re-1 kli da ni paragrafa. Deseti brat je zelo j debelo pljunil na. misliške ovaduhe, ki su gospodu kuratu poslali tak neprijeten o-! bi.sk, posebno ker so mu domačini zatr-I dilii., da se gospod ne meša v politiko in , da uživa splošno spoštovanj-e med pošt.e-t nirrt ljudstvom.
IZ PREDLOSKE FARE.
Od nas se ni priglasil nobeden za. romanje v Rim o prilikii sv. leta. Mnogi bi šli radi, pa so imeli sušo v žepu. Par njih bi šlo lahko, ali za take reči nimajo preveč veselja. En faran je bil vendar tako srečen, da je romal v večno mesto in, kar je zanj važno, ga to romanje nii nič stalo, ali prav malo. Šel je na državno: stroške. Jožef Pavlič, iz Kortin h St 83, je bil pozvan v Rim pred komisijo za vojaške invalide, ker je rekuriral radi od-} vzete pokojnine. V ponedeljek, 7. septembra zjutraj je sedel na. vlak v Trstu in! na praznik Marijinega rojstva po 7. uri, zjutraj je bil že v Rimu. Poiskal je hitro bolnišnico «O.sp oda. le del Celio», kjer se je predstavil komisiji. Ko je opravil: to stvar, je odrinil protii cerkvi sv. Petra,! kjer je bilo že mnogo romarjev zbranih, med njimi mnogo Nemcev iz rajlia in tu-, di iz Avstrije, potem Čehi, Madjari in drugi. Popoldne ob dveh se je pridružil nas romar drugim skupinam, ki so šle v avdijenco k sv. Očetu. Ker jih je bilo mnogo so bili sprejeti na Damazovem dvorišču. Med drugimi znamenitostmi jj videl tudi lateransko cerkev. Bil je tud.j v Koloseju in drugod. Rim s svojimi znamenitostmi, posebno cerkev sv. Petra je napravila nanj globok vtis.
Pretečeni petek ob trščetrt na šesto zjutraj je biil. tukaj potres. Čutilo še je par kratkih sunkov, ob katerih so še tresla vrata ter žvenketale šipe na oknih. Škode ni nobene.
KANAL ob Soči.
Na tri strani so se Kanalci razkropili v nedeljo, 13. t. m., tako da so doma ostali le otroci. >im starci. Kdor je le mogel se Je v nedeljo podal na eno od treh božjih poti. V prvi vrsti naj omenim Sv. Višarje. Po vojni se ni še podalo toliko Kanalcev skupaj poklonit se višarski Mariji V nedeljo- od 9. uri predpoldne je odpeljala
Ribijeva korijera. iz Kanala, naše romarje. Upamo, da se vrnejo vsi zdravi in pokrepčani na duši zopet -domov. Naša zavedna dekleta pa so romala ta dan tudi k Mariji, toda ne na sv. Višarje, ampa.k na sv. Goro, kjer je bil ta dan veliki dekliški tabor. Na poziv Prosvetne zveze v Gorici so se ta dan zbrala na sv. Gori brhka dekleta iz vseh krajev naše dežele; bilo jih je lepo število. Kakor so pred nedavnim časom romali fantje na Marijino Celje nad Kanalom, tako so v nedeljo dekleta šle na sv. Goro. In kakor rečeno jih je tudi Kanal poslal .lepo četico. — Tisti pa, ki niso šli na sv. Goro. in na sv. Vii-šarje, so pa pohiteli ta dan na Marijino Celje, kjer je bil veliki farni praznik. Ra zen na fantovsko romanje letos še ni bilo toliko ljudstva zbranega na tej lepi božji poti. Vsakemu, kdor jo enkrat obišče, ostane za vedno v spominu bela cerkviiica na hribčku, malo niže na eni strani vas Lig, na drugi strani pa Čolniča. Turisti jako radi obiskujejo Marijino Celje, ker je od tam lep razgled na v s« strani, posebno pa še na Benečijo. Vsi Kanalci, kogar ni zadrževalo doma posebno opravilo so v nedeljo bili na Marijinem Celju. Gotovo je vsakemu žal, ki je ta dan moral čepeti doma. — V soboto 19. t. m. in v nedeljo 20. t. m. pa bodemo imelo v Kanalu zopet obilo duševnega užitka. Tukajšnja mladina bo pod vodstvom g. Lud. Nanut igrala igro 'Krivo-prisežnik.	Stric	Jože.
ZobozdravHtšhi anMatorl)
TRST, v. Settefontane Št. 6
od 9. do 12. Mre in od 15. do 19 ure
Ljudske cene.
Dr. SANDRO RIZZATTI
SPECIALIST za bolezni ušes, nosa, grla. Asistent dunajske klinike. Sprejema od 11-12 in od 3-4. GORICA, v. Mameli (v. Scuole) 5,
Eternit
je najboljši za kritje streh
V. JANACH 6 C.o
ZALOGA: Trst - Trieste (2)
Via Milano št. 12 (pri veliki pošti)
V zalogi ima tndi cevi za vodovode in stranišča.
JAMSTVO ZA VEČ LET. Tel. 22-42
Gevljarnlca FORCESStN
odlikovana v Parizu In Genovi 1924. m valifto pi>«m!/o, diplomo in zlato svetinjo
TrSt 1'iS. Cappin S DPI Sv. Jakobu
H
S
H
0
n ..
1 S
£ s
K 53 Q 3
< a
o
Bi
O
G
S	S
S	H	O
«	«	o
|	?	'S
N	C)
a	O	f?
•a	jj	-J
ca	as	o
rs	-a	T3
J
o «	►
rt	O
iS	0	.
a	S	M
■a	N	<
»	H	W
S
8	S	*
w n
^	a	g
^	o	>
W S r* (>i CO	^
Slovenci! Kupujte samo prt Forcessinut
GOSPO DARSTVO
Nove postave o ribolove
V	prvih letih po vojni so veljale v naših deželah še stare postave in navade v rečeh, ki se tičejo ribolova. Sedaj pa so tudi v tem raztegnjene italijanske postave eez te kraje. Tu navedemo nekatere določbe, katere je dobra vedeti.
Kdo je ribič po poklica.
Za ribiča po poklicu se smatra, kdorkoli lovi ribe v notranjih javnih ali zasebnih vodah ter ribe odstopa ali prodaja drugim za kak or šn okoli plačilo; ribič je tudi, kdor lovi ribe za račun drugih za plačo ali nagrado.
Vsak ribič mora biti vpisan v poseben seznam pri prefekturi ali podprefekturi svojega občinskega bivališča.
Priložnostni ribič je oseba, ki gre le tu ali tam ribe lovit h kaki javni vodi, ali taki zasebni vodi, kii se v javno izteka. Tudi tak lovec se mora zapisati v poseben seznam pri o-blastvu.
Izkaznica.
Priglašen ribič dobi izkaznico, katero mora imeti pri sebi, kadar lovi. Za iz-ka^iico plača «poklicni ribič» 10 lir, »•priložnostni ribič« pa 20 lir. Izkaznica velja samo do konca meseca decembra tistega letal, ko je narejena.
Izključne ribolovne pravice.
Kdor je imel po starem izključno zase ribolovne pravice ob rekah ali jezerih, mora do 2. decembra leto® vložiti mi prefekturo ali podprefekturo prošnjo za priznanje tistih pravic. Prošnji treba priložiti dokazilne listine, če pa takih ni, pa veaj izjave vseh prizadetih županstev, da je prosilec že trideset let užival tiste lovne pravice.
Cene v Trstu na debelo dne 16. septembra. — Grozdje od 240 do 280 lir stot; hruške 220-240; jabolka 120-140, br&sKve ..240-500; češplje 140-160; bučke 200-220 glavnato zelje 120-130, melancani 200-220; fižol v stročju 110-130; izluščen fižol 200-220; smokve 70-90; paradižniki 100-120, sladka repa 40-00; rdeča pesa 60-80, krompir 00-65, oskorže 60-80, čebula 80-00 lir stot,
Ljubljanski velesejem se je tudi letos dobro obnesel. Obiskalo ga je kakih 70 tisoč oseb. Sejem si je ogledal tudi kraJj Aleksander.
Odpravljena carina. Jugoslavija je odpravila carino na izvoz goveje živine iz države. S tem' se je cena v dinarjih zelo znižala, toda istočasni dvig dinarja proti liri zopet izenačuje ceno, tako da bo gibanje cen v Italiji ostalo na splošno pn starem.
Denarni trg v Jugoslaviji čuti zadnji čas veliko polajšanje. Ker narašča vrednost papirnatega dinarja, zadobivajo ljudje zopet zaupanje ter denar nalagajo v hranilnice in banke. Denarni zavodi so že vsled tega znižali obrestno' mer<» za vloge, ki je bila doslej silno visoka Tudi vrednostni papirji se vedno bolj kupujejo. Prišlo bo tudi do znižanja o-brestne mere za posojila.
Kovan denar je vpeljala Jugoslavija. Dali so med ljudi silne množine novcev po 50 stotink, po 1 dinar in po 2 dinarju,
Koliko bo grozdja? Letošnji pridelek grozdja v Italiji se pričakuje mnogo manjši kakor je običajen. Leta 23. se jt cenil pridelek grozdja na 83 milijonov stotov, leta 24. na 70 milijonov, a leta 25. na G3 milijonov. Tudi v naših deželah je slabši pridelek: za Julijsko Benečijo h* Zader se je cenil pridelek na 858 tisoč stotov leta 23., na 703 tisoč lota 24., a. leto* samo na 560 tisoč.
Svetovna žetev. Mednarodni poljedelski zavod v Kirnu je objavil v začetku i. m. svojo cenitev svetovne letine. Iz teh podatkov je razvidno, da je Europa v resnici imela zelo dobro žetev in tudi re-
zultati iz severne Afrike in Kanade so ugodni. Slabe žetvene rezultate izkazujejo severnoameriške Zedinjene države in Indija, katerih pridelek zaostaja ,za lanskim. Nima pa še poljedelski zavod v rokah podatkov iz sovjetske Rusije, iz Francije, Nemčije, iz Jugoslavije in iz Češkoslovaške. V vseh teh državah je pričakovati boljšo letino kakor lani. Zato bodo tudi končni rezultati veliko boljši kakor dosedanji. Iz Airgentinije in iz Avstralije poročajo, da lepo vreme opravičuje nade na dober pridelek.
Darovi za „Mali List“.
Marsetič 5 L. J. Zega 4.80. F. G. 20 liK Skupina tomajskih fantov 8 lir z željo, da hi' «Mali list« krepko napredoval po svoji poti.
Iz Egipta vam podpisani sporočim moje priznanje za tisk in vsebino Vašega lista. Pošiljam 10 lir v upanju, da mi bo v prihodnje mogoče dati več. Ivan Šemec,
Po čem je lira?
Dne 16. septembra si dal ali dobil: la 100 dinaijeT — 43.— L. ca 100 6. kron — 72.* 5 L. la 100 fr. frankov 115,— L. za 100 Šilingov — 335.— L.. ih 1 dolar — 24 30 L. la 1 fnnt — 115.50 L.
Tiskarna S. Spazzal - Trst
Izšel je žepni koledar
„Vedež“
za 1. 1926
dobiva se v knjigarni
TRST, Via Milano 37
in vseh trgovinah po deželi. Cena L. 4.-Priporoženo po pošti L. 4.80
Cerkvena umetnost - Deber tisk
NOVA TRGOVINA
ENRIC0 T0FF0LETT0
TRST, Via del Peaoe 4
Velika izbira slovenskih molitvenikov, nabožnih knjig, podobic, svetinj in in drugih nabožnih predmetov. Cerkvena obleka in potrebščine. KONKURENČNE CENE.
MALI OGLASI
VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrasle. Uvoz In iivoz na vae kraja.
Po ngodnlh cenah. Tvrdka Gostom Dolinar, Tr*i — Via Ugo Poloni« 5.
KUPUJEMO in plačamo po najvisih cenah drva za kurjavo, oglje, hrastove in bukove hlode, snhe gobe, med, mleko, jajca, maslo itd. — Kmetijsko-trgovsko društvo — Trst, via Rafflneria 4.
TRGOVSKI POMOČNIK mešane stroke, starejša moč, vešč slovenskega, italijanskega ter nemškega jezika, išče službe, najraje v kakem konsumu ali podružnici; gre tudi v inozemstvo. Naslov pri upravi lista.
PRODA SE radi selitve nov čevljarski ■stroj in drugo čevljarsko orodje. - Andrej Rebec, Trnje 50. - Št., Peter na Krasu.
Privatna klinika
D.r Cicero
v Postojni
izvršujejo se vse \irur-gične in notranje operacije
vsa električna zdravljenja
Žarili X.
D= Grusovin
v Gorlei: Plazza Vittori« (Travnik) v hiSi PaternoIH 21
Specijalist za kožne in spolne boleznr ter negovanje kože, perfekcijoniran na dunajskih klinikah.
Sprejema od 9-12 la od 3-7 pop ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
Kdor rabi Pohištvo, šivalne stroje Singer in druge potrebščine za stanovanje naj si ogleda zalogo pohištva
G. Breiner
TRNOVO pri Bistrici in OPATIJA
predno kupi kje drugje.
KatoliSka knjigarna
v Gorici, Gosposka ulica 2, ima zastopstvo največje tovarne kipov iz rimskega mavca (cartone romano) in ima v zalogi kipe: Srce Jezusovo, Srce Marijino, lur-ška Mati božja, brezmadežno Spočetje, v velikostih 20, 30, 40, 50, 00, 70, 80, 90, 100, 110, 120, 130, 140, 150, IGO, 170, 180, 15)0 in 200 cm. Cene so nižje ko drugod. Na željo pošlje knjigarna cenik in ilustracijo.
Mali list v vsako hišo, v vsako slovensko družino!
Zaloga domačih vin
Vipavsko, Istrski refosk in kraski teran. - Na debelo in za družine VIALE XX SETTEMBRE 94 (prej Acquedotto), na drobno in za družine VIA GIULIANI 32. - Telei. 2-41 Priporoča se lastnik
FR. ŠTRANCAR.
ALOJZIJ POVH
URAR IN ZLATAR
glazza natikal 2,1.1. Ttl. 3-29
Lastna tovarna in delavnica. Prodaja. kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega Je, da M prepriča o cenah.
Josip Ostrcuška
Opčine
(VILLA OPICINA)
ZALOGA dvokoles in šivalnih strojev « Singer » in potrebščin. — Mehanična delavnica za vsa popravila Prodaja tudi na obroke.
%t	—	#
Cisti vse v Vaši
i« v*
nisi:
Trisoda
zavese, perilo, pohištvo, tapete, steklenice, krožnike in posodo.
TRI je čudežen za pranje perila.
Beli pa ne razjeda. Poskusite ga.
•s