SLEKOVEC NA2 OR/eva 1
**OLA
na občinski ravni potekal na ravni svete preproščine, približno v stilu: pogovarjamo se o poletu na Saturn, razpravljalce pa motijo pasji iztrebki na ulici..
7.februarja ob 18.00
pred
KULTURNIM DOMOM v IZOLI Javna predaja
mrnrn
akcije
Mcnanv
Ne vem, kaj mi je bilo, ampak v ponedeljek sem se le odpravil na poslanski večer Brede Pečanove v portoroški Avditorij in si skušal priti na jasno, kaj pravzaprav hočemo, hočete in hočejo. Ravno toliko in še več je bilo namreč interesov povezanih s tematiko tega večera, namreč z najavljeno dilemo: Skupnost občin Izola, Koper, Piran ali pokrajina?
V tem finančno teškem januarskem času se sicer zdi nekoliko deplasirano govoriti o tako futuristični temi, ker pa je bila dvorana napolnjena do zadnjega sedeža je očitno še vedno dovolj tistih, 1ci ob biološki potrebujemo tudi duševno hrano. Res je, da so bili malo bolj v letih in da je to tudi znak podpore tistim, ki so se zavzemali za ohranitev njihovega, upokojenskega statusa, vendar to ni predmet tega uvod-niškega prispevka.
Šlo je pravzaprav za ponujanje dveh konceptov sodelovanja sosednjih občin, trije župani (Gasparini, jurij, Fičur), ki so bili tudi prisotni na okrogli mizi so pred časom izoblikovali idejo o ustanovitvi skupnosti the treh občin (imena še niso izbrali), ki naj bi v marsičem spominjala na komaj ukinjeno skupnost obalnih občin. Nekateri zaposleni s te inštitucije so tudi sedeli med
mn
poslušalci in se verjetno čudili odkrivanju tople vode, saj so župani med naloge skupnega pomena uvrstili v glavnem tiste, ki jih je dotlej opravljala ta, pred kratkim ukinjena inštitucija.
Seveda so župani zatrdili, da so za bistveno racionalnejši organ, brez dodatnih birokratov, vendar vsi vedo, da ùelezni zakon oligarhije funkcionira in da tu ni pomoči: vsak birokrat namreč rodi vsaj še enega.
V nasprotju z župani je poslanka zagovarjala pogumnejše korake v smeri pokrajine, ki bi seveda morala ponujati kaj več kot le tri obalne občine. Takšna inštitucija bi, po njenem mnenju, imela pomembnejšo vlogo od skupnosti, ki je prej posvetovalni in usklajevalni organ kot pa inštitucija, ki lahko opravlja od džave prevzete pristojnosti. Prav glede tega je bilo na posvetu nekaj resnih razprav, saj ni jasno, kaj bi bila država sploh pripravljena prenesti na pokrajino oziroma, če ne bi slo le za podaljšano roko centralne oblasti.
Izolani smo bili na posvetu velikosti občine primerno zastopani. Od strankarskih prvakov smo opazili dva, od svetnikov pa tudi dva, če župana ne štejemo, čeprav je or-anizator povabil vse občinske svetnike, ako se je vse skupaj končalo?
Tako, kot je bilo pričakovati: z ugotovitvijo, da bo o stvari pač še treba razpravljati. Za Izolane pa je bilo koristno spoznanje, ki sta ga podkrepili najmanj dve razpravi naših someščanov, da bo predvolilni boj
ZI MAGISTRI
■' ■+'■////. -/Jet,'/.	v.'////.■/..
; fóto orlando
Izvirni slovenski suvéllr
IH!
v..
to vaša pisma, odgovore, mner
rasvemeTenI,aprijpa Steki
t. Upoštevajte omejitev: 40 vrs .• ne vračamo, prispevkov v tej
POZIV POSLANCEM
Spoštovana gospa poslanka Jadranka Šturm Kocjan! Spoštovani gospodje poslanci Janez Jug, Žarko Pregelj, Roberto Battelli in Ivo Hvalica!
Slovenska javnost redno in napeto spremlja dogajanja v Državnem zboru ob sprejemanju paketa šolskih zakonov. Sedaj vas poslanke in poslance čaka še tretja obravnava teh zakonov in prav gotovo so najpomembnejše odločitve, ki vas čakajo skrite v nekaterih vladnih amandmajih ter med drugim v dveh amandmajih poslanske skupine Združene liste.
Radi bi vas opozorili na tri amandmaje in vas zaprosili, da jih podprete, saj vsi trije zagotavljajo višjo stopnjo laičnosti osnovne šole, poglobljenje znanja jezika okolja pri srednješolcih na jezikovno mešanih območjih ter večjo socialno varnost družin s predšolskimi otroki.
Katere amandmaje pri tem mislimo?
1. Pozivamo vas, da podprete amandma poslanske skupine ZL na amandma Vlade RS k 32. členu predloga zakona o vrtcih - EPA 936 - III. Obravnava, ki besedilo vladnega amandmaja širi z naslednjimi besedilom:
"Starši lahko plačajo največ 65% cene programa, v katerem je otrok vključen."
S takim določilom bi dosegli, da bi družine s predšolskimi otroki imele vsaj minimalno zakonsko zagotovilo o najvišjem možnem deležu, ki naj bi ga nosili pri pokrivanju stroškov programa v vrtcih.
2. Menimo,da je zelo pomembno, da podprete tudi amandma poslanske skupine ZL, k 17. členu zakona o osnovni šoli, s katerim predlagajo črtanje nekonfesionalnega pouka o religijah in etiki iz obveznih izbirnih vsebin. Prepričani smo, da nam boste pritegnili, da ta predmet v osnovnih šolah ni potreben, saj je seznanjanje učencev o religijah možno v okviru drugih predmetov, posebej tudi predmeta "etika in družba". Ne glede na naziv predmeta smo prepričani , da uvedba tega pouka predstavlja tiho soglasje za vstop cerkve kot institucije v javne šole, zlasti še ob dejstvu, da bi naj po javni razlagi ministra za šolstvo in šport ta predmet lahko poučevali tudi diplomanti teološke fakultete, ki je katoliška Teološka fakulteta.
3. Predlagamo vam tudi, da podprete amandma Vlade RS k 8. členu Predloga zakona o gimnazijah, ki zavezuje gimnazije na našem (primorskem) dvojezičnem območju, da organizirajo pouk jezika okolja tako za slovenske in italijanske gimnazije. Mnenja smo, da potreba po višjem nivoju poznavanja jezika okolja raste z nivojem dosežene stopnje izobrazbe, zato je prav, da naši bodoči izobraženci znajo italijansko (in Italijani slovensko) tako, da bodo enakopravno komunicirali med seboj ne glede na narodnostno pripadnost.
Glede na to, da ste poslanke in poslanci predstavniki vsega ljudstva in niste vezani na kakršna koli navodila, vas prosimo, da razmislite o naši pobudi in upoštevate želje ljudi iz svojega okolja.
Prisrčno pozdravljamo in vam želimo veliko uspehov.
Ženska sekcija ZL "GRACIELA GOBBO" Predsednica: Sonja MALEČKAR
Občinski svet
SE|A V POČASTITEV PRAZNIKA
Izolski Občinski svet se bo prvič v letošnjem letu sestal prav na predvečer slovenskega kulturnega prafnika, pričakovati pa je vse prej kot praznično sejo, saj čaka svetnike še nadaljevanje nedokončane 11. In obsežen dnevni red 12. Seje.
ZAČASNO PRORAČUNSKO FINANCIRANJE
Čeprav bo, v primerjavi s prejšnjimi leti, letošnji proračun verjetno sprejet že pred pomladjo, bodo svetniki potrdili odlok o začasnem financiranju javne porabe, ki velja do sprejetja proračuna. To preprosto pomeni, da bodo proračunski porabniki do sprejetja novega proračuna za leto 1996 prejemali dvanajstine v višini tistih iz leta 1995. Osnutek odloka o proračunu bo predvidoma pripravljen do naslednje seje občinskega sveta.
REJMEMZAI^
Osnutek odloka o krajevnih skupnostih, ki ga bodo prejeli v obravnavo člani občinskega sveta je osnova za izpeljavo volitev v krajevnih skupnostih, saj zakon o lokalnih volitvah določa, da je treba volitve v Svete KS opraviti najkasneje leto dni po uveljavitvi statuta občine, novi Svet se mora sestati 10 dni po volitvah, v 45 dneh pa morajo sprejeti statut krajevne skupnosti.
Tudi po osnutku odloka ostajajo krajevne skupnosti pravne osebe, ki samostojno upravljajo in gospodarijo s premoženjem, ki ga nanje prenese občina. Območje krajevnih skupnosti se ne spreminja, saj takšen interes v tej fazi ni bil izražen, tako da bomo imeli naslednje KS: Staro mesto, Izola II., Livade, jagodje in Korte. Ustanovijo se tudi vaške in četrtne skupnosti, ki pa seveda niso pravne osebe. Bolj problematične so pristojnosti oziroma naloge bodočih organov krajevnih skupnosti.	*
Po osnutku odloka bodo kot svojo temeljno in izvirno nalogo obravnavali lokalno problematiko na najrazličnejših področjih življenja v KS ter pristojnim občinskim organom posredovali pobude, predloge in mnenja. Samo izjemoma lahko občinski svet na predlog župana prenese izvajanje določenih nalog na KS in izvajanje the nalog se tudi plača iz proračuna občine. Krajevne skupnosti bodo ostale lastnice nepremičnega premoženja, tiste nepremičnine, ki jih imajo v posesti pa bodo tudi vnaprej lahko upravljale, dohodki iz tega vira pa bodo izvirni prihodki KS (objekti KS jagodje in Korte).
Najvišji organ v KS je Svet KS, ki ima lahko tajnika. Funkcija tajnika je praviloma neprofesionalna, če pa želi Svet imeti poklicnega tajnika mora to zapisati v svojem statutu, sredstva za njegovo plačo pa mora zagotoviti sama KS. Krajevne skupnosti se sicer financirajo iz lastnih sredstev, prostovoljnih prispevkov, daril in volil. Iz občinskega proračuna se (poleg nalog, ki bi jih eventuelno prenesla občina) financirajo le stroški delovanja Sveta KS.
V lanskem letu so posamezne KS prejele naslednja sredstva: KS Staro mesto (2.793.000), KS Izola II. (904.000), KS Livade (1.089.000), KS jagodje (2.872.000), KS Korte (2.959.000). Od tega je bilo 4.599.000 namenjeno za plače treh tajnikov KS.
Če bo osnutek sprejet bo šel v 15 dnevno obravnavo.
KONČNO BOMO IMELI GRB
Občinski svetniki bodo dobili v potrditev .predlog sklepa o določitvi grafične podobe grba občine Izola. Predlagatelj v predlogu navaja, da so z avtorjem podobe novega občinskega grba sklenili pogodbo po kateri le-ta brezplačno odstopa avtorske pravice občini. Grafična podoba je Izolanom bolj ali manj že znana, saj grb že lahko zasledimo na novih napisnih tablah na občinskih stavbah.
VODOOSKRBA
Zdaj, ko večjih težav z vodo nimamo več se nam velikokrat zdi, kot da vodooskrba ni kakšen poseben problem, pa sploh ni tako. àele zdaj nas namreč čakajo nekatere finančne posledice investicij v prejšnjih letih. Občinski svetniki bodo sprejemali obalno usklajena sklepa o zagotavljanju sredstev za program vodne oskrbe (v skladu z dolgoročnimi plani do leta 2000) in sklep o programu investicij v vodno oskrbo* in v zavarovanje vodnega vira Rižana v letu 1996.
Del tega programa že poteka in je v povezavi s sredstvi Republike Slovenije in Svetovne banke za razvoj, zato o njem verjetno ne bo posebne razprave. Načrtujejo vsega skupaj nekaj manj kot 2 milijardi prihodkov, za Izolo pa je dodatno zanimiva postavka 25 milijonov tolarjev, ki naj bi jih namenili gradnji višinskega vodovoda.
Bolj zanimivi so seveda odhodki: Za gradnjo čistilne naprave v rižani bo šlo skoraj polovico vseh sredstev, 55 milijonov bo namenjenih hidrogeološkim raziskavam (iskanje vodnih virov in akomulacij) v Rižani, Ospu, Dragonji in na Kubedu. Izdelovali bodo tudi tehnično dokumentacijo za višinski vodovod (Baredi, Medoši), ter dokončali že začete projekte (Malija - Mala Seva in Kavarije). Izolski projekti so seveda pogojeni z reševanjem drugih problemov (kanalizacija) in dogovarjanjem s piransko občino.
UREJANJE CESTNEGA PROMETA
Luč dneva je končno zagledal osnutek odloka o urejanju cestnega prometa na območju občine Izola, bolj znan kot "odlok o parkiranju", ki je že pred tem bil predmet razprav na občinskem svetu, vendar ni dobil zelene luči.
V predlogu je župan zapisal, da bo predlagana rešitev, po njegovem mnenju, zadostila potrebam prebivalstva, hkrati pa omilila parkirno gnečo v mestu. Dejstvo je, da je staro mesto nastalo takrat, ko o avtomobilih še ni bilo ne duha ne sluha, zdaj pa jih je iz dneva v dan več. Za vsa ta vozila v mestu preprosto ni več prostora in vedno več jih bo morali parkirati vse dlje od željene destinacije v mestu.
V mestu, na žalost, nikomur ni mogoče vnaprej rezervirati parkirnega prostora, negleda na to, da tam stanuje, da v njem dela ali pa je samo obiskovalec mesta. Trenutno lahko le opredelimo določene obstoječe parkirne površine in ponudimo prednost za parkiranje na teh površinah stanovalcem, ki v območju starega mestnega jedra stalno prebivajo.
V starem mestu je registriranih kar 863 osebnih vozil, njihovi lastniki pa bodo imeli pravico do barvne nalepke za eno registrirano vozilo. Dovolilnica bo omogočala parkiranje vozila v območju prebivanja, v kolikor to ni posebej prepovedano. Prebivalci teh ulic bodo imeli tudi možnost
, nabave mesečne kartice po znižani ceni za parkiranje na varovanem parkirišču, če vozila ne bodo mogli parkirati v območju, ki ga določa dovolilnica.
Določena so tri območja in sicer:
A (Bevkova, Gubčeva, Levstikova, Ob pečini, S.Mašere, Sv. Petra - skupaj 83 vozil)
B (Aškerčeva, Cegnarjeva, Gortanova, Kažipotna, Kosovelova, Piranska, Premrlova, Tovarniška, Trg padlih, Trg sv. Mavra, Trubarjeva, Ob starem zidovju - skupaj 208 vozil)
C (Alietova, Dvoriščna, Garibaldijeva, Goriška, Gramscijeva, Gregorčičeva, Istrska vrata, Kocjančičeva, Kopališka, Koprska, Krpanova, Kumarjeva, Ljubljanska, Manziolijev trg, Pekarniška, Prečna, Ribiška, Skladiščna, Smareglijeva, Smrekarjeva, Spinčičeva, Tartinijeva, Kristanov trg, Trinkova, Tržaška, Alme Vivoda, G. Bruna, Ob vratih, Verdijeva, šolska - skupaj 572 vozil).
Poleg tega odlok uvaja še naslednje:
Gospodarjenje z javnimi prometnimi površinami in upravljanje s cestno prometno signalizacijo bo opravljal koncesionar, ki ga bo določil občinski svet. Uvaja se plačilo komunalne takse za vožnjo z motornim vozilom, ki presega 5,5 tone skupne mase, za dostavo blaga izven delovnega časa, za delo na javnih prometnih površinah in za posebno uporabo javnih prometnih površin. Izvajalca odvoza nepravilno parkiranih in zapuščenih vozil bo določil občinski svet, poostrene pa so tudi kazenske sankcije in pooblaščena občinska inšpekcija za izvajanje tega odloka. Zupan v funkciji izvršnega organa lahko določa prednostne in stranske ceste, enosmerne ceste, omeji hitrost vožnje, določi parkirne prostore in drugo v zvezi z izvajanjem prometa v občini.
SKROMNEJŠE SEJNINE
Proračunske težave v lanskem letu in napovedane za letošnje leto se privedle do predloga za noveliranje stroškov sejnin na raven bivše občinske skupščine in njenih teles. Tako naj bi v bodoče svetniki za vsako sejo prejeli 5.000 SIT netto (predsedujoči 7.000 SIT), člani delovnih teles pa bodo za vsako sejo prejeli po 3.000 SIT (predsednik 4.000 SIT). Klubi članov sveta bodo prejeli mesečni pavšal v višini
4.000	SIT na člana kluba.
0 MARINI ZA USTAVNO SODIŠČE
wmmmmmmtmmmmmmmmmmmmmmmtmmmmm
Ustavno sodišče Slovenije je konec lanskega leta poslalo dopis z željo, da Občina Izola pojasni nekatere navedbe v pobudi, ki jo je ustavnemu sodišču naslovil Tihomir Stepanov skupaj s stanovalci v okolici bodoče upravne stavbe Marine.*Ker gre hkrati za pobudo za oceno zakonitosti Odloka o zazidalnem načrtu Marina in predlog za zadrževanje izvrševanja tega odloka je ustavno sodišče (sodnik dr. Lovro Šturm) občini Izola naslovil prošnjo za dodatna pojasnila in mnenje o navedbah podpisnikov. Ta odgovor naj bi Ustavnemu sodišču koristil pri odločanju o tem, ali naj pobudo za oceno zakonitosti sprejme.
Da je vsa stvar postala dokaj resna priča že to, da je svoje mnenje o celotni zadevi pripravilo ministrstvo za okolje in prostor (ocenjuje, da ni razlogov za zadržanje izvrševanja Odloka), da bo svoje mnenje posredovala tudi vlada Republike Slovenije (na predlog ministrstva za okolje naj bi bilo tudi njeno mnenje odklonilno do zadržanja izvajanja Odloka), ustavno sodišče pa bo dobilo tudi mnenje in oceno občinskega sveta Izola.
Predlagan je sklep, da ni utemeljenih razlogov za izpodbijanje zakonitosti zazidalnega načrta Marina in s tem tudi ne za zadrževanje izvajanja odloka o zazidalnem načrtu Marina. Kolikor je doslej znanega je tudi odbor občinskega sveta za okolje in prostor, ki mu predseduje Branko Mahne, ocenil, da je predlagano mnenje ustrezno.
prostorTWI^IémnTnF"
O oprostitvi plačevanja najemnin za poslovne prostore, ki jih uporabljajo društva in klubi je občinski svet razpravljal že lani, zdaj pa bodo člani sveta sklepali še o tistih, ki so izpadli iz takratnega seznama.
Gre za Lovsko družino Izola, ki zaseda prostore stare šole na Baredih, jadralni klub Olimpie, ki ima v skladišču v Spinčičevi ulici shranjena plovila, za polovico naj se zmanjša najemnina Ljudski univerzi v kulturnem domu, Krajevna skupnost Korte pa naj bi ponovno dobila v upravljanje zadružni dom v Kortah in Cetorah brez plačila najemnine.
IN DRUGO
Svetniki bodo na seji obravnavali še statut Centra za glasbeno vzgojo iz Kopra, razpravljali o pravici do vpogleda v arhivsko gradivo občine Izola, obravnavali točko volitve in imenovanja (imenovanje predsedujočega Občinskega sveta - Davorin Adler) ter vedno zanimivo točko z vprašanji in pobudami članov OS in odgovori nanje.
ŠIFRA
MENJALNICA IN PROMET Z NEPREMIČNINAMI
dipl. oec.
Ivan Konstantinovih
Sončno nabrežje 14 66310 IZOLA tel./fax. 066/63-211
STANOVANIA - HIŠE - PARCELE POSLOVNI OBJEKTI - PROSTORI
PRODAjA - NAKUP - ZAMENjAVA
DA NE NE VEM
(naredite križec v okvirček za katerega glasujete)
DA NE NE VEM
1. Ali ste zadovoljni z Izolo, takšna kot je?	EU	D
2. Ali menite, da občinska uprava	dobro dela?	□	□	□
3. Ali se vam zdi, da lahko odločate o	Izoli?	□	□	□
4. Ali bi pristali na združitev Izole z drugo občino?	□	□	□
5. Ali podpirate projekte v povezavi z gradnjo marine? q q
6. Ali se počutite varne?	□	□	□
7. Ali boste šli na volitve?	□	□	□
Dodatno (na vprašanje ni treba odgovoriti, če ne želite):
Naštejte tri osebe ki bi jih volili na naslednjih volitvah
Naštejte tri osebe, ki jim ne bi zaupali javnih funkcij
Moje ime in priimek: Naslov:________________
DELITEV CERKVE IN DRŽAVE
Najprej so jo prebelili, potem so ji spodkopali temelje in na koncu je počila - cerkev Marije Alietske namreč. Počila je od tal do vrha zvonika in zdaj so jo morali ponovno zakrpati.
Zakaj se je to zgodilo bodo odgovorni verjetno znali povedati, lepo pa ni bilo. V dokaz ostajajo fotografije našega Orlanda.
DA, NE, NE VEM
Danes najavljamo rubriko, ki bo zares zaživela šele v našem naslednjem Mandraču. V našem političnem in javnem življenju se nenehno srečujemo s kritikami te ali one strani, vsi mahajo z večino, vsi imajo prav, vsi naredijo največ... Seveda pa ni čisto tako, vendar je to nekaterim težko dopovedati. Njim pa tudi nekaterim politični manipulatorjem bodo namenjeni rezultati naše tedenske ankete, ki jo bomo izvajali vsak teden, delno po telefonu, delno pa z vašimi glasovi. Če Vas bomo anketirali po telefonu računamo na Vašo dobro voljo, če pa nam boste poslali izpolnjeno glasovnico lahko računate, da bomo vsak teden izžrebali po eno nagrado naših sponzorjev.
Če torej želite sodelovati v akciji, potem bo dovolj, da izpolnite anketni vprašalnik in ga pošljete na naš naslov: MANDRAČ, Veliki trg 1, Izola. Prvo žrebanje bo že 13. februarja.
IZ AMBULANTE
Dr. med. Andrej Dernikovič
(nadaljevanje iz 149. številke Mandrača)
Danes bi moral opisati pripomočke za lajšanje težav ob puščanju vode. Ker pa sem ob izidu prejšnje številke Mandrača moral nekajkrat kar na cesti pojasnjevati še nekatere stvari, se bomo prej lotili le teh in bo o pripomočkih govora prihodnjič.
Zadnjič sem omenil, da je inkontinenca v zreli življenski dobi pogostejša pri ženskah. Stresna urinska inkontinenca (ali napetostno uhajanje urina) pa je najpogostejša oblika uhajanja urina pri ženskah. Kar kakih 10% jih ima take težave. Osnovni vzroki so oslabelost medeničnega dna, mišice zapiralke sečnice, ter kot posledica spuščanja rodil. Pojavi pa se puščanje vode pri telesnih obremenitvah (dviganje težkih bremen, dolgotrajno stoječe delo), pri prekomerni telesni teži, zaradi poškodbe medeničnega dna med porodom, zaradi kroničnih bolezni dihal in dolgotrajnega kašlja in v meni zaradi primankljaja hormonov. Stanje se poslabša ob vseh telesnih naporih (hoja, tek, skoki) in ob vnetjih sečil.
To obliko inkontinence je potrebno potrditi z dodatnimi diagnostičnimi postopki, s katerimi izključijo druge oblike urinske inkontinence, čele nato se lahko prične ustrezno zdravljenje, kajti: stresno inkontinenco se da pozdraviti.
Tako preprečevanje kot zdravljenje se začneta:
* z izvajanjem "vaj po Keglu" (ki krepiji mišico zapiralko sečnice). Vaje se naučite med uriniranjem: zavestno stisnite mišice medeničnega dna tako, da poskušate zaustaviti curek urina ali ga vsaj zmanjšati. Mišice stiskajte dokler zmorete. Med uriniranjem vaje večkrat ponovite. Pridobiti morate občutek, da lahko stisnete mišice in prekinete curek urina. Ko si ta občutek pridobite, izvajajte vaje kadarkoli in kjerkoli že brez uriniranja (doma, na cesti, v službi). Zapovrstjo napravite 10 vaj in jih čez dan večkrat ponavljajte tako, da jih napravite skupaj 100.
* in z zmanjševanjem telesne teže ter z redno telesno aktivnostjo, ki krepi telo.
V primeru večjih težav se bo zdravnik odločil za zdravljenje z elektrostimulacijo, za zdravljenje z valjčki ali pa vam bo svetoval operacijo. Oglasite se pri vašem družinskem zdravniku ali pri ginekologu za pomoč in nasvete.
Kogar pa težave mučijo že dlje časa ali pa želi izvedeti še več o svoji težavi ali o težavi svojega bližnjega, naj se včlani v Slovensko društvo za pomoč inkontinentnim osebam INKO. Društvo deluje prav z namenom, da preprečuje nastajanje inkontinence in pomaga prizadetim predvsem z prosvetljevanjem in informiranjem. INKO združuje osebe prizadete zaradi inkontinence ter njihove svojce, strokovnjake, ki takim osebam lahko pomagajo, ter druge zainteresirane. Prirejajo predavanja in s strokovnimi članki ter z nasveti obveščajo prizadete in tudi druge. Za vpis v članstvo zadostuje, da izpolnite prijavnico, ki jo pošljite na naslov, ki je zapisan v sosednjem stolpcu.
Zgornji tekst lahko (vsaj ženske) dobite v originalu v vsaki normalno založeni ginekološki čakalnici, saj ga je pripravilo samo društvo INKO, enako tudi današnjega, ki ga je za INKO pripravil asistent magister Adolf Lukanovič, dr. med., sam pa sem ga le minimalno spremenil in preuredil.
Prihodnjič nadaljevanje o (že obljubljenih) pripomočkih za inkontinentne.
INKO, Stožice 23/B, 6111 3 Ljubljana.
Še njihov telefon in fax: 061 168 50 50.
Prijavnica za članstvo:------------------------------------------
Ime in priimek:  —-----------------------------------------------
Leto rojstva:  _________________________________—----------------
Poklic:   _______________________________________________________
Naslov s poštno številko:................................--------
Telefon:_________________________________________________________
Kraj in datum: Vaš podpis:_______________________________________
INKO, Slovensko društvo za pomoč inkontinentnim osebam
IZOLSKA ŽIVALSKA KRONIKA
(Iz arhivov Obalnega Društva proti mučenju živali)
Izola, novembra 1995
ZADEVA:	PROTIZAKONITA in NEHUMANA REJA PSA
Prijava
Nsii terenski kontrolorji so na svoje« reckie» obhodu, c*'° 5/11-1995, ned ostalin naleteli tudi na vaio najeto zenljiiče (pore. it. 3835 k.o. Izola), na kateri ste si postavili barakarsko skrpucalo, ob nje« nasuli na graade gnijočih saeti In odpadtov različnega izvora, vse to pa okronali še z «ajhno, sestradano psičko, ki ste jo privezali na debelo in kratko verigo, ki Ji trpeče stiskala vrat. Ker se ni «ogla dovolj gibati, so Ji no tačkah zrasli dolgi krepiji, ki so spoainjali na kreaplje kragulja.
Ker je naia domena preprečevonje »učenja živali, se bo«o ustavili ob grozljivki, ki ste Jo ustvarili svoji nebogljeni psički. Poleg tega, da je bila sestradana. Je bila zaradi kožnih zajedalcev popolnoaa brez dlak. napihnjen trebiii pa Je bil poln črevesnih zajedalcev - glist in trakulje. Psica ni bila registrirano in ni bila po zakonu obvezno cepljeno.
S te« niste kriili zgolj nenapisani teaeljnl zakon človečnosti, teaveč tudi pisane zakone s tega področja.
Pristojni« inšpekcijski« organo« Občine Izola zato predlaga«», da zopdr vas takoj sproži kazenski postopek zaradi kršitve: 3., 4., 5., 6. in 10. člena Odloka o registraciji, cepljenju, označevanju in reji psov ter o postopku z neregistrirani«! in necepljenlal psi, Občine Izola (Ur. objave št. 4/92). Pristojni nadzorni organi naj va» prepovedo v bodoče rediti kakršnokoli žival.
V prilogi VB« dostavljajo nekaj našega pisnega vzgojno-infoneativnega gradiva, katerega priporočaš», da sl ga temeljito preberete, kakor tudi vsi člani vaše družine. Posebno pozornost posvetite pozivu naše pisateljice. S. Makarovič, in sicer: Bodite pozorni na «učitelje živali, to so potencialni «učitelji ljudi!'.
Predsednica:
Andrea BOGATAJ
SLOVENSmiPOMORSKA TRADICIJA (™
Slovenski ladjarji, ki jih spoznamo v prejšnjem poglavju, najemajo za vodenje ladij v glavnem tuj pomorski kader. Znani so kapitani iz Sicilije in drugih krajev južne Italije. Sredi 18. stol. pa se pojavijo prvi slovenski kapitani, ki pridobijo znanje predvsem s plovbo. Cregor Cotič in Simon Mašera sta prva znana slovenska kapitana. V prejšnjem poglavju ju omenjamo že kot ladjarja. Iz prve polovice 19. stol. poznamo še te slovenske kapitane praktike: Aleksander Tesač s Ptuja, Anton Tercig iz Podsabotina pri Gorici, Blaž Sušnik iz Škofje Loke in Anton Metlika iz Trsta. Leta 1754 se z ustanovitvijo pomorske šole v Trstu, Slovencem odpre nova možnost izobrazbe. Skupno število slovenskih študentov na pomorskih šolah Avstroogrske do leta 1914 znaša 568; od tega 418 navtikov. Po določenem času plovbe, večina opravi poročniški in kapitanski izpit. Slovenski častniki plujejo na domačih in tujih ladjah po vseh morjih sveta. Posebno cenjeni so pri avstrijskem Lloydu iz Trsta. Na pomorskih vojaških akademijah v Benetkah, Trstu in na Reki se do leta 1914 izšola nad 500 Slovencev. V avstroogrski mornarici službujejo tudi na jvisokih vodilnih mestih. Med njimi so kap. bojne ladje, kap. fretjate in kap. korvete. Med drugimi poklici zasedajo mesta mornariških generalnih in višjih komisarjev, strojnih in ladjedelniških inanirjev ter mornariških zdravnikov.
Do leta 1849 sestavlja avstroogrsko vojno mornarico « pretežno italijansko, dalmatinsko, jonsko in deloma črnogorsko moštvo. Ko postane italijanski mornariški kader nezanesljiv , |(zaradi osvobodilnih vojn leta 1848), poišče najeti danski admiral Dahlerup novo moštvo med Slovenci, Avstrijci in Čehi. Število slovenskih mornarjev in podoficirjev se nenadoma poveča. Med letoma 1800 in 1883 služi v avstroogrski vojni mornarici 12.800 slovenskih mornarjev. To so večinoma fantje brez poklica, ki si želijo zajamčene službe po končani obveznosti, ki traja 8 do 12 let. Sprva se odločajo za 3 pomorske stroke: palubno, artilerijsko in mornariško pehotno. V dobi železnih parnikov pa je vse več strojnikov (mazači, kurjači, mehaniki, strojni podoficirji...). Zelo pogosta napredovanja dokazujejo, da so slovenski fantje dobri pomorščaki.
Obdobje med letoma 1883 in 1914 je v arhivih slabo preučeno in uradno število sodelujočih Slovencev v tedanji vojni mornarici ni znano. Velika udeležba pa dokazuje, da slovenski narod ni tako močno kontinentalen in nazadnjaški, kot ga želi prikazati nemška propaganda. To dejstvo vzpodbudi skupino mladih in naprednih slovenskih kapitalistov (krog Tržačana dr. Egona Stareta), k razmišljanju o ustanovitvi slovenske ali vsaj slovanske pomorske družbe. S pomočjo bank (med njimi je tudi Tržaška jadranska Banka), Staretova skupina kupi nekaj parnikov, vendar izbruh prve vojne skoraj uniči novonastala prizadevanja. Vodja "Svobodne Tržaške Plovbe" Hektor Polič pomaga Staretu obdržati skupino v glavnem neokrnjeno. 03.APR.1917 ustanovijo pomorsko družbo "Oceania", s skoraj popolnoma slovenskim značajem. Italijanska okupacija Trsta spravi družbo v neprijeten položaj. Ladje jim odvzamejo za potrebe države in družba skoraj propade. Zadevo rešijo po diplomatski poti in leta 1923 se družba z vsemi ladjami preseli v Jugoslavijo. Ob preselitvi je družba lastnik 8 prekooceank in 7 manjših ladij. Z manjšimi ladjami pristopi kot soustanoviteljica jadranske plovidbe, ki se razvije iz bivše "Ungaro-Croate".
Leta 1940 ima družba "Oceania" s sedežem na Sušaku 12 ladij od 3100 do 7780 ton nosilnosti. Ob začetku druge vojne so vse ladje načrtno v tujini, kjer se priključijo zavezniškim enotam. Slovenska družba "Oceania" v obdobju med obema vojnama odigra pozitivno vlogo s tem, da pri Slovencih obdrži pomorsko tradicijo; šola nove kadre, vkrcava Slovence na svoje ladje in tako pripravi temelje nove razvojne dobe.
Druga svetovna vojna zavre nadaljni razvoj slovenskega pomorstva, vendar tudi v teh težkih časih Slovenci držijo tradicijo kot mornarji na zavezniških ladjah in udeleženci partizanskih enot na morju. Ne smemo pozabiti Prekomorskih brigad, saj so na svoj način tudi oni pomorščaki. Devet let po vojni, ko dobimo Slovenci svojo obalo, se ponudi priložnost za organizirano pomorsko združenje.
23.jAN.1954 v Kopru ustanovijo prvo slovensko ladjarsko podjetje "Val", ki se kasneje preimenuje v "Slovenija linije", julija 1954 premore 4 motorne jadrnice in motorno ladjo Sirob (kasneje preimenovana v Martin Krpan). 22.OKT.1954 ukinejo podjetje in ustanovijo Splošno plovbo, ki ima poleg jadrnic in Martina Krpana, še motorni ladji Gorenjska in Rog.
Temelj modernega slovenskega pomorstva je gotovo ladja Sirob (M.Krpan) in je prav, da napišemo imena prvih Slovencev, ki plujejo na zares naši ladji: kap. Baldomir Podgornik, Slavko Strmole, Peter Pavšič, Zvone Veber, Mirko Gorjup, Viktor Gomboc, Franc Mihelič, Herman Ukmar in Oto Gojčič.
Ladja Rog pa je temelj slovenske prekooceanske plovbe, saj kot prva .jugoslovanska ladja obišče Kitajsko ter ponese znak Triglava v širni svet. Omembe vreden je tudi prvi nakup novogradnje (ladja Piran, japonska, 1959), ki takrat velja za največjo in najmodernejšo jugoslovansko ladjo. Slovenci končno postanemo pomorščaki na svojih ladjah in se vračamo v svoj pristan. Izkažemo se tudi kot dobri jadralci, veslači, platformaši (predvsem Izolani), potapljači, graditelji jaht ter ribiči. Imamo svojo luko, ladjedelnico, ribiško floto, marine, pomorsko univerzo...
Danes Slovence kot pomorščake cenijo povsod po svetu, saj se vkrcavajo na ladje vseh namembnosti in kategorij plovbe. Upam, da sem v teh dveh poglavjih dokazal, da Slovenci pomorsko tradicijo imamo. Naša naloga je, da jo ohranimo ter bogatimo s plovbo in novimi pomorskimi smernicami. Pri tem ne smemo pozabiti na naravo, ki nam vse to daje. Z lepim odnosom do morja, bomo našim * vnukom omogočili, da bodo pluli, jadrali in se lepo imeli v čistem f morju.
ji //»
,JV\
“ K
h
I \ *• v
4*
[Jr***-.,:
»1 i ti
Lvr 'Sfa''/*-'-'?-*
mmm
		
fm^iljPrlandOlHra^èkÉ
fpr i ha d njichiueski [prekopM
iz Izole
Tzoìs kmzumTzais ne^v^ni^frnotorjz^er i gami
Izola je zelo lepo obmorsko mestece, polno življenja in veselih ljudi. Če si želite sproščenosti in domačnosti, če bi radi srečali ljudi polne upanja in velikih načrtov, če bi radi zaživeli v Evropi in na Balkanu hkrati, pridite v Izolo.
Ko bo pustni festival, seveda.
KOALICIJA NE BO RAZPADLA!
Koalicija političnih strank v Izoli ne bo razpadla. To se je zgodilo na državni ravni, na občinski pa jim ne bo uspelo. Razlog je preprost: Koalicije v Izoli namreč ni.
Vsi, ki so v njej sicer pravijo, da je ni, vendar da deluje. Združena lista ima sicer pogodbo z Zvezo za Primorsko, z LDS pa ne, vendar se z njo dogovarja, tako kot tudi z DESUS-om in predstavniki Italijanov. LDS je sicer zraven, vendar z nobenim prav posebej blizu, niti s Krščanskimi demokrati, vsi ostali pa so itak OUT. Tako v Izoli nima kaj razpasti razen Izole same.
Torej bo ostalo vse tako, kot je. Koalicija, ki jo nekateri imenujejo po znani izolski firmi (njenega imena zaradi konspirativnosti ne smemo objaviti, podobno pa je imenu znane morske ptice) bo tako delovala še naprej v veselje in zadovoljstvo Izolanov.
Naj razpade Ljubljana, mi se ne damo!
i'//M'*.
I WfkA jORACOMJA,
RUEKA
DPAGofJJA
Vest tedna: Ladjedelnice ni več v Izoli.
Naš fotoreporter je ob razvijanju te fotografije z grozo opazil, da je nekdo brez vednosti Izolanov premaknil znano izvozno podjetje. Vse informacije so dobrodošle.
To fotografijo nam je posodil Miro Pergar z njo pa dokazuje, da je bil eden prvih smučarjev na vodi v Izoli. Smuči sicer ni videti, pa tudi Izolo bi težko spoznal, da o Mirotu niti ne govorimo.
Posnetek je nastal na območju pred sedanjim hotelom Delfin (meter levo, meter desno)
DU ? JES ?
  'N --------
Škrip... S^^jJkrip^se'vspbofo^nekaj pred 10. uro na 'RadtcrKopeTprimaje karjólaT A ne kar sama od sebe, niti prazna. Dveh štrlečih ekstremitet se oklepa nabrušen jezik, ki useka po vsem in vsakomur, ki leze in gre. In tudi po vsem in vsakomur, ki se je odločil, da ne bo več lezel in šel.
Tako namazan, premazan in podmazan jezik ni nihče drug kot Karjola. Toni Karjola. S Krasa. Oče Humor in mati Dobra volja še vedno - kljub Tonijevi "kilometrini" nesramno vtikata nos v njegovo delo. Pod isto streho živijo še sestra Zabava, ki skrbi za stike z javnostmi, brat Smeh, o katerem krožijo čudne govorice, da ima nekakšno zdravilno moč ter stric, ki samemu sebi pravi "Karjola Ljudski".
V soboto dopoldne tako Toni zbere veselo druščino, jo naloži na karjolo in strese z nje šele na radiu. Lahko si predstavljate, kaj se zgodi, ko se vsi skupaj spravijo pred mikrofon in obglodajo svet pred domačim pragom...
Vse to jim je tako vseč, da se ponavadi odločijo še za nedeljski izlet, ko si ne morejo kaj, da ne bi ob 14.00 vsaj za krajši čas obiskali prijatelje pred radijskimi sprejemniki. Oštja, Karjola, ma veš, da imaš luštkano familijo!
"Du, jes...?l"
Društvo upokojencev Izola vabi na IZLET v Gonars in Portogruaro (ob povratku postanek v Gorici) 16.2. 1996 z odhodom izpred Lipe ob 7.00. Prijave na sedežu društva, Plenčičeva 3, ob sredah in petkih ob uradnih urah.
ReqatnalìadmicallztpetdesetiKilet
NOGOMET
Kljub ne preveč rožnatem stanju v klubu, Izolani vseeno trenirajo pod vodstvom trenerja Patariča. Prejšnji teden so odigrali tudi prvo prijateljsko tekmo; in sicer so se v Dekanih pomerili z SCT Olimpijo, ki je visoko zmagala z 7:2. Pred nadaljevanjem prvenstva to ni ravno spodbuden rezultat. Dodati pa je treba, da se je Olimpija razigrala šele v drugem polčasu, po prvih 45. minutah je bil rezultat izenačen 2:2. V * torek pa so se izolski nogometaši pomerili s sosednjim Koprom in tudi izgubili z 1:0. Prvi rezultati torej niso spodbudni, vendar bi bilo iluzorno pričakovati kaj več. Glavna naloga kluba še vedno ostaja ureditev razmer v klubu in oblikovanje mlade in močne ekipe, ki bi svojo moč lahko pokazala naslednje leto v drugi ligi. Za Izolo naj bi v nadaljevanju zaigrali prvenstva tudi nekateri nogometaši iz piranskega drugoligaša ter iz NK Korte.
ROKOMET
Delmar : Preddvor 34:29
Izolani so z lahkoto opravili z nasprotnikom. Vodili so od prve minute dalje in vodstva niso spustili iz rok, čeprav so se jim gostje ob koncu polčasa približali na vsega zadetek razlike (12:11). Prav lahko bi se spet zgodilo, da bi se podcenjevanje nasprotnika Izolanom maščevalo. No, vseeno so odšli Izolani na odmor z dvema goloma prednosti, v drugem pa so Izolani zaigrali še bolje in predvsem bolj odgovorno, tako da je razlika vztrajno rasla in bi bila lahko ob koncu mnogo višja. Pri Delmarju gre pohvaliti vse igralce, posebej pa velja izpostaviti Ipšo, ki je z lahkoto z daljave polnil nasprotnikovo mrežo. Svoje so dodali: vedno dober Mičovič ter tokrat razigrani Boglič. Tudi v prihodnjem kolu zmaga v gosteh (Mitol Sežana) ne bi smela biti vprašljiva, čisto drugače pa bo verjetno v naslednjih tekmah, ko se bodo Delmarovci pomerili z neposrednimi konkurenti za napredovanje v 1. ligo, z Inlesom iz Ribnice in s škofjeloškim Šeširjem.
Robit Olimpija : Marina Izola 36:15
Izolanke so v Ljubljani doživele katastrofo, pa čeprav so se v
SPORTA NI VEC
~	VV/C.V.V	J	M	»
prvem počasu kar dobro upirale favoriziranim Ljubljančankam. Vendar jim je že sredi prvega polčasa zmanjkalo moči, zgrešile so dve sedemmetrovki in razlika se je hitro pričela večati. Z
agresivno obrambo so Ljubljančanke povsem zmedle Izolanke, v hitrih protinapadih pa so z lahkoto zadevale izolsko mrežo.
ODBOJKA
Šošt. Topolščica : Sim. zaliv Izola 3:2 (-12,14,8,-4,12)
Izolski odbojkarji ne morejo in ne morejo zaigrati v polni postavi. Vornkova še vedno ne pustijo v Izolo, Komadina je še poškodovan, za nameček pa se je na tekmi v Šoštanju poškodoval še drugi izolski reprezentant Čuturič. Nič čudnega,
araz, kar so seveda icmo več vodijo na i prednosti. V Šoštanju so Izolani igrali kar dobro, zmagali v prvem nizu, skoraj dobili tudi drugega, ker pa jim to ni uspelo so se pobrali šele četrtem, ko so domačinom prepustili vsega 4 točke. V tie breaku pa se je pri izidu 4:3 za Izofane poškodoval Čuturič, kar so domačini izkoristili in doma
obdržali obe točki. O krizi v izolskem moštvu ne moremo govoriti, prej bi lahko rekli, da gre za nesrečen splet okoliščin. Že z osljabljeno ekipo so Izolani čvrsto moštvo z igro, ki je na trenutke izvrstna in navdušuje. V polni postavi pa so nedvomno najboljše moštvo v ligi, v obeh primerih pa so še vedno najresneši kandidati za napredovanje v l.A ligo.
KEGLJANJE
Konstruktor : Mehano 6:2
Izolanke so žal bile slabši nasprotnik od Mariborčank. Osvojile so vsega dve posamični zmagi, tako da sta točki zasluženo pripadli kegl-jačicam mariborskega Konstruktorja.
VESLANJE
V Ljubljani so imeli slovenski veslači test na 6000 metrov na ergometru. Izolani so spet dosegli dobre rezultate in še potrdili dejstvo, da spadajo med najboljše veslače v državi. Posebej še razveseljuje dejstvo, da vsega bremena v klubu ne nosi več samo Erik Tul, ampak
mlajši, kar je ne rezultat dobrega dela z mladi-
da se za njim že potrjujejo dvomno :ga de
mi v klubu. Tako je bil pri mlajših mladincih najboljši prav Izolan Igor Zolgar. Tudi pri mladincih so Izolani dosegli lepe čase ir Blejčan Luka Špik, na drugo mesto pa se je uvrstil Samo
inčih so Izolani dosegli lepe čase in s tem uvrstitve. Zmagal je Blejčan Luka Spik, na drugo mesto pa se je uvrstil Samo volčič. Volčičev uspeh je s petim mestom dopolnil še njegov klubski tovariš Dejan Zolgar. Na testu je nastopil tudi Erik Tul in med člani, kjer je zmagal Iztok Čop, zasedel 4. mesto. Povedati pa je treba, da je Erik nastopil bolan in da je na prejšnjih merjenjih, dosegel zelo dobre rezultate. Podoben test bodo veslači imeli še v Mariboru. V prvi polovici marca pa gre slovenska reprezem tanca na priprave v Šibenik. Od Izolanov bodo v Šibenik po
vsej verjetnosti potovali Tul Erik, Zolgar Dejan,Volčič Samo, Gustinčič Tilen, Čop Matej in Jovičič Zoran. 16. marca je že prva regata (Bakar), vrhunec sezone pa bo pravgotovo olimpijada (Tul+Spik?) ter svetovno mladinsko prvenstvo na Škotskem.
MORSKOŠPORTNI RIBOI.OVNI KLUB "MENOLA"
KOLEDAR TEKMOVANJ ZA LETO
m) klubska prvenstvena (pravico na «op« m vaju vai Sini kluba):
28.01. Člani s palico s CoLna
04.02. Člani z roko s čolna ČLANI Z OBALE
28.04 MLADINCI IN KADETI Z OBALE
04.05. MLADINCI IN KADETI Z OBALE
05.05 ČLANI Z ROKO S ČOLNA ČLANI Z OBALE
16.06. ČLANI S PALICO S ČOLNA
14.07. ČLANI S PALICO S ČOLNA
Opomba Posameznega tekmovala ia laliko uddeJb posameznik, ki ppjavl a voj na* op najkasneje 45 min pred pri {alkom tekmovanja. ki je praviloma ob » uri. Zborno meno J« vsakokrat prari Motetom Marina v laoti Tekmovalne proponete borio objavlja» na oglasni rirski kluba najkameje 3 An prari pritakom tekmovanja
b) d rta v na (pravico nanopa imajo najbolj* uvričsni pod točko a) in Pravilnikom o tekmovanjih Zvaas) I
25.05. MLADINCI IN KADETI Z OBALE
26.05. ČLANI Z OBALE
31.08. ČLANI 7. ROKO S ČOLNA
01.09. KOMBINACIJA Z OBALE IN Z ROKO ZA ČLANE
14.09. la 15.09, PREDTEKMOVANJE ZA ČLANE S PALICO
12.10. la 13.10. ČLANI S PALICO S ČOLNA
c) pokalna (pravico nakopa Imajo najbolje uvrlčens v skladu t Klubskim pravilnikom o tekmovanjih) l
19.05 POKAL “MENOLA", Izola
25.06. POKAL “KIT*. Piran (s palico a Čolna) 1 ekipa
07.07. POKAL “JADRAN" OpariJ* (proste izbire s čolna) 2 ekipi
•	POKAL “DELPIN" Pula (proste izbir* s čolna) 2 ekipi
•	POKAL “ZUBATAC". Poreč (proste izbire s Čolna) I ekipa
• POKAL “ZLATI RIBON”. Rovinj (proste izbire s čolna) 1 ekipa
• POKAL "KOVRRSADA *, Vrsar (proste izbire a čolna) 1 ekipa
• “ORASlČEV MEMORIAL *. Piran (s palico s čolna) I ekipa
• “PRVI TRNEK AERA *. Celje (sladkovodni ribolov) 1 ekipa
•	“ODPRTO PRVENSTVO PIRANA” (prav. aastopa imsjo vsi člaoi kluba - kav ekip ni omajano) (•) • nepoman rial um tekmovanja
d) pri loinoalaa (pravico nastop* imajo vsi Osni kluba):
25.08. RIBIŠKI PRAZNIK (kavtlo nastop*jočh j* omejeno m o nastopu odlotì vodstvo kluba)
2J.1I. RIBIŠKA FEŠTA ( tekmovanja v posamični koakureaoi ptoat* izbira s čolna)____________
Matična knjižnica Izola
vabi najstnike na POGOVORE O KNJIGAH, ki bodo prvi in drugi torek v februarju, ob 14. uri (do 14.45), na mladinskem oddelku.
5.2.1996 Janja Vidmar: Junaki petega razreda in
12.2.1996 Jerry Spinelli: Guerre in famiglia
Club MAONA Fiesa
Petek, 2. februarja
MIHA JAZBINŠEK k NJEGOVE LEGENDE Sobota, 3. februarja Vokalni kvartet 7 plus
Posebej opozarjamo na nastop
TACABANDA(17.2.) in
THE HUNDSOME HARRY COMPANY (23.2.)
By Night Ankaran Sobota 03.02.1996 SENNA M
(eden izmed vodilnih dance pevcev in producentov iz sosednje Hrvaške)
* največja scenska atrakcija
* specialni svetlobni efekti
* video projekcija za vse starosti
* privlačna plesna skupina "SENNA"
* gostji pevki Yo! in Dalia
* dodatni gostje, presenečenje
* njegovi hiti, Bega, Indijanac, Čovjek s neba,
TUC TUC
* energy drink BULLIT TOTAL BOY & BRAIN SIMULATOR (pijača, ki energijo vrača)
Se vidimo se v Soboto 03.02.1996 v BY NIGHT-u v ANKARANU!
Vabljeni vsi privrženci Cro Dance scene !!!!!
By resident D) Lovro
40 LET Glasbene šole v Izoli
PIANIST VLADIMIR MLINARIČ
V dvorani palače Besenghi degli Ughi v Izoli se je 17. januarja s celovečernim recitalom predstavil pianist Vladimir Mlinarič. To je bil prvi javni solistični koncert na novem klavirju znamke Yamaha in obenem začetek praznovanja 40-letnice obstoja izolske glasbene šole.
Mlinarič je doma iz Pulja, sicer pa živi in deluje v Ljubljani kot pianist - solist in kot član komornega ansambla Luvvigana. Za to priložnost je izbral program, ki je zajemal skladbe različnih težavnostnih stopenj; v prvem delu šest Bachovih Dvoglasnih invencij, Mozartovo Sonato v B duru in znane variacije v C duru na temo: "Ah ! Vous dirai - je, Maman", v drugem delu pa zahtevne Schumannove Simfonične etude op. 13.
Zanimiva je bila izvedba Dvoglasnih invencij, skladbic, ki so sicer nastale v Bachovi pedagoški praksi in imajo predvsem instruktiven namen. Pod prsti Mlinariča so predvsem 1., 4. in
6.	z dodanim nevsiljivim ornamentiranjem zazvenele sveže in domiselno. Mozartove Variacije v C duru so kljub večji tehnični zahtevnosti v izraznem smislu	otroško igrive in
neobremenjene, kar je pianist dosegel z raznovrstno artikulacijo in mestoma precej svobodno agogiko. Lirične poteze Mlinaričevega značaja, nenasilnost in nagnjenje k miniaturnem oblikovanju so prišle do izraza v izvedbi Mozartove tretje Sonate v B duru, v širokopotezno zastavljenih Schumannovih Simfoničnih etudah pa smo pogrešali večjo inteziteto dogajanja in več osebne zavzetosti.
Številne poslušalce, ki so ustvarili prijetno vzdušje, je v dodatku Mlinarič spravil v dobro voljo z izvedbo duhovite Humoreske ruskega skladatelja Ščedrina.
V nizu koncertov, ki jih izolska glasbena šola pripravlja ob praznovanju svoje obletnice, bodo poleg osrednje prireditve 17. maja v Kulturnem domu, v naslednjih mesecih nastopili nekateri bivši učenci, ki so se usmerili v glasbeni poklic, med njimi violonist Benjamin Izmajlov, trobentar Dejan Glamočak, sopranistka Tanja Grlica, jazz pianist Renato Chicco. Načrtujejo pa tudi koncert učiteljev.
Bojan Glavina
Razstave
DUŠAN MUC
V galeriji Insula v Izoli bo v petek, 2. februarja ob 19.00 uri otvoritev razstave akademskega slikarja Dušana Muca. Avtor, ki ga poznamo kot lanskoletnega nagrajenca Smrekarjeve nagrade za ilustracijo, prinaša pred publiko na Obali serijo risb, kjer se skozi subtilen, intimen svet odražajajo avtorjevi osebni, notranji odnosi do okolja, problemi eksistencialnega smisla, svobode, bivanja.
Likovna kritičarka Judita Krivec Dragan v uvodnem tekstu ob razstavi piše:
"Nenavadno subtilen svet Dušana Muca res zavzema posebno mesto v naši sodobni likovni umetnosti, saj ga v formalnem smislu komaj lahko povežemo s sorodnimi tendencami, ki obvladujejo sedanji trenutek. Dušan Muc je namreč izrazit intimist in vagant, ki prisega predvsem na osebno poetiko, njegov ustvarjalni opus pa je odličen primer nekdaj visoko cenjenega a danes še komaj znanega miniaturnega slikarstva. "Mucove risbe, ki bodo v galeriji Insula na ogled do 23. februarja, so ločene pripovedi Enega potnika, popotnika, ki se v formi sloke moške figurice iz podobe v podobo spušča globlje v gozd, v tolmun in išče, vendar bi jih tako tako formovno, kakor vsebinsko lahko združili v enoten cikel, ki v lastni unikatnosti gotovo nosi dolečeno težo znotraj sodobne slovenske likovne produkcije.
ra Alari
■
Plameni na tržnici
lil
j n
štorija je nekaj čeprav jo radi
Primorci ji radi rečemo štorija, pomeni pa dvoje pravljičnega, hkrati pa zgodovinsko resničnega, domišlijsko okrasimo z izmišljenim.
Naše življenje je sestavljeno iz množice "štorij". In če dobro pomislimo, so si zelo podobne. Začnejo se z dogodkom, nekakšnim zapletom, nesrečo ali čim podobnim, sledi razgibano dogajanje, ko se sreča usodno nagiba zdaj na to, zdaj'na drugo stran, razplet pa je navadno dober in sreča pride na pravi naslov.
Tudi to, kar živimo in doživljamo danes bo jutri zgodba (štorija) in dovolili smo si, da jih nekaj napišemo vnaprej. Čas bo pokazal, če imo jih napisali tako, kot jih bodo pripovedovali naši zanamci; V' . / Seveda pa morajo zgodbe imeti dober konec. In to je trenutek,'ko mi iz Triglava pristavimo svoj dramaturški ali scenaristični prispevek k nastajanju zgodbe.	J	'
Sreče vam res ne moremo zavarovati, sicer bi svet ostal brez zgodb, štorij, pripovedi. Znamo pa poskrbeti za to, da se na koncu vse izide prav in po fneri vseh nas, ki smo glavni igralci v tej zgodbi, imenovani življenje.
Vi pa ne verjamete v zgodbice, pravljice, štorije, pripovedke in podobno...,/	,j?	; / ’ -
Vi ste človek akcije, človek dejanj, odločitev in sploh bi lahko tekli, da krmarite svojo življensko barko po svojih zamislih tri'naravnost k vašemu cilju. In, če je tako, potem Vas bo morda zanimala ncša /f
ŠTEVILKA ZA DOBER NASVET
Da, dober nasvet je včasih več vreden od tisoč obljob in če Vas zanima karkoli v zvezi s katerimkoli zavarovanjem, potem zavrtite telefonsko številko
454 100
zahtevajte interno ŠTEVILKO ZA DOBER NASVET in izvedeli boste vse, kar vas zanima glede zavarovalnih možnosti, zato, da se boste lahko odločali po svoje. Če pa želite pogovor z našim zastopnikom bo dovolj da to sporočite na zgoraj zapisano telefonsko številko in prišel bo do Vas.
Ne bo vam pripovedoval zgodb, ker Vi pač niste takšne vrste človek. ČE BOSTE ŽELELI VAM BO IZDELAL OCENO VAŠIH ZAVAROVALNIH POTREB, povedal pa bo tudi, da zamenjava zavarovalnice ni nič nenavadnega, ter da ob zamenjavi zavarovalnice ohranite vse bonitete, ki ste jih imeli pri prejšnji zavarovalnici. In če boste želeli Vam bo hitro pripravil primerjalni izračun našega zavarovanja.
Skratka, več ko Vam bo povedal, lažje se boste odločili po svoji glavi.
Vaš kontakt s kupci na obali je
10 93.4 MHz
d.o.o., Izola, Polje 51, p.p.96, tel/fax (066) 61 009, 65 366
Novembra 1994-tega je zagorelo na koprski tržnici. V ognjenih zubljih so izginili prihranki mnogih tamkajšnjih trgovcev, črne saje so prekrile mnoge načrte in upe. Marsikateri od oškodovancev se je šele takrat zavedel pomena zavarovanja, a je bilo za mnoge že prepozno.
Pet trgovcev je bilo zavarovanih pri Triglavu in naši cenilci so si takoj ogledali prizorišče nesreče, popisali škodo in ponudili pomoč v obliki akontacije, da so oškodovanci začeli s takojšnjim odpravljanjem posledic požara, ki so bile zares velike.
Zavarovalnico je to stalo nekaj več kot 4 in pol milijona tolarjev, toda kaj je to v primerjavi z upanjem, ki se je vrnilo na koprsko tržnico.
Zgodba iz Lucije
Iz stanovanja v Luciji so se pokazali ognjeni zublji in čm dim je na prizorišče požara kmalu priklical gasilce, hi pa so lahko le ugotovili, da je zagorelo na pokvarjeni električni pečici v kopalnici, potem pa se je požar razširil po celem prostoru. Zgorelo je vse, kar je bilo v kopalnici vnetljivega, v dimu in sajah pa je bilo naenkrat celo stanovanje.
Škodo so naši cenilci takoj ocenili na okroglih 1.Z00.000 tolarjev, ki so jih oškodovancem izplačali 15 dni po požaru. Kmalu je bilo stanovanje takšno kot pred nesrečo.
Ko je treslo v Jagodju
Prebivalci Jagodja so skočili pokonci vsakič, ko je zabobnelo in so se stresla tla pod nogami. Miniranje na gradbišču bencinskega servisa na obvoznici je bilo glasno, verjetno tudi nestrokovno, in ko je nekega večera na cesto in strehe priletelo kamenje in zemla je bilo stanovalcem najbližje ulice dovolj. Začeli so ugotavljati, da je miniranje povzročilo škodo na njihovih novozgrajenih stavbah in zagrozili, da bocfo onemogočili priključitev servisa na kanalizacijski sistem, če škoda ne bo poravnana. Čeprav je bilo gradbišče zavarovano pri ljubljanski poslovni enoti TRIGLAV-a smo takoj reagirali in poslali na prizorišče neodvisne strokovnjake iz ZRMK, ki naj objektivno ocenijo, kakšna je dejanska škoda zaradi nestrokovno opravljenega miniranja.
Na osnovi njihovega poročila bodo dejanski oškodovanci dobili izplačano odškodnino za povzročeno škodo. Tudi ta zgodba se mora končati tako kot se dobre zgodbe končajo.
V četrtek 1. in | februarja bod sodelavci v llvac
Ja!
pc Tr
» p lonudbo Zava
boste prisluhnili in se odločili za sodelovanje
_ w ^ i
mWMmM
Ker življenje potrebuje varnost
g|=!
**/nio»
E NAS
E NISTE NAŠLI, POTEM NAS ZARES
POTREBUJETE !
FOTOOPTIKA RIO, Ljubljanska 24, Izola Tel.: 066/61-403. Fax.: 066/67-044
OBČINA IZOLA ŽUPAN
Številka: 403- 18/96 Datum: 29/1 - 1996
Na podlagi 6. člena Pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter pridobivanje hrane v občini Izola, št. 402 - 6/85 z dne 28.1.1992 in sklepa župana št. 403 - 18/96 z dne 29.1.1996 razpisuje občina Izola
NATEČAJ ZA REGRESIRANJE OLJČNIH SADIK V LETU 1996
Vsebina in pogoji razpisa so naslednji:
1. Višina regresa znaša 50 odstotkov vrednosti sadike.
2. Število regresiranih sadik je do 3000 kom.
3. Na razpis se lahko prijavijo:
- fizične osebe z državljanstvom RS in
- pravne osebe, ki so registrirane in izpolnjujejo pogoje za opravljanje dejavnosti pridelovanja oliv oziroma proizvodnje olivnega olja iz lastne dejavnosti, ki razpolagajo z zemljiščem v občini Izola in v letu 1996 načrtujejo obnovo najmanj 0,2 ha nasada, oziroma zaokrožujejo že obstoječe nasade oljk.
4. Prednost pri nakupu regresiranih sadik bodo imeli kmetovalci:
- katerim kmetijstvo predstavlja edini in glavni vir dohodka,
- kateri bodo zasadili večje komplekse,
- ki imajo primernejšo lego za oljčni nasad ter pripravljeno zemljišče,
- imajo urejeno razpolaganje z zemljiščem in pripravljeno zemljišče (lastno zemljišče ali dologoročni zakup).
5. Vloga mora vsebovati:
- fotokopijo potrdila o državljanstvu prosilca,
- pravne osebe naj dostavijo:
- sklep sodišča o vpisu v register s prilogami,
- odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti in -morebitno pooblastilo za zastopanje
- naslov prosilca, velikost in lokacijo predvidene obnove,
- dokazilo o razpolaganju z zemljiščem (zemljiškoknjižni izpisek ali dologoročna zakupna pogodba s soglasjem lastnika za oljčni nasad, na zemljišču s katerim gospodari Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS)
- morebitna dokazila o statusu prosilca,
- potrdilo Kmetijske svetovalne službe Koper o pripravljenem zemljišču za nasad.
PROSILCE OBVEŠČAMO, DA NEPOPOLNIH VLOG NE BOMO OBRAVNAVALI!
6. Obrazec za prijavo dobite na sedežu občine Izola, Sončno nabrežje 8, na sedežih krajevnih skupnosti na območju občine Izola ter na sedežu Kmetijske svetovalne službe v Kopru.
7. Prijave na natečaj s potrebnimi dokazili pošljite do 29. februarja 1996 v zaprti kuverti z oznako "natečaj za regresiranje nakupa sadik oljk" na naslov občina Izola, Sončno nabrežje 8, 66310 Izola. Za informacije v zvezi z razpisnimi pogoji se obrnite na referenta Karolino Doria, tel. 67-401.
8. O izdu natečaja bodo prosilci obveščeni v roku 30 dni po zaključku natečaja.
Župan dr. Mario Gasparini
COMUNE Dl ISOLA IL SINDACO N.ro: 403-18/96 Data: 29/1-1996
Visti l'art. 6 del Regolamento sugli interventi finanziari a favore della conservazione e dello sviluppo deH'agricoltura e della produzione di viveri nel Comune di Isola, n. 402-6/85 del 28/1-1992, e la Delibera del sindaco n. 403-18/96 del 29/1-1996, il Comune di Isola bandisce il
CONCORSO ALLA SOVVENZIONE DELL'ACQUISTO DELLE PIANTE DI OLIVI NELL'ANNO 1996
Oggetto e condizioni del concorso:
1. La sovvenzione ammonta al 50% del costo della pianta.
2. Il numero totale delle piante sovvenzionate e' 3000.
3. Il diritto di concorrere alla sovvenzione e' limitato a:
- persone fisiche cittadini della RS e
- persone giuridiche iscritte nel registro giudiziario, adempienti le condizioni richieste per l'esercizio dell'at- tivita1 di coltivazione delle olive ow. di produzione propria dell'olio d'oliva, che dispongono di un terreno sito nel Comune di Isola e che nel 1996 intendono rinnovare minimo 0,2 ha di piantagioni di olivi o completare le piantagioni di olivi esistenti.
4. La precedenza all'acquisto delle piante sovvenzionate spetta agli agricoltori
- per i quali l'agricoltura rappresenta l'unica fonte di sostentamento,
- che intendono creare piantagioni estese,
- il cui terreno ha la posizione più' adatta ed e' stato preparato per la piantagione,
- titolari del diritto di disporre del terreno, con il terreno pronto per la piantagione (terreno proprio o terreno affit tato a lungo termine).
5. La richiesta deve contenere quanto segue:
- la fotocopia del certificato di cittadinanza del richie dente,
- le persone giuridiche devono presentare:
- la delibera del tribunale sull'effettuata iscrizione nel registro giudiziario, con allegati,
- la delibera sull'adempimento delle condizioni per l'esercizio dell'attività' e
- l'eventuale delega di rappresentanza,
- l'indirizzo di residenza del richiedente, la superficie e la posizione del terreno in oggetto,
- un documento attestante il diritto di disporre del terreno (estratto tavolare risp. contratto di affitto a lungo termine, corredato dell'assenso del proprietario alla pianta- gione di olivi sul terreno amministrato dal Fondo del dema- nio agricolo e forestale della RS),
- eventuali atti attestanti lo status del richiedente,
- attestazione del Servizio di consulenza agricola Capodistria sull'effet-tuata preparazione del terreno alla piantagione.
SI INFORMANO I RICHIEDENTI CHE LE RICHIESTE INCOMPLETE NON VERRANNO PRESE IN CONSIDERAZIONE.
6.1	moduli relativi al concorso vanno ritirati alla sede del Comune di Isola, Riva del Sole, 8, alle rispettive sedi delle comunità' locali del Comune di Isola oppure alla sede del Servizio di consulenza agricola a Capodistria.
7. Le domande con allegate le attestazioni richieste vanno invia- te in busta chiusa riportante la scritta "concorso all'acquisto di piante di olivi sovvenzionate" a: Comune di Isola, Riva del Sole, 8, 66310 Isola, entro il 29 febbraio 1996. Per informazioni riguardanti le condizioni del concorso gli inte- ressati possono rivolgersi alla sig.ra Karolina Doria, tel. n. 67-401.
8. I richiedenti saranno informati sull'esito del concorso entro i 30 giorni successivi alla scadenza del medesimo.
Il Sindaco dott. Mario Gasparini
KULTURNI DOM IZOLA
KOLEDAR PRIREDITEV februar 96
RAZSTAVE GALERIJA ALGA
Do 14. februarja je na ogled razstava slik Ivana-Stojana RUTARJA.	1
Galerija je odprta od torka do sobote, od 16.00 do 18.30.
V četrtek, 15. februarja vas ob 19. uri vabimo na otvoritev razstave akvarelov Barbare ČIŽMEK.
KLUBSKI PROSTOR KULTURNEGA DOMA Izola
Na ogled bo razstava MASK, ki jo bodo pripravili izolski likovniki in otroci.
PRIREDITVE PROGRAMI ZA ODRASLE
V petek, 2. februarja,vas ob 20. uri vabimo v Kulturni dom Izola Mestno gledališče ljubljansko bo uprizorilo finančno komedijo j.j. Bricaira DOHODNINA
Spoštovani davkoplačevalci! Kako prevarati državo? Hja, po receptu francoskega dramatika Jeana jacquesa Bracaira potrebujete enega dobro uležanega danayja, enega prevejanega butlerja, starejšo zvodnico, dve privlačni mladi dami, enega dolgočasnega povprečneža, enega dolgojezičnega mladca in seveda obrazec za dohodnino. POKLIČITE 61 513 in rezervirajte si vstopnico !
V sredo, 7. februarja vas ob 20. uri vabimo v klubski prostor Kulturnega doma Izola na kulturni večer, ki ga bodo skupaj z vami sooblikovali glasbeni, gledališki in drugi ustvarjalci. Vstop prost. Prispevkov pa se tudi ne bomo branili.
PROGRAMI ZA OTROKE
V soboto, 3.februarja bo od 10.30 do 11.30 v Kulturnem domu Izola odprt CICI KLUB. Tokrat boste spoznali pravljico o PALČICI. Vstopnina: 300 Sit oziroma članska izkaznica.
V sredo, 7. februar ja vas ob 18. uri vabimo v Kulturmi dom Izola, kjer bodo nastopili mladi plesalci, kitaristi, igralci...Prost vstop
V petek, 9. februarja bomo v Kulturnem domu izpeljali Kulturni dan za učence višjih razredov OŠ in sredjnešolce. V goste smo povabili New swing uuartet. Predstava ob 9.00 in 10.30 je zaključena za SGTS in OŠ Livade.
V soboto, 10. februarja vas od 10.30 do 11.30 pričakuje CICI KLUB. Zabavali se boste ob dogodivščinah malega meda, ki nastopa v pravljici POJDIVA DOMOV MALI MEDO. Vstopnina: 300 Sit oziroma članska izkaznica ZKO Izola.
V soboto, 10. februarja bo ob 16. uri v Kulturnem domu Izola lutkovna predstava MUCA COPATARICA. Vstopnina: 400 Sit oziroma članska izkaznica ZKO Izola.
V soboto, 17. februarja bo med 10.30 in 11.30 odprt CICI KLUB. Zabavali se boste ob pravljici KAKO SEJE ŽABA UČILA PETI. Vstopnina:300 Sit oziroma članska izkaznica ZKO Izola.
KULTURNO DRUŠTVO KORTE
in Osnovna šola Korte prirejata:
7. in 9. februarja
razstavo slik vezenin domačih ustvarjalcev.
Otvoritev bo v sredo , 7. februarja ob 17. uri s kulturnim programomm, ki ga bodo izvedli šolarji.
V soboto, 17. februarja vas ob 16. uri vabimo pred Kulturni dom na PUSTNO RAJANJE
V soboto, 24. februarja vas CICI KLUB vabi,da prisluhnete pravljici CESARJEV SLAVČEK. Vstopnina. 300 Sit oziroma članska izkaznica ZKO Izola.
ŠOLA KREATIVNOSTI
TEČAJI TEČAJ ZA MANEKENKE
-30 urni tečaj. Vpis do 1.2.96.
PLESNI TEČAJ ZA ODRASLE
-20 urni tečaj. Pričetek v marcu 96. Začetni tečaj :angleški,
dunajski valček, fokstrot, polka, tango. Nadaljevalni tečaj:
rumba, samba, cha cha cha, mambo, jive
TEČAJ ZA KITARO
-igranje flamenca in jazz, 15 urni tečaj
>T.E6A>I|K»/IM
na\vaš e mTtl o mu "/aTot roke; inuul rasle
TEČAJ SLIKANJA NA SVILO
- 20 urni tečaj Informacije in vpis na sedežu ZKO Izola, Bazoviška 4 ali po tel. 61 513.
SEMINARJI REIKI-kozmična energija
Način prenosa kozmične enerqije in naravneqa zdravljenja
po dr. USUI - JU.
Seminar II.stopnje bo potekal v prostorih Kulturnega doma Izola, 10. in 11. februarja Vpis: na sedežu ZKO Izola, Bazoviška 4, ali po telefonu 61 513.
Petek, 2. februarja ob 20.00 finančna komedija: DOHODNIN*!
REZERVACIJE SO ŽE NAPRODAJ NA 61-513.
IVAN - STOJAN RUTAR
Vljudno vos vabimo no
otvoritev razstave.
M bo
v fetrtek. 10. JanuorJa, ob 19. url v Izolski galeriji RIGA 95 V kulturnem programu bo nastopil Vokalni kvartet 7+ iz Izole.
GALERIJA - GALLERIA
sle
mm
NE V HRIBE, NA RIBE !
Polenovka oziromabakala je večkrat na naših mizah, šeposebej "al bianco", kotodličen namaz, ki ga lahko dobite v vsaki boljši delikatesi. Naše none so rade pripravile bakala po tržaško (golaž), mi pa vam predstavljamo jed, ki dokaj poredkoma zaide na jedilnik, čeprav njena priprava sploh ni tako težka:
BAKALA V PEČICI S KROMPIRJEM
Sestavine:
1 kg polenovke (bakalaja)
1 dl olivnega olja 5 strokov sesekljanega česna 500 g krompirja 500 g zelo zrelih paradižnikov 50 g sesekljanega peteršilja 5 listov sesekljane bazilike 1/2 žličke origana
Priprava:
Polenovko namakamo v vodi 36 ur.
Namočeno polenovko odcedimo, jo obrišemo in narežemo na manjše koščke (velikost malega krompirja), ki jih nato kuhamo pet minut.
Kuhane odcedimo in naložimo v pekač, ki smo ga rahlo namastili z oljem. Prelijemo s preostalim oljem, povrh pa potresemo na tanke rezine narezan krompir, česen, olupljene in na majhne koščke narezane paradižnike, peteršilj, baziliko in origano.
Pečemo 20 minut v pečici, segreti na 180 stopinj Celzija. Med pečenjem jedod časa do časa zalijemo s sokom od pečenja, nato pa ponudimo.
DOBER TEK !
MANDRAČ je tednik KS občine Izola
Naslov: Veliki trg 1,66310 Izola, tel / fax.:066 / 61 -139
Predsednik časopisnega sveta:
Glavni in odg. urednik: Drago Mislej
Uredništvo: D. Mislej, V. Ostrouška, N.Zajc, T. Ferluga, Orlando H. (fotoreporter), Aljoša Sumenjak - pripravnik,
Tehnični urednik: Davorin Marc
Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 70 Sit.
Založnik / elektronski prelom: GRAFU T LINE, doo Izola, 61-139
ŽR: 51430 -603 -32431 Tisk: Birograflka BORI, Izola
MENOLA OBVEŠČA - PLIMA in OSEKA
FEBRUAR
«ra
LUNIN KOLEDAR
V dneh do konca januarja bodite pozorni na naslednje: KMETOVALCI: Luna je vstopila v znamenje RAKA in zdaj je čas za delo okrog listnatih rastlin. V nedeljo bo vstopila v znamenje OVNA in čas bo za delo s sadnim drevjem. NE POZABITE NA KOLINE.
PARJENJE ŽIVALI: Te dni imajo veselje želve, polži, pa tudi mačke in psi
ZDRAVJE: Ni dober čas za operacije ali začetek zdravljenja na pljučih, jetrih, želodcu, rebrin, spolnih organih, na hrbtenici, srcu in očeh.
ZDAJ JE PRAVI ČAS ZA: družinsko ozračje, potovanja na morje, zbirateljstvo, prodajo, nakup, lov, vrhunski šport in sodelovanje na natečajih.
V NEDELJO JE POLNA LUNA, čas za neslajene tekočine.
MALI OGLAS
Dobro ohranjeno kuhinjsko opremo ugodno prodam. Možen ogled! Tel.: 65-433 - popoldne !
DIANO, dobro ohranjeno (letnik 1981), rumene barve -PRODAM. Cena: 50.000 SIT.
Informacije: Tel.: 61-681
<
ca
<
D
ca ca
O
<
O
73
ca
O
>
O
Trpina ria drobno z opremo in hrano za male zuiali
fiegozio ton attrezzatura e mangime per animali domestici
SAŠA SOVEC s.p.
Gregorčičeva ul. 16, IZOLA
m
00
73
C
>
»
>
Konec januarja je tu, z njim pa tudi bridka spoznanja za nekatere, da 1996. ne bo nič lažje od prejšnjih. Še več, nekateri napovedujejo, da bo leto izjemno hudo, drugi še bolj radikalni pa pričakujejo celo konec sveta, ki bi se moral po njihovih dokaj natančnih izračunih prav kmalu začeti. In na tako hude stvari se je treba temeljito pripraviti...
Drugi svet
Voznik Mercedesa 190 ali 200, bordo barve, očitno že živi v drugem svetu. Udobno je pritiskal plin v "merčotu", se
zatopil s sladke sanje in in povzročil nesrečo. Pa ga to ni
sploh nič zanimalo, odpeljal je in sedaj ga iščejo vsi dečki širom po tem svetu. Bolj ozemljena je bila voznica, ki je pravtako povzročila nezgodo in odpeljala, vendar jo je že kmalu zapekla vest ter se javila iz Pirana.
Sekirca v med
Neznanemu potepinu je oni dan resnično padla sekirca v med. Med potepanjem po Šaredu je prišel do vikenda, vešče odprl vrata in skoraj ostal brez sape... Pod stropom je namreč viselo nešteto klobas. Klobase so bile očitno že posušene, potepina pa že nekaj časa ni na spregled...
Čigava je ura
Starejši občan je na ulici našel žensko uro okrašeno z dvemi kamni. Ura se sedaj nahaja na PP, kjer jo lastnica lahko prevzame. Pogoj: točen opis ure!
Lopov v teniškem svetu
Na Belvederju je neznanec vlomil v priročno skladišče. Tu niso visele klobase, temeveč teniški loparji. Čeprav ni točno vedel kaj bi z njimi, jih je vseeno 6 vzel, zraven pa še 6 žogic, 2 etuija za loparje in trak za povijanje loparjev. Številka 1 tenisa je v nevarnosti.
Zima na Lonki
Na Lonki že nekaj dni pošteno pritiska mraz. Vremenarji ne morejo in morejo ugotoviti vzroka, ga pa poznajo dečki z izolske postaje.
Neznanec je namreč ukradel vrata hladilnika. Kaj počenja z njimi ni nikomur jasno, glavno,da jih ima.
ZADNJA VEST
V petek, 2. februarja bo pomembna nogometna tekma med dečki in nogmetnimi virtuozi Mandrača in tiskarne Bori. Izid je že znan.
GASILCI KOT NOGOMETAŠI
Gasilska organizacija se v marsičem srečuje s podobnimi težavami kot nogometna organizacija, namreč z organiziranostjo na profesionalni in amaterski ravni ter s težavami pri usklajevanju obeh. In čeprav bodo eni in drugi (zaradi načelno dobrih odnosov) zatrdili, da nesporazumov ni, je vendarle slišati precej pripomb na račun siromašenja amaterskega gasilstva v primerjavi s "profiji". Seveda se vse začne in konča pri denarju, za prostovoljne gasilce pa ga je vendarle vedno manj in njihove vrste se vztrajno redčijo.
V Izoli se zaenkrat še lahko pohvalimo z dokaj dobro organiziranim prostovoljnim gasilstvom, kljub temu pa je že bilo slišati pripombe na račun Poklicne enote, ki pokliče prostovoljce šele takrat, ko potrebuje maso gasilcev (gozdni požari itd.), sicer pa skuša sama posredovati, čeprav bi marsikdaj prostovoljci prej prišli na mesto požara. Za primer je lahko požar v starem središču Pirana pri katerem so bili angažirani zgolj poklicni gasilci, ki so morali priti iz Marine (2 gasilca) in iz Kopra (vsi ostali) kar je privedlo do užaljenosti prostovoljcev, ki bi lahko posredovali že prej, pa jih nihče ni obvestil.
V Izoli že dolgo ni bilo večjega požara in še sreča, da je tako, kajti vprašanje je, kako bi se končalo če bi zagorela Besenghijeva palača ali katera od hiš v Smrekarjevi ulici. Ali bi se, hipotetično vzeto, lahko zgodilo, da bi morali čakati na poklicne gasilce, medtem pa bi naši prostovoljci z rokami v žepih požvižgavali pred pogoriščem? Prebiranje delovnega gradiva za proračun leta 1996 daje slutiti, da bi bilo kaj takega celo mogoče.
wmmmmmmmmmmm
NOVOST ZA PODJETNIKE IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE
J i	!
!  ' !	*
V Splošni banki Koper že dlje časa sodelujemo s trgovskimi podjetji, ki svojim kupcem nudijo ugodne potrošniške kredite z nižjo obrestno mero. To omogočamo s
PONUDBO NA OSNOVI VEZAVE SREDSTEV PONUDBO ZA POKRIVANJE RAZLIKE V OBRESTNI MERI PONUDBO NA OSNOVI BONITETE VARČEVALCA in kot DIFERENCIRANO POKRIVANJE OBRESTNIH MER
• . .J ...J J   1  1.......^
Doslej so morali podjetniki potrebne formalnosti urejati v osrednji enoti Splošne banke Koper na Pristaniški 14 v Kopru. Od 1. februarja dalje pa smo odobravanje teh posojil prenesli v naše poslovne enote v Kopru, Izoli, Piranu, Sežani, Postojni in Ilirski Bistrici.
' \ ! ' I \ \	\
V Splošni banki Koper smo tako naredili še en korak bliže našim komitentom In poslovnim partnerjem.
Odslej torej, nič več na osrednjo banko ampak tja, kjer imate odprt žiro račun.
Veliko zadovoljnih kupcev Vam želimo. / \ \ ' splošna banka koper
iti