— 53 — Nemški Kot I na Tominskem. jVIarsfkteri kraj, ki spada pod Gorico, je omenjeiija vreden, in mogel bi Vam veliko pisali ne rečem od Ogleja, ki je bilo svoje dni pervo mesto za mogočnim Rimom, ampak ludi od mnogo drugih pomanjših krajev; toda vse to je že večidel popisano nekej v „Rubeis Monu- m e n I a E c c 1 e s i «e A q u i 1 e j e n s i s", nekej v »C a p p e 11 e 11 i I e C h i e s e d'Ilalia" pod odstavkom »A q u i le j a", nekej v drugih enakih delili. Ali od Nemškega Rovi a na Tominskem nisim jaz še nikjer nič bral, in inorda bodo tudi drugi bravci ravno tako, kakor jaz, reči zamogli; in vender je tudi la kraj nekoliko imeniten in vreden, da se posebno omeni. Zatorej se denein enmalo ta kraj popisati, kar sim iz verodostoj- nih oseb in iz izvirnih listin in drugih spisov čezanj zvediti ziunogel. Nemški Rov t (Deutschrulh = Deulschgereulh, Ruthae theutoni- cse v starih listinah tudi N e m b s c h e r u I) na izhodu Temina , in na ju- gu Bohinskih dolin, od kterih ga visoke planine ločijo, ki Goriške pre- dele proti Gorenskim mejijo, je na vsili straneh od previsokih gor obdan ali obkrožen, da se prav težko in skorej li z nevarnostjo do njega priti z a more. Na severni in izhodni strani se strašno visoke skalovite gore čez oblake vzdigujejo, ki ločijo Krajnsko in Goriško; na južni strani so manjši, loda slerine nekej^s senoželmi nekej s hostami obraščene gore, ki ločijo nemški Rovi od Šembiške in od Cerkniške ali Cerklanske fare; na zapadu je druga visoka gora, ki Podmevško faro proti Nemškemu Rovlu meji. Do bistre Bare, ki prav ukusne poslerve redi, in se napo- sled blizo svete Lucie na Mostu v Idrio izteka, in še nekej čez Bačo se je fara Nemškega Rovta iztegovala proti jugoizhodu, preden je Pod- berda sama (1848) v faro povikšana bila. — Razun Bače je tod, ka- kor sploh po Tominskih gorah, mnogo studeneov, potočičev in potokov, med katerimi pa samo Korit ene o omenimo, ki kmalu za farnim kra- jem, ki se od tod tudi Koritenca zove, izvita, in se proti jugozapadu med strašno stermino tekoč pri Grahovi v Bačo izliva. Ker je pa na izlivu Korilence v Bačo druga vas, ki se tudi Koritenca imenuje, zato pravijo tej »Slovenska Koritenca", uni pa »Nemška Kori- tenca" ali pa drugači »Nemški Rovt." Tu v Nemški Koritenci ali v Nemške ni Rov tu je tudi farna cerkev in sedež fajmošlra, ki ima ne daleč od ondod (menda pol tire hoda) na zapadu še eno vasico, ki se G ra n d imenuje, perva nase bina teh nemških rovlarjev. Do leta 1739 je vsa krat ni fajniošter tega kraja imel po dva kaplana, ki sla mu pomagala, zalo ker je moral razun teh ravno kar omenjenih dveh vasi preskeibovati še čez tri ure od tam oddaljeno vas Pod berdo na Bači, s Tertnikom vred, Bačo (tako se namreč tudi ena vasica kliče), Petro v ob erd o in nekej samotnih tu pa lam po gori Por z ni raztre- senih hiš. (Vsi ti kraji so od leta 1739 sem, pod imenom Podberda dobili svojega lastnega duhovnika, odvisečega od Koritenskega fajmošlra; sadaj pa od 1848 je lukej nova fara, kakor je bilo že tu zgorej omen- jeno.) — Tako je tudi Steržišče, eno dobro uro od fare, bilo nepo- sredno odvisno od fajmošlra; še le 1772 je dobilo tudi ono svojega lastnega kaplana, ki mora previdjali Steržišče, Znoile, Kuk ali Kov k in Kal. O bloke pa z Hudo južno na Bači ima še le od leta 1806 svojega lastnega .pastirja, ki je pa tako, kakor Sleržiški kaplan, od Koritenskega fajtnošlra odvisen. — Od kar je fara na več kaplanij razdeljena, je v Nemški Korit enci fajmošter sam ostal brez poma- gajoči!) mu kaplanov. Toda opustimo sadaj zemljopisno in duhovsko opisovanje Nemškega Rovta, in poglejmo en malo, kar je mogoče, na zgodovino tega dovolj imenitnega kraja Potem, kar sim do sadaj starih listin viditi mogel, ki Nemški Rovt zadevajo, sodim jaz, da so Nemci, in scer Tirolci, v te kraje prišli h koncu 12. ali saj v začetku 13. stoletja. Neki kmet namreč v vasi Grand hrani star pergament, pismo izvirno svetega Bertranda, Oglejskega patriarha Ua patriarh je živel v 14 stoletju, stoloval je kot patriarh v Vidmi 1334 — 1350) pisano 1. aprila 1346 v Vidmi, s katerim ponovi prebivavcom Koritence, Tertnika, Ster- žišča in Granda, in vsih tislih rovt (lako razlagam jaz besede latins- kega originala: »m a ss ari i nostri deCorithnich, Trentinich, Gradischa et Loco Rutharii") vse tiste pravice in povlastice, ktere jim je bil že patriarh Rertold podelil (B ertoldus a b Andechs, patr. AquiI. 1218 — 1251), čigar povlastivno pismo pa jim je bilo pri enem požaru pogorelo C . . . suplicarunt, ut cum privilegium loca- tionis faclsc suis progeniloribus per bon