(__ Avstrijsko šolstvo y 1,1890. s posebnim ozirom na Kranjsko. ¦ (Dalje.) ijfz 42 privatnih mešanih ljudskih šol jih je bilo polovica nemško^f poljskih, 6 nemško-slovenskih, 5 nemško-čeških, 3 nemško-laške, 2 laško-hrvaški, po 1 nemško-slovensko-laška, nemško-poljsko-rusinskorumunska in poljsko-rusinska. Izmed 561 mešanih občnih ljudskih šol sploh jih je bilo 218 nemškoslovenskih, 139 poljsko-rusinskih, 50 nemško-poljskih, 49 nemško-čeških, po 22 nemško-rusinskih in nemško-rumunskih, 21 srbsko-hrvaško-laških, 13 nemško-poljsko-rusinsko-rumunskih, 6 slovensko-laških, po 4 nemškolaške, nemško-poljsko-msinske in rusinsko-rumunske, po 3 nemškorusinsko-rnmunske in nemško-slovensko-laške, 1 rumunsko-madjarska. Nemci, Cehi in Italijani imajo relativno več šol, kakor bi jih morali imeti po absolutnem številu svojega prebivalstva; nasprotno imajo pa Rusini, Hrvatje in Srbi, Rumuni in Madjari, posebno pa Slovenci in Poljaki v razmerji s številom stanovništva dotične narodnosti premalo šol. Da se pa šolske razmere na korist slovanskemu življu vendarle boljšajo in da so bile svoje dni še slabše, bodi razvidno iz sledeče tabele. Od 1. 1828, to je od one dobe, odkar so jeli izhajati redni popisi ljudskih šol, do 1. 1890. je palo število nemških šol za dobrih 7 °/o, število laških za l°/o, število raešanih za 14°/o, število slovanskih šol je pa narastlo za 17°/o. Število nemških šol je dosledno padalo, število slovanskih se je pa dosledno vekšalo. Drugace je pa z laškirai in mešanimi šolami, katere so v prvi polovici opisane d6be dosledno rastle, v drugi pa dosledno padale. Padanje nemških šol iraa svoj uzrok v tern, da so se prvotno raešane šole, katerih je bilo v prvih letih opisane dobe toliko, morale polagoma umakniti šolam z jednim samim, vecinoma slovanskim jezikom. Kako je z ljudskirai šolami po posameznih kranjskih glavarstvih glede poučnega jezika? Tri glavarstva (Kamnik, Litija in Postojina) iraajo izključljivo slovenske šole; jedno (Radovljica) sarao slovenske razun jedne (v Beli Peči); štiri (Crnomelj, Krško, Ljubljanska okolica in Logatec) same slovenske razun dveh; Kranj razun treh, Novo Mesto razun petih; v Ljubljani prevladujejo dvojezične, v Kočevji nemške šole. Ako jemljemo samo javne šole v poštev je bilo 1. 1871. nernških 6040 ali 43-7°/o, slovanskih 5495 ali 39-8°/o, laških 1007 ali 7'3°/o, drugih 25 ali O_°/o, mešanih 1248 ali9'O°/o; 1. 1880.: nemških 6678 ali 42-9b/o, slovanskih 6789 ali 43-6°/o, laških 884 ali 5-7°/o, drugih 29 ali O_°/o in mešanih 1187 ali 7-6°/o; 1890. leta pa: nemških 7251 ali 41_°/o, slovanskih 8932 ali 51-.7°/o, laških 823 ali 4"7°/o, dmgih 94 ali O-5°/o in mešanih 519 ali 2'9°/o. Po § 311 nekdanje politične soldke ustave je bilo za to skrbljeno, da je mladina, ki je završila občno ljudsko šolo v ponavljalnih in nadaljevalnih tečajih, ponavljala in deloma tudi popolnjevala to, česar se je v ljudski šoli priučila. Te tečaje je bilo treba obiskovati do končanega 15. leta po deželi, do 18. po mestih, ako učenci niso prestopili v kak višji zavod. — Državni zakon za ljudske šole je razveljavil to določbe in v obče osnoval osemletno šolsko dobo. Kjer je pa po § 75. š. zak. obveljala še krajša doba, vpeljale so se ponavljalne in nadaljevalne šole z dve- do triletno dobo, v podobi večernih ali pa nedeljskih, ali tudi deloma večernih, deloma nedeljskih tečajev. Med kronovine te vrste spada tudi Kranjska; poleg nje pa še Primorska, Tirolska s Predarlsko, Galicija, Bukovina in Dalmacija. V omenjenib kronovinah je bilo 1890. leta 4753 ponavljalnih in nadaljevalnih šol, in sicer 276 na Kranjskem, 270 na Primorskem, 720 na Tirolskem s Predarlsko, 3269 v Galiciji, 65 v Bukovini, 153 v Dalmaciji. Šolska doba je trajala pri vecini, narareč pri 2144 ponavljalnicah nad 30tednov, pri 973 šolah skoz celo leto, pri 1479 skoz pol leta, pri 157 le po nekoliko mesecev. — Od kranjskih šol so bile skoro vse polletne, od primorskih večina celoletne; tirolske in predarlske so bile večinoma polletne, gališke, bukovinske in dalmatinske pa zelo raznovrstne. — Relativno najvec ponavljalnih šol je imela Kranjska, kjer je imelo 98'6°/o javnih šol ponavljalne tečaje, v Galiciji 94"7°/o, v Primorski dve tretjini, v Tirolski s Predarlsko in v Dalmaciji polovica, v Bukovini le 22-8°/o. Posebne vrste nepopolne šole so še ekspozitne, šole za silo in ekskurendne šole, osnovane ondi, kjer je zaradi posebnih krajevnih razmer nanesla potreba. Da so nastale že v primeroma zgodnjem času, je dognano, vendar se niso posebej beležile in v zaznamkih večinoma v ničemur ločile od navadnih šol. Šele zadnji natančni popis je napravil za nje posebno rubriko. Leta 1890. se je naštelo 268 ekspozitur, 233 šol za silo in 53 ekskurendnih šol. Ekspozitur ima 80 v Tirolska s Predarlsko, 79 Galicija, 62 Ceška, 10 Primorska, 9 Bukovina, 8 Stajerska, 7 Nižja Avstrija, 5 Koroška, 4 Moravska, 3 Slezija, 1 Dalmacija. — Z a s i 1 n i h šol ima: 104 Galicija, 54 Primorska, 27 Dalmacija, 25 Tirolska s Predarlsko, 20 Kranjska, 2 Solnograška, Eksurendnih šol je: 22 na Ceškem, 7 na Primorskem, 6 v Šleziji, po 4 v Moravski in Galiciji, 3 v Štajarski, po 2 v Solnograški, Koroški in Tirolski, 1 vKranjski. Na Kranjskem imajo šole za silo: Rove, Skaručina, Spitalič in Cešnjice v kamniškem; Reichenau, Crni Potok, Gora in Trava v kočevskem; Bukovščica in Kokra v kranjskem; Sv. Duh v krškem; Janče, Javorje, Stanga in Sava v litijskem; Sv. Katarina in Golo v ljubljanski okolici; Soteska v novomeškem; Harije v postojinskem; Koprivnik v radovljiškem okraji. Mimo ekskurendnih šol, ekspozitur in zasilnih šol nam je govoriti tudi o vsporednicah. Kjer je bilo število učencev na jedni šoli ali za jeden razred previsoko, sta se šola, oziroma razred po možnosti delila v dva in več oddelkov; osnovale so se vsporednice. Od 17.619 javnih obonih ljudskih šol je imelo v Avstriji 1890. leta 1074 šol 2678 vsporednic in sicer relativno veliko več po mestih in trgih, kakor po deželi. Le na Kranjskem, v Bukovini in Dalmaciji po deželi ni bilo nič šol z vsporednicami, v obče pa največ na Ceškem, v Nižji Avstriji in Galiciji in najmanj v Dalmaciji. Privatne ljudske šole Kranjske so: tovarniški šoli v Medvodah in Vevčah, dr. Waldherjeva, Huthova in Rehnova v Ljubljani, šoli nemškega »Schulvereina" v Ljubljani in na Maverlu, šola šolskih sestra v Repnjah; redovniške šole: uršulinski, deške in dekliške sirotišnice v Ljubljani, šolskih sestra de Notre Dame v Trnovem, uršulinski v Škofji Loki, frančiškanska v Novem Mestu in šolskih sestra de Notre Dame v Šmihelu, končno bivša evangeljska šola v Ljubljani. Od vsacih 100 privatnih ljudskih šol vzdržujejo po 2 tovarne in obrtna podjetja, skoro 15 drugi zasebniki, skoro 13 družtva, 5 ustanove, 26 katoliški redi in zavodi, skoro 22 evangeljske verske občino, 1 grško iztočne občine, 11 židovske, 1 druge verske obeine, 3 drugi faktorji sploh. Ukovina, zdaj za javne ljudske šole povsod zakonito urejena, je bila še leta 1870/1. predmet šolskemu popisovanju v obče, je prišla pri zadnjem popisovanji v poštev le pri privatnih ljudskih šolah. Dognal se je pa skupni znesek in število ukovine prostih učencev in učenk. Po prvotnih šolskih zakonih je bila ukovina vpeljana tudi za javne ljudske šole in sicer kot del dohodkov uonega osobja. Državni zakon za ljudske šole je pa (§ 64) prepustil rešitev vprašanja zaradi ukovine deželnim zastopom. Ti so pa ukovino ali popolnoma odpravili, ali pozneje z davki nadomestili ali v večji in manjši meri ohranili. Sedanje razmere so sledeče: Na Tirolskem je 955 ljudskih šol brez ukovine, ostale imajo pa zelo različno od 20 kr. do 7 gld. 93 kr. Takoj leta 1871. je bila ukovina odpravljena v Gallciji in Bukovini, leto pozneje v Dalmaciji. Nižja Avstrija, Zgornja Avstrija, Solnograško, Štajerska, Kranjska in Primorska so ukovino opustile, naknadno pa spremenile v šolske doklade; primanjkljaje pokrivajo tu okrajni, deželni in normalni šolski zakladi. Izjemno stališče zavzetna le Ljubljana, ktera ima pravico za pokritje stvarnih izdatkov za mestne ljudske šole pobirati ukovino. Ta ukovina pa nikakor ne zadostuje, ker se prvotno merilo ne sme prekoračiti. Pač se mora pa večini šolske dece zaradi siromašnosti ukovina popolnoma prezreti ali pa vsaj znižati. — V rnanjši meri obstoji ukovina tudi še v Koroški in Predarlski, namreč za meščanske šole. — Ceška, Moravska in Slezija se drže dosledno prvotnih naredeb glede ukovine. — Državne ljudske šole pobirajo redno ukovino. E. Lah. (Daije prih.) Ukazi in odredbe šoiskih oblastev. Z. 1223 L. Sch. R. Fiir das Jahr 1894 gelangen die vom gewesenen Professor und Weltpriester Pranz Metelko gestifteten sechs Geldpramien fiir Landschullehrer in Krain im derzeitigen Betrage von je zweiundvierzig (42) Gulden, sowie die aus dem Vermogen des aufgelosten Gartenbauvereines errichteten drei Geldpramien fiir Volksschullehrer im derzeitigen Betrage von je siebenunddreissig (37) Gulden 80 Kreuzern hiemit zur Ausschreibung. Anspruch auf die erstere Stiftung haben jene Landschullehrer in Krain, welche sich nach Ausspruch der vorgesetzten Schulbehorden durch Sittlichkeit, Berufseifer, sorgfaltige Pflege der slovenischen Sprache und durch Veredelung von Obstbaumen auszeichnen; auf die letztere Stiftung aber jene, welche sich die Pflego der Schulgiirten und den Unterricht im Gemusebaue und in der Obstbaumzucht bosonders angelegen sein lassen. Bewerber um eine dieser Pramien haben ihre diesfalligen gehorig belegten Gesuohe bis zum 31. Juni 1894 im Wege des vorgesetzten Bezirksschulrathes zu iiberroichen. K. k. Landesschulrath fiir Krain. Laibach, am 12. Mai 1894. Fiir den k. k. Landesprasidenten: A. Schemerl. Leto 1828 1830 1835 1840 1846 1850 1855 1859 1865 Absolutno stevilo ljud. sol nemskih 5517 5641 5739 5817 5869 5918 6290 6172 6203 slovanskih 3008 2858 3886 4072 3842 4372 3982 3940 4535 laskih 620 633 674 744 920 916 898 889 933 mesanih 1930 2055 1263 1308 2074 1754 2436 2934 3097 Relativno stevilo ljud. sol nemskih 49-8 50-4 49-7 48-7 46-2 45-7 46-2 44-3 42-0 slovanskih 27-2 25-2 33-3 34-1 30-2 33-7 29-3 38-3 30-7 laskih 5-6 5-7 5-8 6-2 7-2 7-1 6-6 6-3 6-4 mesanih 17-4 18-4 10-9 11-0 16-3 13-5 17-9 21-0 21-0