£BLED=
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA LIP BLID Si
v6 /. maju
Ker naš časopis ni izšel v dneh, ko smo praznovali 1. maj, vam posredujem ta sestavek šele ob tej priliki.
Praznovanje 1. maja, delavskega praznika, je imelo že od vsega začetka revolucionaren in socialistični značaj. V krvi zadušene velike demonstracije ameriškega delavstva, 1. maja 1866. leta v Chicagu, ki je zahtevalo 8-urni delavnik, je začetek mednarodnega delavskega praznika,
Slovenski delavci so začeli praznovati 1. maj leta 1890, leto dni po ustanovnem kongresu II. socialistične internacionale, kjer so sklenili, naj 1. maj delavci praznujejo kat praznik dela in mednarodne delavske solidarnosti. Od tedaj so delavci vsako leto na dan 1. maja nosili v povorkah rdeče prapore, znamenje in simbol borbe za dosego človečkih pravic, za dosego 8-urnega delavnika in znosnejših delovnih pogojev ter izboljšanje zaslužka. Skoraj, da ni minilo leto, da ne bi delavci nekaj teh pravic in zahtev proti vladajočemu kapitalističnemu razredu tudi uveljavili.
Toda nobena pridobitev ni veljala delavstva toliko krvi in žrtev, kot ravno boj za pravico praznovanja 1. maja. Policija in žandar-merija je vsako leto na ta dan polnila zapore z delavci, ki so praznovali svoj praznik, mnogi pa so bili tudi ob zaslužek in delo. Vendar vsa preganjanja, zapori, glavnjače in odpusti e dela, pa tudi vse ostale intrige kapitalistov niso mogle v desetletjih zatreti hotenja in revolucionarnosti delavskega razreda, da se izkoplje iz pomanjkanja, ponižanja in brezpravnosti.
Rdeči delavski prapor in 1. maj sta postala v desetletjih borbeni simbol in borbeni znak upora za vse ponižane in razžaljene, oropane vsega, kar so z žuljavimi rokami ustvarili. S tem sirrtbolom se je delavski razred združeval in boril za golo življenje, padala so izmučena in nikdar pokorna od kapitalističnih krogel prerešetana trupla zavednih delavcev. Toda delovni ljudje so neklonljiva in neuničljiva sila. Čim hujši je bil kapitalistični teror, tem trša je bila delavska pest, tem uporneje je vihral rdeči prapor v delavskih rokah.
Ta pot borbe delovnega ljudstva za svoje pravice m bila in rti povsod enaka-. Povsod na drugačen način so jo iskali in jo iščejo ameriški, angleški, francoski, nemški in drugi delavci in korakajo v dolgi verigi v preteklosti skupno z indijskimi in afriškimi temnopoltimi borci proti kolonizatorjem. Vsi ti so, pa čeprav iz velikih daljav segli v roke našim partizanom, ki so polagali temelje za nov in boljši razvoj svoje domovine, za oblast delovnega ljudstva.
1. maj danes ni več izključno samo praznik delavcev, ampak je vse bolj glasno in javno priznan praznik prebujajočega se človeštva. Praznovanje 1, ma ja je postalo navada v večini dežel sveta, tudi tam, kjer s:o na oblasti še vedno sovražne kapitalistične in kolonizatorske sile. Povsod tam, kjer delavski in človeški ideali še niso uresničeni, je prav praznik 1. maj dan težnje in povečanih zahtev po sprostitvi, miru, svobodi in blaginji, po pravičnejši razdelitvi ustvarjenih dobrin. Sedaj ni več vprašanje ali ostane kapitalizem ali pr:-de socializem, karti socializem je že tu, socializem kot nov družbeni red v razvoju človeštva. Obstaja samo vprašanje o načinu njegove
realizacije in njegove uvedbe. Kapitalistom v svetu še uspeva, da se branijo in ohranjajo svoj red pri življenju, toda samo na ta način, da sami uvajajo nekatere elemente socialističnih odnosov. Razprave o socializmu v svetu, pa četudi se pojavljajo nekje v obliki nasprotovanj,, drugod pa . v zgrešeni obliki, kažejo na to', da je postal socializem svetovno vprašanje prvega reda in da. gre danes, samo še za to, da delavska gibanja v svetu pravilno tolmačijo in sprejemajo borbo za socialistične družbene odnose, prilagojene njihovim pogojem.
Nam samim v naši socialistični domovini, zgrajeni za ceno ogromnih žrtev ■delovnega ljudstva pred vojno in v sami socialistični revoluciji, je to še posebno znano in jasno. Zato pričakujemo vsako leto praznik 1. maja še s posebnim ponosom. S ponosom in Zavestjo ustvarjalne moči naših ljudskih množic in ogromnih uspehov pri povojni socialistični graditvi. Trdno držimo v svonh rokah in visoko dvignimo rdečo delavsko- zastavo, da jo vidi neomadeževano delavski. razred sveta. Postali smo mu svetel vzor kot borci za pravico in sožitje med narodi ter mir na vsem svetu.
Delavci socialistične Jugoslavije danes lahko rečemo, da je 1. ma j naš praznik, praznik dela. miru in uspehov delavskega razreda. Praznik velikega zaupanja, da si po priborjenih zmagah in premaganih ovirah krčimo pot nenehno naprej v lepšo in boliš o prihodnost. Ponosno vihrajo rdeče delavske zastave z dimnikov, tovarn, delavnic, mestnih in kmečkih hiš. Delovni ljudje naše socialistične domovine vedno dočakajo svoj praznik, 1. maj, v znamenju povečane borbe proti vsemu, kar >bi hotelo zavirati pot k napredku, pot k ustvaritvi boljših
Les je nujno -otrsben tudi v gradbeništvu, kar nam lepo prikazuje gornja slika
Razvoj lesne industrije
I |^l l_Jj
Sme biti zastarelo gledanje cokla, v razvoju industrije v Bohinju? Sme lastništvo gozdov v deželi socializma biti vzrok za dvotirnost tudi v lesni industriji?
Investicijski program Lesno industrijskega podjetja Bled za rekonstrukcijo žage na LIO »Tomaž Godec« v Bohinjski Bistrici je ■ potrjen. S tem je formalno omogočena predelava 36.000 m3
življenjskih pogojev, pot k popolni hlodov v 24.500 m3 žaganega lesa,
zmagi delovnega ljudstva.
Delavski prapor je rdeč kot kri, zakaj mnogo k~~>i je bilo prelite, da nam danes lahko svohod.no vihra in kaže pot v boljši čas.
Nat živi delavska solidarnost m
delavski praznik, 1. maj!
P. M.
ki se ibo predeloval v mointažn* opaže, transportne palete, ladijski pod im industri;sike zaboje.
Žaga na obratu »Tomaž Godec« v Bohinjski Bistrici, ki je bila po vojni obnovljena, je z ozirom na sodobne natine žaganja zastarela
DRAGI BRALCI!
Naš list je po mnenju bralcev pridobil na kakovosti in pestrosti. Uredniški odbor se trudi in išče pot za njegovo čimboljšo vsebino. Vendar pa ima velike težave s sodelavci, ker jih je odločno premalo.
Dragi bralec! Piši o svojem delu! Povej, kaj si dosegel, kaj bi še rad
dosegel! Piši kritično in pohvalno, kakor je .pač potrebno. Piši predvsem o svojem delovnem okolju, o svojih tovariših, o vaših skupnih težnjah!
Za vsa pojasnila in napotke se obrni na uredniški odbor.
Uredniški odbor
Tovarna lesne moke Soteska
in glede strojev dotrajana, poleg tega pa ne izkorišča popolnoma surovine kot je to- zamišljeno za bodoči kombinat.
Zato je podjetje- odločilo, da z ozirom na ne-sp-orno- surovinsko osnovo-, ki znaša cca 32.000 do 36.000 m3 hlodovine na. leto, ki se nahaja v bohinjskem kotu, na Je-	“'JT
levici itn delno- Pokljuki, v perspektivi rekonstruira žage, vzporedno s tem pa zgradi predelovalne obrate,kjer bi žagani les predelovali v končne izdelke. Z rekonstrukcijo- žage- -bi se zmanjšalo -število zaposlenih v pro-izvodinji žaganega lesa, če označimo sedanje stanje z indeksom 100 na 60, produktivnost bi ee povečala od spet označenega sedanjega stanja z indeksom 100 na 180, do» hodek -pa od 100 na 150, n-a enega zaposlenega.
To -poveičamje se bo- realiziralo takrat, ko- bomo zajeli viso- hlc-d-o» vino- v alimentacijiskem območju obrata »Tomaž Gcd-ec«. Danes se del te hlodovine, ki tvori surovinsko cisno-vo obrata »Tomaž ■ Godec« neracionalno- razžaiguje na manjših nemehaniziranih obratih. Republiška, uprava za gozdarstvo je izdelano- soglasje o- surovinski b-azi utemeljila s tem, da 'koncentracijo surovine- na enem mest-u narekuje -kompleksno izkoriščanje- surovine, vključno torej tudi material, ki gre pri pri-mitivnejših obratih v odipadk-e.
Poleg tega se le pri primerni koncentraciji surovin lahko amortizirajo- naprave za mehanizacijo tehnološkega procesa. Uprava. sodi, da je taka, koncentracija mas gospodarsko- in družbeno potrebna in koristna. Ugotavlja tudi, da nikjer v Sl-oveniji ni taikšne strukture in topografskega položaja goz-dov, ki bi lahko bolj olajšal koncentracijo surovine na enem mestu. Lastništvo gozdov, t. j. družbeni in privatni sektor
ne more biti osnova za dvotirnost gospodarjenja v lesni industriji, nikjer v socialistični Jugoslaviji, pa tu-di v Bo-hinju ne. Treba bo prelomiti s starimi, špekulativnimi nazori, ki iso ostanek metod v buržoazni Jugoslaviji.
Ker do sed-aj še ni bil izdelan regionalni plan, ki bi- nakazoval obseg ter smer razvo-ja lasnega gospodarstva v Bohinju, se že opažajo napake v razvoju lesne imajo za posledico ve’jo- razdrobljenost, kar onemogoča mehanizacijo v industriji, p-o-v-ečuje investicije in zmanjšuje produktivnost dela.
Zakaj sta v Bohinju potrebna n-a razdalji nekaj kilometrov kar dva lesno industrijska otorata »Tomaž Godec« in obrat v Češnjici, k-c- pa je možno- napadajočo-hlodovino predelati na enem obratu? Cernu dvo-jn-e investicije? Bc-binj je tako rekoč brez industrije. Ljudje i'z Bohinja se morajo voziti n.a delo v druga področja in talko- -drugje ustvarjajo nove vrednosti e svojim delom.
Pri študiju perspektivnega razvo-ja obrata v Češnjici se po-javlja važno vprašanje, naj se obrat razvije v industrijski obrat, ali pa naj ostane n,a Obrtniškem nivoju. To vp-rašanje se za otorat »Tomaž Gode-c« ne postavlja, ker je že takoj po- vojni preraste! obrtniške okvire in. je- med najmočnejšimi obrati lesne industrije v Sloveniji.
Z boljšo povezavo teto dveh obratov pa -bi bilo možno rešiti min-o-go vprašanj v feorilst celotnega Bohinja. S skupnimi močmi bi o-ba oto-rata oken, ki se danes na obrtniški; način izdelujejo v Češnjici, lahko modernizirala in razvila solidno- proizvodnjo, seveda v obsegu, Od ga dovoljuje tržišče. Bilo- bi nujno, da kolektiva c-beh obratov, predvsem pa občinski ljudisfci odbor začne reševati to vprašanje in najdejo- rešitev, ki bi prinesla Bohinju največ koristi.	Ing. Alojz Vovnik
VERA SVETINA
Naši obrazi Stekla je proizvodnja
Tokrat bi vam rada predstavila Golčevega Tončka, pomočnika skladiščnika žaganega lesa na Lesno industrijskem obratu Rečica.
V znani partizanski družini Golc na Rečici je doma tudi Tonček. Je oženjen in skrben oče dveh otrok. Med vojno je bil interniran v Nemčiji; po vrnitvi domov, leta 1944, se je aktivno vključil v delo za NOB. Delal je kot terenski kurir v,se do osvoboditve.
Januarja 1957 se je zaposlil na obratu Rečica, pred tem pa je delal na državnem posestvu »Boja-nje« v Ljubljani.
Ima dvoletno obrtno šolo in izpit za kolarskega pomočnika. — Pred nedavnim pa je uspešno dokončal 6-mesečno politično šolo pri Delavski univerzi na Bledu.
Kaj pa delo obratnega delavskega sveta? Meniš, da imajo obratni delavski sveti res premalo pristojnosti ?
Ne, nikakor ne! Pravic in dolžnosti imamo zelo Veliko. Samo ne izvajamo oziroma ne uporabljamo jih. In mislim, da to drži tako za naš delavski svet, kakor za vse ostale obrate!
Člani našega delavskega sveta so kakor povsod, nekateri aktivni, drugi ne. Tu pač ne moreš kaj posebnega storiti.
In stanovanjski problem pri vas?
Zelo je kritičen. Upamo, da bodo dobili stanovanje v stavbi, ki
montažnih plošč
Lesna industrija, katere osnovna surovina je le les iglavcev, ima zelo omejeno izbiro za izdelavo končnih proizvodov. Glavni proizvodi so: stavbno pohištvo, t. j. okna in vrata, nato tvorivo za proizvodnjo pohištva, n. pr. sredice, panelke in razni drugi količinsko manj pomembni proizvodi.
Golčev Tonček p>-< svojem vsakdanjem delu
Tonček je poleg svojega rednega dela močno zaposlen tudi kot član Občinskega ljudskega odbora Bled, član Občinskega komiteja ZKS na Bledu, na obratu pa opravlja častno in odgovorno delo predsednika obratnega delavskega sveta.
Vedno dobre volje, mi je prav rad odgovoril na nekaj vprašanj.
Mnogokrat slišimo, da je na našem obratu Rečica marsikaj potrebno urediti. Kaj bi bilo po tvojem mišljenju najnujnejše?
Najprej bi bilo treba uvesti transportne rolce, kar bi znatno olajšalo težko delo, tako v žagal-nici, kot na skladišču žaganega lesa.
Nujno je potrebna tudi mehanizacija na krlišču. Vendar se je za sedaj še ne izplača uvesti, ker se bo sedanje krlišče z novopo-stavljeno žago predvidoma opustilo, že morebitne uvedene mehanizacije pa se ne bi moglo prenesti na novo krlišče.
Tudi sanitarni pogoji so na našem obratu zelo slabi, tako da niti žene nimajo urejenifi osnovnih higienskih pogojev. Sedanjo strojnico, ki že vrsto let ne služi svojemu namenu, bi bilo možno z malimi sredstvi adaptirati za sanitarije in bi bil tako na najenostavnejši način rešen ta silno pereč problem.
Obratni delavski svet je o vsem tem že razpravljal in naročil o bratov odstvu, da zadevo uredi, vendar doslej niso še ničesar ukrenili.
Večkrat govorimo o pomanjkanju delovne sile na obratu. Mi ti lahko tudi kaj poveš o tem?
Predvsem nam manjka moških delavcev. Kar jih imamo, so zaposleni na ključnih delovnih mestih, ostalo so žene. — Lahko si predstavljaš, da ni lahko ženski na skladišču rezanega lesa dvigniti 50 do 70 kg težko butaro svežega žamanja in jo naložiti na vagon! To je že za moškega dovolj težko. Moške delavce na obratu zelo težko zadržimo, ker premalo zaslužijo in oddidejo že po dveh, treh mesecih drugam, v ►►Železarno« ali v »Verigo«, kjer je zaslužek boljši. Samo »kar nas je starih«, vztrajamo. Glede tega je potreben energičen ukrep!
jo je podjetje pred kratkim kupilo v Sp. Gorjah, vsaj 4 najbolj potrebni delavci z našega obrata. Pripominjam, da se tako jaz, kot ostali člani kolektiva ne moremo strinjati s tem, da bi stanovanje dobil nekdo, ki je šele sedaj prišel k podjetju, ko pa imamo tako pereče probleme ipri delavcih, ki so pri nas že vrsto let!
No, pa še to povej, lkaj misliš o našem časopisu in o čem naj bi predvsem pisali?
Mislim, da je kar dobro zastavljeno. Predlagam, da bi kaj več pisali o delih pri organiziranju ekonomskih enot v podjetju, o delovnih uspehih po posameznih oddelkih — o doseganju plana, o konkretnem delu obratnih delavskih sveiov itd. Problemov je nič koliko; kar med člane kolektiva naj se potrudi uredniški odbor, pa bo gradiva za časopis več kot preveč!
Pojavil se je nov izdelek, ki ga gradbeništvo potrebuje v velikih količinah — montažni opaži. Do sedaj je gradbeništvo uporabljalo za opaže-nje pri betonskih delih deske slabše kvalitete. Slaba stran tega načina je velika uporaba dragocenega lesa, velika uporaba časa za sestavo opažev in hrapava površina- betona. Da bi se te nevšečnosti odpravile, so začeli uporabljati montažne opaže.
Naše podjetje je pravočasno uvidelo pomembnost tega proizvoda in ga uvrstilo v svoj proizvodni program. 2e v zadnjem četrtletju leta 1958 so bile izdelane prve poizkusne količine teh opažev. Vedar pa so bili do sedaj pogoji za proizvodnjo tega izdelka neugodni in je v polnem obsegu stelkla ta proizvodnja z ureditvijo osnovnih pogojev šele v mesecu marcu tega leta.
Pri analizi osnovnih pogojev za tovrstno proizvodnjo se je že pri sestavljanju zahtevka za odobritev investicijskega posojila za osnovne stroje analiziralo proizvodne pogoje. Ugotovili smo, da razpolagamo s primerno surovino in delovno siilo. Analiza tržišča pa je pokazala, da ima ta proizvod zaenkrat bodočnost prodaje: v večjih količinah le v inozemstvu, medtem ko se domače tržišče šele odpira.
Za sedaj, še bolj pa v prihodnosti bo to glavni končni izdelek na obratu »Tomaž Godec«. Ker ga bomo izdelovali v velikih količinah in bo zato porabljenega mnogo žaganega lesa, je tembolj važen prihranek pri žaganem lesu. Boljše izkoriščanje za 1 % pomeni sedaj letni prihranek 1,800.000 dinarjev. Ker pa proizvodnja še ni v normalnem teku, so tu še vedno ogromne rezerve, ki jih bo treba odkriti, če hočemo doseči večjo rentabilnost, predvsem pa moramo . razmisliti o možnostih skrajšanja izdelavnega časa.
Treba pa bo rešiti še vrsto drugih problemov. Zaradi zastarelih strojev je odpadek večji kot bi sicer bil. Manjka mnogo strojev in drobnih naprav. Nujno bi bilo treba čimprej kupiti brusilko, formalno krožno žago za obžago-vanje po dolžini in stroj za spajanje po širini. Se vedno je pereč
problem okovja, površinske zaščite in barvanje. Problem konzerviranja plošč je še popolnoma neproučen.
Omeniti je tudi dejstvo, da imajo ti opaži glede uporabe izrazito sezonski značaj in bo treba zato nujno poiskati tržišče tam,
kjer bo gradbena sezona tudi v zimskem času, t. j. na Bližnjem vzhodu. Analizirati pa bo potrebno temeljito tudi sedanje tržišče v Svici in Nemčiji, da se bo preko zime event, delalo za zalogo opaže takih dimenzij, ki jih bomo ob začetku gradbene sezone lahko takoj plasirali na tržišče. Samo s temeljito proučitvijo vseh teh nakazanih problemov bomo lahko zagotovili trajno proizvodnjo tega artikla.
ing. Alojz Vovnik
Izvoljen Je nov UO podjetja
Delavski svet podjetja je na svojem zadnjem zasedanju izvolil nov upravni odbor podjetja, ker je enoletna mandatna doba prejšnjega potekla.
Po predlogu političnih organizacij podjetja je na svojem zadnjem zasedanju centralni delavski svet izvolil nov upravni odbor podjetja. Predlagani so bili najboljši člani našega kolektiva. Torej ljudje, ki so pri delu pokazali mnogo smisla in čuta za dobro gospodarjenje.
Novi upravni odbor je sestavljen iz naslednjih članov in njihovih namestnikov:
I. Iz LIO »Tomaž Godec« Bohinjska Bistrica:
1.	Jože Pintar, skupinovodja v predelovalnem obratu,
2.	Anton Medja, pomočnik jar-meničarja,
3.	Ivanka Stare, merilka na skladišču žag. lesa.
Namestniki:
1.	Ivanka Vojvoda, delavka v predelovalnem obratu,
2.	Franc Pretnar, skupinovodja v predelovalnem obratu,
3.	Mirko Zalokar, vodja izmene v obratu lesne volne.
II. Iz LIO Rečica:
1. Franc Poklukar — mlajši, ga-terist.
Namestnik:
1.	Silvo Arh, skladiščnik žaganega lesa.
HI. Iz LIO Gorje:
L Ciril Kocjančič, mojster v oddelku za stavbno pohištvo,
2.	Ferdo Tolar, pomočnik o-bra-tovodje.
Namestnika:
1.	Andrej Trpin, mizar,
2.	Anton Dežman, sušilnlcar.
IV.	Iz TLM Soteske:
1. Albin Rutar, kurjač.
Namestnik:
1. Janko Primožič, mojster—mlinar.
V.	Iz direkcije:
1. ing. Alojz Vovnik, vodja pro-izv. tehničnega sektorja.
Namestnik:
1. ing. Edvard Prevc, šef razvojnega oddelka.
Novemu upravnemu odboru želimo pri upravljanju podjetja »srečno roko«!
SEMINAR ZA ČLANE DELAVSKIH SVETOV
Konferenca ZK na obratu „Tomaž Godec
//
Pred dnevi je bila letna konferenca članov ZK. Dosedanji sekretar je v poročilu nanizal uspehe in neuspehe pri delu. Videti je bilo, da se v preteklem letu ni uspešno delalo1. Vsekakor je temu vzrok slaba ideološka sposobnost in zrelost samih članov ZK ter njihov premajhen vpliv na 'družbeni razvoj..
Na dosedanjih sestankih je bilo govora, da se morajo člani udeleževati sestankov ostalih družbeno - političnih organizacij, pomagati morajo- pri delu le-teh na samem obratu in skrbeti za delovno disciplino. Toda. do tega ni prišlo. In prav zaradi tega je upravičeno- grajanje posameznih članov. Ni delo samo na športnem polju. Vsak član bi se moral ideološko vzgajati in prenašati svoje izkušnje na ostale člane v kolektivu. S te-m se bo povečal ugled celotnega aktiva. Res je,, da se je vpliv članov ZK v gospodarskem poslovanju močno dvignil od prejšnjih let, toda če pomislimo, da se uvaja nov na-
čin nagrajevanja, bo potrebno še trdnejšega dela.
Je tudi še nekaj manjših problemov, ki-pa se bodo lahko od-prav.li s skupnim delom -v sindikalni organizaciji. V aktivu, ZK je skoraj polovica mladih ljudi. O delu mladinske organizacije pa sploh ni bilo' govora, čeprav vemo, d.a le-ta. obstoja, samo na papirju. Mar ni naloga partijske organizacije, da rešuje tudi to-vprašanje? In sprejem novih članov? Več mladih ljudi dela v ostalih organizacijah dokaj uspešno. S temi bi morali starejši člani imeti tesnejše stike, jim dajati - pomoč, nasvete in bi ob .sprejemu v članstvo ZK prav gotovo pospešili de-lO' organizacije. Vsekakor. bi se delo uspešneje razvijalo- tudi v kraji-h, kjer stanujejo-, saj doslej tega skoraj ni -bilo opaziti.
Novo izvoljen petčlanski sekretariat aktiva bo moral urediti tudi te , stvari, če hočemo, da ob letu ne bomo slišali toliko besed o nedelavnosti organizacije.
-ič-
Delavska univerza v Bohinju je na pobudo delavskih svetov in upravnih odborov sindikalnih podružnic organizirala trodnevmi seminar v mesecu marcu v Mladinskem domu -pod Voglom z namenom, -da se člani seznanijo z najnovejšim-i ekonomskimi problemi.
Seminarja se je udeležilo 26 članov iz različnih bohinjskih podjetij. Čeprav so bile teme in predavatelji, k-i delajo na področju družbeno-ekonomšklh vprašanj dobro izbrani, se tega seminarja niso udeležili člani iz manjših podjetij.
Vzrok ni iskati v finansiranju seminarja, pač pa v premajhnem razumevanju s sbrani vodstva podjetij. Prav v manjših podjetjih
je družbeno upravljanje še zelo šibko in bi bilo prav, da bd prav na ta seminar podjetja poslala svoje člane.
Teme predavanj so bile izbrane in so obravnavale razna področja, kot so: -organizacija -podjetja, delovna razmerja, novosti pri delitvi dohodka v gospodarskih organizacijah, poslovna -politika podjetja itd.
Vsi člani seminarja so izrazili, da je bil seminar zelo koristen in da so marsikaj novega sliša-li. posebno- s področja delavskega samoupravljanja v -podjetju. Želja vseh je, da b-i jim podjetja tudi v bodoče nudila tak način izobraževanja, saj je to porok za še boljše delavsko samoupravljanje.
m
Tif-ru 'Jrn-m
Udeleženci seminarja za člane DS in UO
Lesna industrija
in njene sposobnosti
Nekaj o delu ODS-LIO Tomaž Godec“
(nadaljevanje)
Ne le pri nas, temveč tudi v mnogih drugih evropskih državah s skrbjo ugotavljajo, da je raven produktivnosti v lesni industriji v primerjavi z drugimi industrijskimi panogami relativno nizka. Lesna industrija Jugoslavije pa ima še to značilnost, da že itak nizka raven produktivnosti ne kaže znakov dviganja, temveč gre dinamična krivulja od leta 1952, ko so bile izvršene prve primerjave, posasi navzdol in se je šele zadnji dve leti rahlo dvignila. Ko to navajamo, mislimo na podatke Zveznega zavoda za statistiko in evidenco, ki zbira in objavlja vsako leto tudi rezultate o gibanju produktivnosti. V Zavodu merijo produktivnost iz odnosa:
fizični obseg proizvodnje
povprečna zaposlenost Podatki o stanju produktivnosti za zadnjih 7 let kažejo naslednja dviganja (+) in padce (—); celotna industrija	-j- 16,9 %
ind. celuloze in pap.	-j- 36,5 %
lesna industrija	— 9,1 %
V istem času se je v lesni Industriji dvignila proizvodnja za
40,8	%, zaposlenost pa za 55 %. S temi statističnimi podatki pa mi, lesni delavci ne moremo biti zadovoljni. V komentarju statističnega letopisa je navedeno, da je pri lesni industriji imela močan vpliv na padec produktivnosti zmanjšana proizvodnja žaganega lesa, kakor tudi spremembe v kvaliteti proizvodov in povečanju asortimana, ki so zahtevali več dela v proizvodnji pohištva in drugih obratih lesno predelovalne industrije. Proizvodnja žaganega lesa se je v tem obdobju znižala za 12,3 %, vse ostale veje, predvsem finalna predelava so kvalitete večale, istočasno pa je naraščalo število zaposlenih delavcev sorazmerno prehitro od 59.805 na 98.869. Neka splošna tendenca je, da se zaposluje v lesni industriji sorazmerno več delovne sile, čimbolj se širi finalna predelava.
Komentar, ki je naveden je preveč posplošen in za nas nezadovoljiv. Osnovna slabost tega načina merjenja produktivnosti je predvsem v ugotavljanju fizičnega obsega proizvodnje. Obseg določajo na podlagi ponderiranja in serij, te pa so popolnoma neobčutljive pri uvajanju novega asorti-mana, kakor tudi pri doseženem izboljšanju v kvaliteti proizvodov.
Na ta način se prikazuje nižja produktivnost kot je stvarno dosežena. Tako je predvsem prizadeta lesna industrija, ki ima zelo pestro dejavnost in številne izdelke. Kar poglejmo, kako zelo je razčlenjena veja lesne industrije; na eni strani imamo področje mehanične predelave (panoga 122), na drugi pa kemično predelavo lesa (panoga 123). V obeh glavnih sektorjih predelave pa imamo zopet na prvi stopnji primarno obdelavo (žagan les, furnir, plošče, lesovino, celulozo), na drugi stopnji pa finalne izdelke (pohištvo, galanterija, papir, lepenka). Čeprav je les povsod osnovna surovina ob zelo različni uiporabi ostalih pomožnih surovin je vendar njegova vloga med činitelji proizvodnje zaradi navedene heterogenosti dokaj različna.
V povojnem obdobju so se izvršile velike strukturne spremembe med panogami 122 in 123, med katerimi je najvažnejša v tem, da se je izvršil velik premik surovine iz mehanične na kemično predelavo. Poleg tega je dobila kemična predelava sorazmerno veliko nove tehnične opreme, tako da so vse njene veje brez izjeme povečale kapaciteto ob sorazmerno malem povečanju zaposlenosti. Od tod tudi tako močan dvig produktivnosti.
Pokazatelji statističnega Zavoda, ki so izraženi v naturalni obliki (tehnična produktivnost) nam dajejo še dokaj jasno, toda preveč široko sliko o slabi produktivnosti v lesni industriji. Seveda so omenjeni pokazatelji v lesni industriji zaradi njene heterogenosti bolj orientacijskega značaja.
Opazovanje gibanja produktivnosti le z enega gledišča, uporaba le ene metode merjenja, bi bila nepopolna in bi lahko .povsem izkrivila slike resničnega stanja. — Da bi se stvarnemu stanju čimbolj približali, je potrebno uporabiti čimveč podatkov in jih primerjati. Razen tehnične produktivnosti je potrebno prikazati tudi ekonomsko produktivnost, to je proizvodni činitelji in proizvodnja so izraženi v vrednostni obliki (dinarjih). Zvezni zavod za produktivnost predlaga, naj bi to produktivnost prikazali v naslednjem odnosu:
dohodek
Z ozirom na to, da je ski Bistrici največji v sk s svojimi 312 zaposlenimi meta nad polovico celotn če se nekoliko seznanimo našega največjega obrata.
Sedanji obratni delavski svet sestavlja 21 članov, med katerimi pa žal pogrešamo zastopnice iz ženskih vrst, čeprav predstavlja ženska delovna sila na obratu 56 % vseh zaposlenih. Tudi mladina je slabo zastopana. Razveseljivo pa je, da na zasedanjih ni več tiste moreče tišine pri razpravi o raznih vprašanjih, kot smo je bili vajeni pred leti. Izgleda, da smo v tem pogledu le napravili velik korak naprej. Minili so časi, ko sta razpravljala le eden ali dva — :,n to vedno ista — ostali pa molčali in prikimavali. Ra saj je bilo tudi težko razpravljati, če nisi bil svest problemov. Realizacija, bruto dohodek, amortizacija in podobno so bili večini ».španska vas«-. Vse kaže, da so se razni seminarji in predavanja, ki jih je organiziralo podjetje in Delavska univerza dobro obrestovali. Ljudje razpravljajo o vseh vprašanjih. Zanima jih produkcija, stanje na tržišču in še marsikaj s področja gospodarjenja v podjetju. Zasedanja so kratka in jedrnata, saj nikoli ne trajajo več kot pet ur.
V svoji mandatni dobi od izvolitve do danes smo imeli šest zasedanj. Dnevni red zasedanja sestavi predsednik skupno z obra-tovodstvom, vsi člani pa so seznanjeni z dnevnim redom vsaj dva dni pred zasedanjem.
Na dosedanjih zasedanjih smo redno spremljali proizvodnjo in
obrat »Tomaž Godec« v Bohlnj'-lopu LIP Bled — saj predstavlja in s preko 800 milijonov din pro-ega podjetja — ne bi bilo napak, z delom samoupravnih organov
finančni efekt. Na več zasedanjih smo pregledali problematiko HTZ in požarno-varstvene službe, nekatere probleme, ki niso Sili vezani na večja denarna sredstva smo sami odpravili, z ostalimi pa seznanili centralni delavski svet.
Imamo kar precej ohratndh komisij, ki obdelajo razne probleme in predložijo svoje mnenje obratnemu delavskemu svetu v razpra-
vo. Med najbolj delavne sodijo komisije HTŽ, tarifna komisija in komisija za napredek proizvodnje. Zlasti slednji se obeta še široko delovno polje, če hočemo dvigniti na dostojno raven proizvodnjo v novem predelovalnem obratu.
V bodoče izgleda, da bo težišče dela našega ODS na nadaljevanju začete rekonstrukcije obrata, uvedbi ekonomskih enot in bolj--šem nagrajevanju. Verjetno bo delo ODS precej olajšano, ko bo po uvedbi ekonomskih enot razpolagal samostojno z delom ustvarjenega dohodka.
Strgar
Tako j’e bilo urejeno volišče pri zadnjih volitvah v DS na LIO Gorje
nar osebnih dohodkov. V primerjavi s prejšnjim, ima ta kazatelj v imenovalcu namesto števila zaposlenih, skupni osebni dohodek zaposlenih. Prikaz osebnih dohodkov daje boljši rezultat, saj so stopnje kvalitikacij zajete vrednostno, medtem ko s prikazom števila zaposlenih sploh ni prišla do izraza kvaliteta dela zaradi različnih kvalifikacij delavcev.
Kako pa je s stanjem produktivnosti z gledišča slednjega vrednostnega izraza:
celotna industrija industrija celuloze in papirja lesna industrija
Podatki veljajo za leto 1959, gibanje produktivnosti pa je izračunano nasproti letu 1958 (novejših podatkov še ni, ker še niso končane analize zaključnih računov). Lesna industrija je torej ustvarila 1,73 din dohodka na 1 dinar osebnih dohodkov, padec produktivnosti je za 0,8 % manjši od povprečja vseh industrijskih panog skupaj. Vendar je zabeležen padec produktivnosti le fiktiven, ker ne gre za stvarni padec produktivnosti, temveč za močnejši skolTbseb-
223,0 ali padec za 3,7 %
581.8	ali padec za 7,9 %
173.8	ali padec za 2,9 %
n-ih dohodkov nasproti realiziranemu dohodku, kar se je dogodilo v veliki večini vodečih gospodarskih panog.
Omenjeni prikazi produktivnosti, v naturalni ali vrednostni obliki vsebujejo precejšnje slabosti in posplošenja in morejo služiti le kot orientacija, največkrat zelo groba orientacija, predvsem v primerjavi med posameznimi panogami. Naj gledamo tako ali drugače, lesna industrija ne zaseda zavidljivega mesta, kar nam še močneje narekuje, da poiščemo vzroke tega stanja in elemente, ki lahko spremene učinkovanje proizvodnje Qiniteljev k vse pozitivnejšim rezultatom.	-ep-
'skupni osebni dohodek Iz. tega odnosa spoznamo, koliko dinarjev dohodka pride na en di-
Mlini meljejo dan in noč
Samo dobro vzdrževan stroj nam je porok za hitro in nemoteno
proizvodnjo
Vlaki drvijo mimo nas, potniki občudujejo prelepo idilo naše globeli, po cesti neprenehoma vozijo lepe limuzine, bistra Sava Bohinjka teče enakomerno- po strugi, v kateri se iskrijo svetle postrvi. Vse to ustvarja idilo- lepe narave, v kateri -samevamo mi, ki ustvarjamo nov proizvod lesne industrije, t. j. lesn-o- moko.
Poleti osvežujoč hlad, pozimi
. .. toda kljub temu so vredni, da jim izkazujemo pozornost, če hočemo, da -nam bodo dolgo in dobro služili.
Mnogokrat jih silimo in preobremenjujemo s tako neprizadetostjo, kot da ne -bi bili naši. Vsakdo dobro ve, da okvara in izostanek stroja v celotnem poteku proizvodnje, čeprav samo za -nekaj ur, ne prinese nič dobrega, čeprav se to takoj sicer ne- opazi.
Marsikdo tedaj, ko se mu stroj pokvari, javi to svojemu nadrejenemu, -nato pa zadovoljno vtakne roke v žep i-n se d-zgubi med »la-štami«, češ saj imamo »mehanično«! Naši ključavničarji — vzdrževalci nato že hite k jeklenemu
mraz, da ti reže v kosti. -Povsod je svečan mir, le Sava s svojo 'kristalno barvo ih šumom, ko teče preko jezu, te sipomni na prelepo romantično- idilo- »Zlatorogovega kraljestva«, bregova, ki se skoraj popolnoma zapreta pa na zgodovinsko pot Turkov, ki so prišli samo do tu, v bohinjsko dolino pa -se nilso upali, ker so Bohinjci trde korenine in dobri
ponesrečencu, ki je ,ta.ko iznenada odpovedal -svojo poslušnost.
Za -nenadno in hitro okvaro je običajno vzrok naslednje napačno ravnanje-: stroj -smo preobremenili! Ali nismo opazili ali pa nismo hoteli biti -pozorni na del stroja, ki je po vsej verjetnosti že prej kazal hibe in okvare.
Nauk: -ne vtikajmo v stroj lesa večjih dimenzij, kakor jih prenese! Casov-no ga ne preobremenjujmo! Med obratovanjem ga opazujmo, če morda že ne kaže kakšnih znakov okvare!
Bodimo -prepričani, če bomo tako positopa-li, -nam bo stroj dolgo in dobro služil!
NGMAR
tovariši tudi v kolektivu LIP Bled.
Veliko izletnikov ee ustavi, občuduje ta košček mirne narave, si ogleduje v kristalno- čisti vodi svoj Obraz ter tiho premišljuje o svojih skrbeh. -Počuti se sprošče» nega ob tej uspavani tihoti v tem ozkem grlu Bohinjske d-o-line.
Toda ta mir je le navidezen. V tej sa-mot-ni stavbi teko- dan in noč trakovi življenja, noč in dan gori luč, katero Oživlja, s svojo mogočno- silo- bistra. Sava. Da, v t-e-j stavbi je sila, ki jo ti, popotnik, zaradi tihega občudovanja, romantike ne- o-paziš.
V tem skritem zatišju noč in dan hite trakovi z žagovino, katera -se spreminja v moko, v prah, v -puder, če bi jii primešali še dišav, bi -bil ta izdelek uporaben za različne kozmetične pripomočke; tako- pa se uporablja -le v lesno industrijske svrhe. Vse to se ostvarja v tej osameli stavbi.
Včasih smo žagoviin-o odvažali v potok, v Savo, sedaj pa, se vsa ta žagovina predela. v moko-, ki ustvarja devize in daje- življenje delavnemu kolektivu.
Začetek je bil res težaven; vendar smo s skupnimi močmi prebrodili vrsto težav. Sedaj mlini neutrudno meljejo in naš mali kolektiv z zaupanjem zre v bo» dočnost.	»Pi«
Stroji in naprave res niso živa stvar, toda...
Nove dolžnosti
SE
Iz vselbin. občnih zborov sindikalnih podružnic podjetja so se izkristalizirala posamezna hotenja in želje proizvajalcev. Res je, da instrumenti o novi delitvi dohodka tedaj še niso bili popolnoma jasni, toda vseeno so razprave posameznih članov nakazovale dokaj jasna stališča. Redkokdaj ee je tako živo razpravljalo o problematiki z vseh področij našega dela v prihodnjem razvoju.
Vprašanje je, kako naj učinkovito in jasno določimo vlogo proizvajalcev v današnjem obdobju, ki nalaga venomer večje naloge, s tem pa tudi dolžnosti, tako članom kolektiva kot njihovim samoupravnim organom.
V podjetju se1 po strokovni plati že živahno razpravlja o formiranju ekonornsikih enot, o novi pristojnosti obratnih delavskih svetov.
Posamezni člani kolektiva so mnenja, da je decentralizacija, ki se sedaj izvaja, bolj upravni pojem. Toda poraja se vprašanje, na kakšen nalčin in s kakšnimi sredstvi zaktivizirati vse proizvajalce tako na njihovem delovnem mestu, kakor tudi v širšem družbenem dogajanju in celotnem proizvodnem procesu. Te spremembe v podjetju bodo temeljito posegle v celotno organizacijo. Z nujnostjo tega procesa se vsi strinjamo, potrebno pa je, da preidemo k hitrejši realizaciji, formiranju EE, s tem pa tudi organov upravljanja.
Stremeti moramo, da s korenitim posegom spremenimo delavca v aktivnega upravljavca in s tem povečamo njegov vpliv v gospodarstvu.
Izogibati pa. se moramo druge skrajnosti, da bi se pristojnosti, ki bodo prenesene navzdol, kljub formiranju ekonomskih enot, ne ustavile na srednjem in nižjem vodilnem kadru, t. j. mojstrih in oddelkovodjih. S tako upravno-administrativno decentralizacijo bi se ponovno krepila in prenašala »oblast« na drugo grupo ljudi, namesto na direktnega proizvajalca. Potrebno bo imeti več političnega posluha in več pogu-
ma in zaupanja v proizvajalce in na podlagi tega izpolnjevati delavsko samoupravljanje.
Zato bo potrebno večje sodelovanje članov kolektiva in večja strokovna pomoč s strani vodilnih delavcev. Izvršiti bo treba spremembe vseh obstoječih pravilnikov, ki so z ozirom na zahteve današnjega časa že zastareli. »Oblast« bo potrebno prenesti .na upravljavce tako, da sami rešujejo
probleme s področja proizvodnje, medsebojnih odnosov nagrajevanja in podobno. Službe v podjetju in pa strokovni kader bodo morali najti pota ih načine, da se temu sistemu prilagode, dolžnost družbenih organizacij pa je, da se odkrito in odločno pomenijo o nadaljnjem razvoju družbenih dkonomskih in proizvodnih odnosov v podjetju.
Zor
NEKAJ O DELU GASILCEV
na LIO »Tomaž Godec« pri gasilskih vajah
Da ne bi ponavljal nekaterih reči iz članka o razvoju gasilstva v prejšnji številki našega lista, bi prešel takoj na delo gasilcev v našem društvu.
Kmalu po občnem zboru sta se sestala upravni in operativni odbor. Pregledala sta plan dela in se dogovorila o nabavi potrebnega orodja in opreme. Potem pa sta na podlagi ugotovitve o neizvršenih sklepih napravila nov program operative za leto 1961 ter številne predloge o nabavi najpotrebnejšega orodja in opreme. Glede na tekmovanje in ocenjevanje ter na
vstop novih članov sta oba odbora napravila sestav desetin in razpored tekmovanja. Operativno vodstvo je nato pričelo s pripravami za tekmovanje, toda žal se je odzvala samo ena tretjina, članov operative. Zato je bil upravni odbor primoran sklicati, sestanek vse operative, na katerem naj bi vsak član dal izjavo o udejstvovanju. Končno smo sestavili dve desetini, eno mladinsko in eno iz starejših članov, tako, da so se lahko vršile vaje dvakrat tedensko po tri ure. Na željo članstva, da bi se čim več naučili, so bile vaje
S
n -%.
( tl« s^m s‘ *': I
•

^ r
-	X
if •
Ciani ILD »Tomaž Godec« pri gasilskih vajah
Dalo komisij Dalavskega sveta
V zadnjem obdobju je čutiti razgibano dejavnost posameznih komisij delavskega sveta. S tem načinom se vključujejo naši delavci v probleme podjetja in jih skušajo tudi samostojno reševati.
Komisija za tarifne postavke, nih mest. Kot prvi korak k no-delovne norme in premije je vemu načinu nagrajevanja, je imela več sej, na katerih so raz- tarifna komisija že izdelala pred-pravljali o novem načinu nagra- log osnovnih postavk, predvsem z jevanja in o sistematizaciji delov- namenom, da je kategorizirala
posamezna delovna mesta, upoštevajoč več kriterijev. Ta komisija je tudi primerjala način nagrajevanja v Lasno industrijskem podjetju Slovenj Gradec. Zadovoljivo je, da je komisija reševala zadeve samostojno, upoštevajoč vse okolnosti, ki vplivajo na formiranje osebnega dohodka. Predlog je dala v razpravo tudi že delavskemu svetu, ki ga je z manjšimi spremembami tudi sprejel, nato pa posredoval delovnemu kolektivu v razpravo. Za lažje delo komisije bi bilo priporočljivo, da se sproti seznanja s problematiko- nagrajevanja.
Komisija za propagando1 in tisk je tudi izdelala proračun, stroškov reprezentance, oglasov in udeležbe na sejmih. Predlog komisije je delavski svet potrdil, ker je komisija s točno analizo stroškov preteklega, leta izdelala program, ki, odgovarja potrebi podjetja. Komisija je bila mnenja, da se predvidena vsota ne sme v nobenem primeru prekorar-čiti.
Kadrovska komisija je obravnavala program uporabe sredstev za izobraževanje. Največ sredlstev v tekačem letu bo uporabljenih za stroške, ki nastajajo pri tečajih Srednje tehnične šole in Ekonomske srednje šole. Postavke stroškov zajemajo tudii pomoč za izredne slušatelje, za kvalifikacijske oz. polkvalifikacijske tečaje, priučitev za delovno mesto, predvideni so- .seminarji za višji vodilni kader, kakor tudi za srednji vodilni kader in strokovna predavanja za zaposlene. Na področju družbeno-ekonomskega izobraževanja je predviden seminar za člane delavskega sveta, upravnega, odbora ter člane sindikalnih odborov.
tudi izven programa. Temu je sledil uspeh na tekmovanju, kjer so v okviru sektorja dosegli največje število točk in s tem tudi prvo mesto. Največje veselje in zavest jim je dalo to, ker so videli, da so vsi kot eden, da med njimi ni takega, ki bi bil samo na papirju. Seveda pa se vesele tudi lepo urejenega doma in dobre opreme in orodja. Želijo se pa tudi čim bolj izuriti, da bodo lahko dobro branili svoj kruh pred sovražnim ognjem in ostalimi nezgodami. Zato je tudi vodstvo podjetja odobrilo, da se jim zamujeni čas na vajah ali tekmovanjih, kakor tudi ostalih prireditvah v korist izvežbanja plača.
Naj omenim tudi delo poklicne clužbe, ki ima nalogo, da izvršuje vse preventivne ukrepe, to se pravi, da skrbi za preskrbo z vodo, da so povsod razvrščeni potrebni gasilni aparati in da je orodje na svojem mestu in večkrat pregledano in očiščeno, to se pravi, da je v primeru akcije sposobno za uporabo. Ravno tako izvaja v sklopu z operativnim odborom predavanja za delavce in člane o uporabi orodij, na kar je treba paziti v posameznih oddelkih in kako se ravna z eno- ali drugo stvarjo. Zato se je naš vodilni kader zavzel letos predvsem zato, da desetino čimbolj izvežba v taktiki in priredi delavcem čim-več predavanj o preventivni službi na obratu samem. Le tako bomo sposobni obvarovati naš obrat pred nezgodami. Maks Poljanec
Ekonomska srednja šola skrite rezerve
Delavska univerza Bohinj je nih izpitov, do 20. junija pa jih poleg seminarjev, raznih tečajev čaka še pet kolokvijev. Da je dein predavanj, organizirala lansko la z učenjem ogromno, priča tudi leto v jeseni ekonomsko srednjo veliko število slušateljev, ki so šolo, ki bo trajala tri leta in to izstopili. Dva člana sta tudi iz pod strokovnim vodstvom ESS našega kolektiva. Že letos bodo
Poleg tega je bilo tudi posvetovanje vodilnega kadra v Bohinjski Bistrici, na katerem se je razpravljalo o liku vodilnega de-Mnogokrat govorimo o raznih »skritih rezervah« v ko- lavca, o proizvodnih odnosih, o lektivih. Te skrite rezerve tolmačimo na razne načine. — tehničnih pomanjkljivostih in Mnogi govore, da iso v raznih fondih, nekateri, da jih skri- podobno. Thkšhih posvetovanj bi vajo direktorji in šefi, mnogi pa, da rezerve sploh še niso bilo potrebno v našem podjetju odkrite. Torej, kaj je v resnici? Lahko rečemo, da te re- še več.
zerve pri nas že odkrivamo?	Tudi posamezne komisije ofanat-
Jasno je, da imajo največ mož- pač pa lahko govorimo, da ne šle- ni^ delavskih svetov, predvsem nosti za odkrivanje skritih rezerv dimo dovolj.	p® 'taril-nf komisije, so tudi raz-
vile svojo dejavnost, kar nam Kaj nam .koristi, če varčujejo le jamči, da bomo. z večjim sodelo-
Kranj.	predelali snov slovenščine za vso
Poleg slušateljev iz ostalih ko- redno šolo, v začetku prihodnjega naši strokovnjaki in to predvsem lektivov so tudi člani našega šolskega leta pa še dva predmeta, v tehničnem pogledu. Vendar iška-	^usl ya la^Illclavaju, vžmiem večieea števila zaposleni*
zadovoljstvo ^seh kS^je^dStaz	Pri dosedanjih izpitih i« bil ze™*ni samohaloga'^naSh^vodil- umŠuj.ej° lbs ™] dopuščajo, da se uspešneje reševali probleme pod-
dobrega dela šolskega odbora, uspeh sorazmerno dober, teko, da nih strokovnjakov Ta važna na- da poučimo steherS Ä de-	p0Bameznih dejavnosti
Tako je le-ta poskrbel vsa skrip- se ie študijska oblika krožkov po- loga odkrivanja Skritih rezerv je lavca da se bo zavedal, da ie ves____________________________________'
ta, ukvarja se z nastalimi proble- kazala zelo koristna. Ob službi in dolžnost slehernega člana našega material vse orodie vsi stroii tu- ...	, ,	,	..... .	,
nni nr „»oh	___ skrbi, m družino te nbi.akvnnamio i_„i________	_______ __ ... material, vse oroaje, vsi strop tu zaciji dela m v temeljiti m do-
di njegova last. Torej karkoli Siedni štednji slehernega člana
mi, v vseh kolektivih pa je pre- skrbi za družino je obiskovanj skrbel tudi manjše olajšave za te šole zelo naporno, vendar se z rajo iskati predvsakim 'začetkom uničlmo^uničimo svoie'in “nos," Sle?Bi ' «•«» sleb™a člani SluiŠatelje-	"°	PVfdbraževanju da dela, med delom in po končanem mo sami posledice. Te posledice	d°
delu.
Kako in kje iskati?
Od začetka šole pa do danes premaSati tudi ovire, imajo dijaki že sedem opravlje-
posledice. Te posledice rjij vse za boljšo organizacijo de-čutimo v tem, ^ da so naši osebni pripravo dela in absolutno .	prejemki manjši kot bi lahko bili. štednjo, lahko pričakujemo večji
eliko skritih rezerv je v pra- jz do se(jaj .napisanega je raz- uspeh, ki bo v korist tako celot-m premišljeni organizaciji vidno, l(ja jG veijk del skritih re- nemu kolektivu, kot tudi posa-
vilni
dela. Tega pa ni dolžan organizirati samo tehnični vodja ali od-delkovodja. Vsak delavec na svojem delovnem mestu je dolžan poskrbeti za pravilno organizacijo dela. S tem, da se delo dobro pripravi in organizira, se poveča delovni učinek in s tem tudi osebni prejemki.
Naslednji primer odkrivanja skritih rezerv, je v štednji materiala, ki ga obdelujemo. Večina naših delavcev se sicer zaveda, s kako dragim materialom ravna,
zerv v pravilni in dobri organi- mezniku.
NC
Tromesečni pregled produktiv* nosti dela na naših žagah
Januar ur/m3
hlodovine žag. lesa Boh. Bistr. 7,970 Rečica	5,876
Februar	Marec
ur/m3	ur/m3
hlodovine žag. lesa hlodovine žag. lesa 11,440	6,090	8,460	5,300	7,900
8,972	6,075	9,021	5,326	7,828
6,205	5,169	7,563	5,751	8,457
Slušatelji ESS v odmoru
Jesenice 4,217
Analiza po fazah dela pokaže, da di najnižjo produktivnost dela. Od vendar je vedno nekaj brezvest- razmeroma mnogo časa odpade na januarja naprej produktivnost de-nežev, ki niti najmanj ne pazijo skladišče žaganega lesa, ker je še la z manjšim kolebanjem počasi na to, da bi šlo v zgubo čimmanj slaba mehanizacija in težji pogoji raste zaradi boljše dobave hlodo-materiala. Tukaj je potrebno orne- dela v zimskem času.	vine, lažje manipulacije s hlodo-
niti tudi ostali potrošni material, Karakteristično za krlišče je, da vino in deskami, izboljšanjem vre-ki je prav tako drag. Prepričan je najnižja produktivnost dela v menskih prilik, manj vitlanja in sem, da če bi delavci vedeli za zimskih mesecih, ker so težji po- hitrejše odpreme, boljše oskrbe z cene tega materiala, bi ga ver- goji dela zaradi slabega vremena energijo, več pare in hitrejšega jetno racionalneje uporabljali. in manjšega dovoza hlodovine. sušenja lesa, manj defektov na Napačno bi bilo, če bi govorili, Podobno je z ostalimi fazami strojih in rezanja boljše hlodovi-da ae v našem kolektivu ne štedi, dela, ki imajo v zimskem času tu- ne.	Ing. Jordan Blaževič
VI. redno zasedanje ODS Štirideset let Lesno
LIO „Tomaž Godec" Boh. Bistrica
industrijskega obrata
//
Marsikoga izmed članov našega, ne več majhnega kolektiva bo zanimalo, o čem razpravljajo naši obratni delavski sveti. Zmotno je namreč mnenje, da se o vsem, kar se dogaja v našem ipodjetju, odloča in sklepa samo na zasedanjih centralnega DS. Dejstvo je, da se marsikak predlog, ki ga je osvojil CDS, »rodil« ravno na zasedanjih obratnih delavskih svetov.
Na kratko bi opisal zadnje — VI. zasedanje obratnega delavskega sveta LIO »Tomaž Godec«.
Dnevni red je obsegal naslednje točke:
1.	Izpolnitev proizvodnje plana za leto 1960
2.	Izpolnitev finančnega plana za leto 1960
3.	Proizvodni plan za leto 1961
Najprej smo pregledali izvršitev
sklepov, sprejetih na V. zasedanju ODS. Nekateri so bili izpolnjeni in se izvajajo1 (poslovanje obratne okrepčevalnice, manjša dela v zvezi HTZ in poižamn-var-noistna služba), drugi pa iz objektivnih razlogov (finančna sredstva, prezaposlenost oziroma odsotnost zidarske grupe) niiso bili izpolnjeni. Montiran je bil transportni voziček za prevoz desk od polnojarmenika k večlistni krožni žagi in e tem v dokajšnji meri razbremejeni delavci na tistih delovnih mestih. — Poizkusno je treba montirati korito za razrez žamalnja v žagi, da se raz-bremene delavke, ki opravljajo' eno izmed res najtežjih del.
Poročilo o Izvršitvi proizvodnega plana za leto 1960 je podal obratovodja tov. Robič, nato pa tov. Burja Anica še poročilo o finančnem poslovanji! za lansko leto.
Na obe poročili se je razvila živahna diskusija: Uspeh obrata v lanskem letu je nadvse zadovoljiv, saj 'srno plan izpolnili s 105,09 %.
— Seveda je tako dober finančni uspeh v določeni meri zasluga zvišanja cen rezanega lesa in drugim artiklom, ki jih proizvajamo, vendar je nedvomno tu tudi zvišanje produktivnosti, ki smo jo dosegli.
V diskusiji se je pokazalo, da bi bil uspeh v lanskem letu še boljši, če ne bi vplivali na proizvodnjo objektivni vzroki (pomanjkanje celuloze za lesno volno, pomanjkanje hlodovine v decembru, zakasnila se je proizvodnja gradbenih plošč).
Tudi po tretji točki dnevnega reda — proizvodni plan obrata za leto 1961, ki ga je podal tov. Robič, se je odprla široka diskusija, iz katere bi povzel glavne misli:
Na vsak način si moramo poizkusiti zagotoviti čimveč za nas osnovne surovine — hlodovine — saj predvideva plan oddaje Gozdnega gospodarstva Bled, da bo celotno naše podjetje v letošnjem letu dobilo manj hlodovine, kot jo je v preteklem letu razrezal samo naš obrat.
Zaradi povečane kapacitete predelovalnega obrata in zmanjšanega nareza, bomo morali zagotoviti čimveč desk za predelovalni obrat. Za izvoz in domači trg jih ne bo ostalo mnogo. To se bo moralo upoštevati pri nareznih nalogih.
Pri ostalih asortimentih izgleda, da ne bo zaprek, da ne bi izpolnili in tudi presegli postavljenega plana.
V nadaljevanju zasedanja smo se seznanili še z uredbo o obveznem označevanju artiklov, ki jih proizvajamo. S stališča kupca gledano, je to označevanje prav gotovo ugodno, s stališča proizvajalca pa vsaj v začetku precej nerodna zadeva, fci pa jo bomo morali izvajati, če se hočemo izogniti precej visokim kaznim, ki jih predvideva uredba.
Sprejet je bil sklep, naj tehnični sektor spremlja gibanje števila proizvodnih ur na 1 kub. meter v novem predelovalnem obratu in o tem poroča na prihodnjem zasedanju. Število delovnih ur ,na m3 je namreč zelo visoko in se bo moralo občutno znižati, seveda vzporedno z raznimi izboljšavami, ki se urejajo v proizvodnem procesu. Člani ODS so bili mnenja, da novi enostranski skobelni stroj v predelovalnem obratu ni ekonomičen, niti tako velikega ne bomo nikoli potrebovali in je, bil sprejet sklep, naj CDS razpravlja o tem, da se ga proda in nabavi manjšega, po možnosti dvostranskega. Pomenili smo ise še o delitvi žamanja in odpadkov za člane 'kolektiva. Ža odpadke smo določili novo enotno ceno in kriterij za delitev.
Glede žamanja pa smo bili mnenja, da posredujemo CDS predlog o nadomestitvi dosedanje količine žamanja z določeno vsoto denarja (10.000 do 12.000) za nakup kurjave, s čimer bi dosegli določen plus za podjetje, člane kolektiva pa postavili v enak položaj, česar po sedanjem ključu delitve ni bilo.
Na kraju smo razpravljali še o nekaterih prošnjah članov in nečlanov kolektiva in nekatere ugodno, nekaj pa tudi neugodno, rešili.	Strgar
Lesno industrijski obrat Gorje je svoje uspehe v 40 letih obstoja obrata, v okviru proslav 40. obletnice KPJ, dostojno proslavil.
V prejšnjih številkah je bilo mnogo napisanega o delu in življenju na Lesno industrijskem obratu Gorje v 40 letih njegovega obstoja, o njegovih težavah in uspehih. Kolektiv obrata se zelo trudi, da bi čimbolj e gospodaril. S tem, da priteguje k svojemu delu vedno več sodelavcev, je našel
Gorje
pravilno pot za uspešno gospodarjenje.
Ob sodelovanju TVD »Partizan« Gorje, »Svoboda« Gorje in »Svoboda« Bohinjska Bistrica, je sindikalna podružnica Lesno industrijskega obrata Gorje proslavila ta pomembni dogodek in razvila sindikalni prapor.
Pobratenje praporov ob priliki razvitja
ŽELJE SLUŠATELJEV TSŠ IN ESŠ
Zelja slušateljev na Tehnični srednji šoli in Ekonomski srednji šoli je, da bi upravni odbor in delavski svet podjetja večkrat razpravljala O1 problemih šole in slušateljev.
Zaradi različnega sestava slušateljev v teh dveh šolah smatramo nekateri, da je nezadostna samo izmenjava mnenj s strani vodstva šole, z mnenji slušateljev in uprave podjetja.
Če upoštevamo, .da je podjetje na podlagi potreb omogoölo posameznim kandidatom, da obiskujejo tečaje in je s tem dokazana pravilna skrb podjetja do delavca, ki se želi strokovno usposabljati, smo vseeno mnenja, da bi vez med šolo in podjetjem bila. stalnejša. S tem želimo poudariti, naj bi podjetje spremljalo uspeh posameznikov in jih na podlagi prizadevahja in vestnosti predvidoma že usmerjalo' v proizvodnjo pziroma na tista delovna mesta, za katera so slušatelji najbolj primerni.
Med slušatelji je tudi določeno število’ žena, ki poleg opravljanja dolžnosti na delovnem mestu iin obiskovanja tečajev, morajo opravljati še razna domača dela. Poleg teh so še slušatelji, ki so z večletnim delom v podjetju dokaj zadovoljivo' opravljali svoje dolžnosti, so* pa starejši, in posamezniki, ki svoj prosti čas ne izkoristijo' racionalno za obdelavo pridobljene snovi na tečaju in ki .neredno obiskujejo posamezna predavanja.
So tudi primeri, ko so posamezniki izstopili iz šole. Zaradi vseh teh nastajajočih problemov bi želeli pomenek s kadrovsko komisijo, oziroma z odgovornimi v podjetju, kajti če se je podjetje že odločilo, da lasten kader strokovno dviga in mu nudi ugodne finančne pogoje, morda ne bi bilo napačno-, da bi se pomenili o vseh nakazanih težavah. Večina slušateljev ima voljo.
Smatramo tudi, da je za podjetje veliko ugodnejše, da štipendira lastni kader. Moralo bi se pa za ta kader tudi bolj zanimati.
'Prizadevni slušatelji zahtevamo, da bi upravni odbor razpravljal tudi o tistih slušateljih, ki se zaradi lastne neodgovornosti ne pripravljajo- dovolj, da razpravljajo
o kandidatih, o vzrokih odstopanja od nadaljnjega šolanja in na podlagi tega sprejme ustrezne sklepe, tako, da. bi dal moralno pomoč še -obstoječim omahljivcem, od neprizadevnih pa naj bi se zahteval sorazmerni, del povrnitve nastalih stroškov šolanja.
K. R.
Pogled v TSŠ na Bledu
Večini čitateljev je že znano, da je bila na Bledu ustanovljena TSS. S to triletno večerno šolo hočemo dobiti sposoben kader, da se izpopolni vrzel, ki je nastala v našem gospodarstvu. To šolo obiskujejo povečini starejši' ljudje, ki hočejo izpopolniti svoje znanje. Obiskovalci te šole so skoraj iz v-se Gorenjske. Sola je trikrat tedensko po pet ur in zavzema snov matematike, slovenščine, kemije, tehnologije in fizike. Sola je zelo zahtevna, zato je treba mnogo študija, da se snov predela.
Ce pomislimo, da so slušatelji
vsak dan na delu, potem pa gredo še v. šolo, vemo, da imajo res dovolj dobre volje, da -premagajo vse te ovire. Predavatelji se trudijo, da snov predelajo čim jasnejše in s tem omogočijo lažji študij. Izpiti bodo predvidoma v drugi polovici junija in je le še dober mesec aktivnega študija do dneva, ko si bomo pogledali v oči in brez Sramu povedali, da naš trud ni bil zaman.
So pa tudi možnosti, če pri izpitu padeš, lahko ponavljaš v jeseni. Mislimo pa, da ne bo potrebe in da se bomo že sedaj učili, da nam ostanejo počitnice res samo za razvedrilo in počitek.
Ker se je sedaj na Bledu že začela sezona, se opaža, da slušatelji po malem »špricajo« predmete. Saj je res težko sedeti v »akvariju« — tako smo namreč krstili
smrt
Nekaj dni pred praznikom dela — 1. maja ^ je tovarišica Pretnar Rozka, delavka na LIO Gorje, izgubila svojo 6-letno hčerko, ki se je zastrupila s ciankalijem pri nabiranju travniškega cvetja in bila takoj mrtva. Strup so pozimi nastavili lovci divjadi, a ga niso odstranili. Nesreča je hotela, da je hčerka dobila pilulo in misleč, da je bonbon, ugriznila in umrla.
Nekaj dni po tem primeru je umrl tovarišici Polc Andrejani na posledicah meningitisa 10 mesecev star sinček.
Sindikalna podružnica je ob tej priliki organizirala za pomoč prizadetim nabiralno akcijo.
Obema sodelavkama izrekamo naše sožalje.
Moški zbor Svobode Boh. Bistrica nam je zapel borbene in delav
ske pesmi
restavracijo »BJegaš« — in mirno gledati sprehajalce, ki hodijo po cesti mirno naših oken.
Po izpitih se bodo lahko tudi slušatelji odpočili, ne da bi »špri-cali« predmete.	X 13
Tudi med otroke je zamahnila
Pionirke TVD Partizan Gorje pri izvajanju simbolične vaje
»TRIGLAVSKI LES«, glasilo delavnega kolektiva LIP Bled — Izdaja: LIP Bled — Odgovorni: glavni urednik Franc Mencinger — Uredniški odbor: Vera Svetina, Andrej Trojar, ing. Alojz Vovnik, Štefan Pangeršič, Janez Urankar. Stanko Ažman, Vukašin Kilibarda, Ferdo Tolar. Helena Rotman in Janez £BLED£ Stare — Tehnični urednik: Franc Bajt — Tel. 954-15 Tisk: CP »Gorenjski tisk« v Kranju
\
J
Že letos bo dograjen počitniški dom v Seči pri Portorožu
ZA RAZVEDRILO
Lepe in senčne sobe bodo na razpolago že letos vsem, ki hočejo preživeti svoj dopust na morju
razporejen v sebe, kdo- pa v šo-
Na . predlog upravnega odbora. Počitniškega doma in po sklepu delavskega sveta podjetja smo že v mesecu marcu pričeli z razširitvijo našega počitniškega doma v Seči.
S to. razširitvijo bodo člani našega kolektiva pridobili precej udobnih ležišč, urejajo se tudi sanitarni prostori iin že obstoječa jedilnica.
Čeravno je bil pričetek del šele v marcu, smo v razgovoru s člani upravnega odbora počitniškega doma izvedeli, da. bo- dom uporaben že v začetku meseca junija.
Res je, da je precej težav z nabavo gradbenega materiala, vendar je našim delavcem, ki delajo na dograditvi počitniškega doma, uspelo-, da gradnja nemoteno- poteka.
S to dograditvijo- bo- letovanje za, člane našega kolektiva veliko prijetnejše koit do- sedaj. Ne bo več nevšečnosti e podrtimi šotori, niti ne razpravljanj o tem, kdo bo
tore.
Po- dosedanjih prijavah je pričakovati, da bo zasedba tudi v letošnjem letu po-lnošteviiina. Upravni odbor je razpravljal o ceni in o-stalih storitvah, ki -pa so za člane našega ko-lektiva res ugodne. Morda bi razpravljali tudi o dograditvi kopališča, kar pa zaenkrat zaradi finančnih sredstev -skoraj ni izvedljivo.
V Počitniškem domu, ki je' zgrajen za o-d-dilh našega delovnega, čl-oveika in bo dograjen z ustvarjenimi sredstvi vtseih z-aiposle» nih, se bo moral spremeniti tudi c-dincs posameznih koristnikov do naše lastnine. Pri pregledu poslovnega 'leta 1960 smo- morali žal ugotoviti, da del izgubljenih sredstev izhaja, zaradi malomarnega odnosa do inventarja. Ne želimo uvajati -disciplinirani hiišni red, želeli -pa bi, da bi bil naiš dom vzor prijetnega, zdravega in sproščenega- oddiha, do- katerega naj bi koristniki imeli gospodarski odnos.	Š. J.
ZLOGOVNICA
A - BA - Dl - HO - I - KA KA - LEP - NA - NEC - NE -NI - O - RI - O - RA - RI -SLO - SA - STA - STIM - TI - TE - TI - VI - TI - VSE -TI - VE - ZU - VE Iz zgornjih zlogov sestavi naslednje besede:
1. ljubkovalno žensko ime; 2. loviti ribe; 3. zapre-ka; 4. vsrkati,
»Seveda, saj je mož dobil mesto direktorja v podjetju!«
PERSONALNE SPREMEMBE
MAREC 1961:
PRIHODI:
Na LIO »Tomai Godeče Boh. Bistrica so bili sprejeti naslednji novi delavci:
Ivanka Cabrilo, kuharica; Jožica Dobravc, pomočnik pri stroju; Jože Gogala, skladiščni delavec; Marija Lončar, Marija Medja, Frančiška Langus, Ljudmila Slak, Marija Selan, Vera Soklič, Tončka Šuligoj, Marta Prezelj, Stanislava Rejc, Kristina Mencinger, Jakob Žvab, Pavla Žvab, vsi pomočniki pri strojih; Jure Vučak, gradbeni delavec.
Lesno industrijski obrat Rečica, Soteska, Jesenice in direkcija niso sprejeli nobenega novega delavca, na Lesno industrijski obrat Gorje pa je bil sprejet Jože Pogačnik, za delo pri stroju. Skupno je bilo torej v mesecu marcu sprejetih 18 delavcev.
ODHODI:
Z obra-ta »Tomaž Godec« Boh. Bistrica so odš-li :
Jože Lenar — delavec pri stroju, v JLA; Ciril Laharner — izvoz iz žage in Henrik Laharner — pfi-krojevalec žag. lesa, sta odšla zaradi boljših delovnih pogojev k drugemu podjetju; Viktor Mencinger — mehanik, odšel v JLA; Janez Poklukar — mehanik, odšel zaradi boljših' pogojev k drugemu .podjetju; Marjan Trojar — mehanik, odšel na odslitženje kadrovskega raka v JLA; Janez Smukovec — delavec na -krlišču, je bil upokojen.
Z obrata Rečica je odšla Gina Lojak — skladiščna delavka, odpuščena po preizkusnem enomesečnem roku.
Z obrata v Gorjah sta odšla mizarja Anton Rožič in Franc Pogačar na odsluženje kadrovskega roka v JLA.
Iz ostalih delovnih enot podjetja ni odšel nihče.
Skupno je v mesecu marcu odšlo 10 delavcev.
Vseh zaposlenih delavcev in uslužbencev JO. marca 1961 je bilo 127 in 16 vajencev.
APRIL 1961:
PRIHODI:
Na obrat LIO »Tomaž Godec« v Bo-h. Bistrico iso prišli:
Jože Cesar — skladiščni delavec; Marija Heine — delavka v žagi; Andrej Marcela — delavec v predelovalnem obratu; Anton Podlipnik — strojni ključavničar; Marija Robič — pisarniški referent; Rozalija Ravnik — delavka v žagi; Tončka Prezelj — skladiščna delavka; Francka Smukavec in Janez Smukavec — delavca pri žagi; Bogomir Skrt — skladiščni delavec.
Na obrat Rečica so bili sprejeti:
Miroslav Bizjak, Alojz Berginc, Stanislav Gorenšček, Venceslav Koren in Janez Skočir — skladiščni delavci ter Andrej Trojar — lesnoindustrijski tehnik, ki je bil premeščen z direkcije podjetja za pomočnika abratov-odje.
Na obrat Go-rje so prišli:
Stanislav Ulamec — transportni delavec in Alojz Žemva — gasilec.
Obrata Soteska in Jesenice nista sprejela novih ljudi.
Na direkcijo podjetja so prišli:
Marta Jugovič — pisarniški referent; Jože ing. Kastelic — gozdarski inženir, kot referent v tehnično - proizvodnem sektorju in Bernarda Kastelic — lesnoindustrijski tehnik, kot normirec.
Skupno je prišlo v mesecu aprilu 20 novih delavcev, 1 pa je bil premeščen v okviru podjetja.
ODHODI:
Z obrata »Tomaž Godec« so odšli:
Franc Kokošin — delavec pri transportnih napravah, je odšel
zaradi boljših delovnih pogojev k drugemu podjetju; Marija Odar — pomočnik izdelovalca lesne embalaže in Ivan Vučak — gradbeni delavec, sta odšla zaradi družinskih razmer.
Z o-brata Rečica je -odšel pomočnik 'obratov od je — lesnoind. tehnik Janez Stare, na odsluženje kadrovskega roka v JLA.
Z obrata Go-rje je odšel Janez Žima — kurjač, zaradi starostne Upokojitve, z ostalih delovnih mest ni odšel nihče; z direkcije je bil na obrat Rečico premeščen Andrej Trojar.
Skupno je odšlo 1 delavcev, 1 pa je 'bil premeščen v okviru podjetja.
30. aprila 1961 je bilo zaposlenih 142 delavcev in uslužbencev in 11 vajencev.
REŠITEV KRIŽANKE
Z MAGIČNIM KVADRATOM
Vodoravno:
1. nitje, 5. -param, 9. mene, 10. Romeo, 13. azfo, 15. oslabel, 17. velebit, 19. TT, 20. a* 21. ma, 22. ga, 23. or, 24. krti, 25. Adim, 27. av, 28. rokav, 30. rebra, 32. KZ, a, e, 33. ro, o, v, 34. vi, -b, o, 38. ia, 39. enota, 41. dansa, 44. Lj., 45. An-ka, 47. kosa, 49. vr, 50. ia, 51. ga, 52. ke, 53. am, 54. -d, š, 1, s, h, r, a, 58. novosti, 61. a-kee, 52. aktiv, 63. so-ba, 64. Islam, 65. i-dasa.
Navpično:
1. nestrokovnjaški, 2. ini., 3. Tea,
4.	Erest, 5. poemd, 6. rae, 7. azb., 8. M Figarova svatba, 9. motor,
11.	ol, 12. ev, 14. otava, 16. barva, 18. Laire, 24. ka, 26. me, 29. KZ, 31. br, 35. io, 36. Bangh, 37. odsev, 38. in, 39. Elida, 40. ta, 42. aa, 43. armija, 46. karam, 48. okovi, 55. les, 56. sel, 57. ak, 58. ni, 59. osa, 60. SOS.
inhalirati; 5. ženinova družica; 6. izgovorim, rečem; 7. prebivalec ene izmed republik; 8. etiketa; 9. rešiti; 10. nekam iti.
Ob pravil-ni rešitvi bereš v debelo obrobljenih kvadratih slovenski pregovor.	P. M.
REBUS
TINE HELSINK
Posetnica ti pove, kaj je mož po poklicu.
PREVEČ ODKRITO
Od: »O čem premišljuješ, draga?«
Ona: »O tem, kako je marsikdo neumen.«
On: »Misli rajši name.«
Ona: »Saj prav to delam.«
UREZAL SE JE
Nakupovalka: »Ali imate še moko, ki ste jo imeli prejšnji teden1«
Trgovec: »§e! Še! Koliko je pa hočeteI«
Nakupovalka: »Nič! Nič! Pridem •zopet, kadar je ne boste več imeli.«
ZMENEK
Faint in dekle se dogovorita za sestanek in sicer je dekle povabilo
fanta na »svoj« dom. Dekle pove fante naslov: Mojstrana 84.
Ubogi fant se je gotovo potil, ko je izvedel, da ima ' to številko koča na Kredarici.
DRAGINJA
' Žena pride s trga in jadikuje:
»Ne, ne, v vodo grem, ustrelim se, obesim se.. . Talko visoke cene .. . Saj ni mogoče več živeti.«
-Mož jo posluša, skomigne z rameni in nekaj sam pri sebi računa.
Zena: »Kaj naz naredim, za vraga, povej!«
Mož: »Treba je živeti dalje, ljuba moja, ne gre drugače.«
Žena: »Zakaj?«
Mož: »Keer -sem izračunal, da so tržne cene še vedno nekoliko nižje, kakor pogrebni stroški.«
HUDO ZDRAVILO
Miha: »Kako pa se počuti danes Vaš mož?«
Žena: »Gre mu že na bolje, tovariš Miha.«
Miha: »Pijavke so mu pomagale, kajne?«
Žena: »Oh, Miha, to je bilo pa hudo! Prvo je s težavo pogoltnil živo, drugih pet sem mu pa morala ocvreti.
PRI OTROCIH
V sobi se igrajo otroci. Vstopi mama 'in vidi, da Janezek in Minka sedita sredi sobe na tleh, najmlajši Tonček pa leži pod mizo.
»Kaj pa delate?« jih vpraša mama.
» Ja in Minka se greva ata in mamo,« pravi Janezek.
»Zakaj pa leži Tonček pod mizo.«
»Čaka, da pride na svet.«
TONCUE ODPOVEDAL
Danes je Tonclova krošnja prazna. Nam, -uredniškemu odboru je silno žal. Vendar ni pomoči. Sicer korajžni To-ncl se -je ustrašil bojevitih Bohinjk in Bohinjcev, ki so pridrveli nadenj, ker je iz koša stresel nekaj resnic o njih.
Med našimi 146 člani kolektiva bomo našli še kakšnega Tonda, ki bo v bodoče nosil težko krošnjo resnic o nas, naših napakah in slabostih .ter naših dobrih straneh. Nikoli ni odveč izvedeti na zabaven način, kakšni smo, kako in kje smo ga polomili. Prav hvaležni 'bi mo-
rali Miti Tondnu, da nas je -tako nevsiljivo opozarjal na naše napake. Menda nimamo rajši disciplinske komisije kot Tonclna?!
In sedaj? Uredniški odbor išče novega Tonclna. Kandidati naj se javijo pod geslom: korajža velja! Našemu dosedanjemu Tonclmt pa priporočamo, da se opogumi! Iz svoje, krošnje, ki jo je odložil na ■podstrešje, kjer čaka boljših časov, naj le še kaj strese, čeprav bo koga grenko oplazilo. Uredniški odbor mu zagotavlja, da bo v slučaju napada prizadetih bojevitih bralcev -prišel na pomoč v strnjeni vrsti!
Naši pionirji pišejo
MOJA ŠOLSKA KLOP PRIPOVEDUJE
Zmračilo se je. Moral sem oditi spat. Komaj sem zatisnil oči, je priletela iz teme proti meni šolska klop, v kateri sem v razredu sedel. Na mo-je veliko začudenje je začela klop govoriti: »Prišla sem k tebi, da bi videla, če svoje pohištvo tudi tako mučiš kot mene. Sicer pa naj ti povem svo-jo zgodbo-. Dobro poslušaj!
Izdelali so me v neki tovarni i-n z mnogimi tovarišicami me je kupila gorjanska šo-la. Že prvi dan sem videla, da mi ne bo lepo. Ob meni je sedel neki Tine. Imel je gro-zen, zakrivljen no-ž in je z menoj vred zelo trpel pri matematiki, nemščini, fiziki ter kemiji. Ko-maj je prišel v razred, je zmetal zvezke na klop ter prosil sošolce, naj mu po-sodijo zvezke. — Potem je z vso ihto hitel pisati naloge. Med matematiko je izvlekel svoj nož in začel svoje delo. V meni so nastajale luknjice, razne risbe in vdolbine. Nekoč ga je zalotil profesor in mu nož vzel. Misliš, da je kaj pomagalo? Nič! Načel me je s šestilom. Srečni so bili le tisti dnevi, ko ga ni bilo v šoli. Naj ti povem še o drugih, ki so sedeli ob meni? Stvar bi postala dolgočasna, kajti vedno bi bila ena in ista zgodba. Vedi pa, da tudi ti nisi nič boljši! Poboljšaj se! Klop je skupna last. Pomisli, koliko jih bo še sedelo ob
meni, da ti nisi sam! Lahko noč!« je še dejala in izginila. Prestrašen sem hotel zakričati, pa sem le zazehal in se zbu-ddl v topli postelji. Sklenil sem, da ne bom nikdar več več tako mučil klopi. Skumavc Marjan 7. razred osn. šole Gorje
Zviii polh
Zdaj pa polh takoj iz luknje, saj si dovolj že rejen, da boš jutri za p-ečenko, boia, brž iz luknje ven!
»Jutri, jutri!«
Polh se hitro oglasi.
Torej pridem jutri,
pazi se še, da boš bolj rejen.
Daj polh debeluhar, saj dovolj si že rejen, zadnji dan te čakam, hola, brž iz luknje ven!
»Jutri, jutri!«
Cuje se iz luknje ven.
Torej pridem jutri, zdaj se še naspim.
»Norček, norček!« se zadere sraka.
»Misliš mar, da polh še vedno nate čaka«.
Franc Bolčina
7. a razred Bohinjska Bistrica