Gospodar in gospodinja
leto 1938
23 FEBRUARJA
STEV 8
Najhujši škodljivec
Res, da nam napravijo na našem sadnem pridelku veliko škodo razne tako imenovane glivične bolezni, kakor 60 kodra, plesen, zlasti pa škrlup in gniloba. Toda še večja je škoda, kri nam jo prizadene na jabolkih in hruškah z a v i j a č , ki povzroča znamo in tako nevšečno črvivo9t. Splošna sodba je, da je najmanj ena četrtina jabolčnega pridelka vsako leto črviva in za kupčijo nesposobna. Če računamo, da pridelamo v naši banovini povprečno na leto 4000 vagonov jabolk, je potemtakem 1000 vagonov črvivih in tako rekoč brez vrednosti. 1000 vagonov po 10.000 kg znaša torej 10,000.000 (deset milijonov) kg. Samo po 1 din kg znaša škoda 10 milijonov dinarjev. Bržčas pa je ta škoda še večja, ker je oškodovana tudi količina pridelka. Zaviiač se pojavlja pri nas navadno v dveh rodovih, in plodovi, napadeni od prvega rodu, popadajo še nerazviti z drevja in v našem gorenjem računu ta ogromni odpad sploh ni vštet.
Dasi se je ta zadeva že mnogokrat obravnavala v strokovnih člankih in v neštetih predavanjih, je vendar še dandanes premnogo sadjarjev, ki ne poznajo zavijača in njegovega življenja in ga torej ne morejo z uspehom zatirati. »Črva« vsakdo vidi v plodu in ga z gnusom brsne iz njega, malokdo se pa vpraša odkod je prišel v plod in kako bi se dalo to z a b r a n i t i. Zato mislimo, da je potrebno, ako zopet in zopet opozorimo sadjarje na tega hudega zajedaJ-ca in obrambo pred njim.
»Črv«, ki razjeda peščišče jabolk in hrušk, je ličinka jabolčnega zavijača — majhnega rahlega, nočnega metuljčka, zamolkle barve, kakršno je lubje sadnega drevja. Ta metuljček leta junija in julija meseca in sicer samo ob večernih urah. Podnevi pa ždi nepremično na kakem deblu, kjer ga je jako težko opaziti. Zato ga tudi malokdo vidi in pozna V tej dobi torej, ko so plodiči jabolk in hrušk komaj za grah debeli (kmalu po cvetju), zleže samica 30 do 50 jajčec posamez na mlade zarodke. — V 8—10 dneh se izleže iz vsakega jajčeca majhna bela ličinka (črv), ki zleze v jamico
med osehle prašnike in čašne liste (kjer nastane na plodu »muha«), Gndi ostane nekoliko dni na površju in gloda nežno kožico. Najkasneje v S—10 dneh pa se zavrta v plod prav do sredine, do peščišča. Rov za njo se zaraste. Tako navrtani in v osrčja nakaženi plodovi se nekoliko časa branijo, naposled pa omagajo in odpadejo z ličinko vred. Na tleh se »črv« v plodu razvija dalje. Konec julija ali začetek avgusta je dorasel. Tedaj se pregrize iz ploda, poišče primerno skrivališče na bližnjem deblu, kjer 6e zabubi. Tekom avgusta že prodro iz bub metuljčki, katerih samice se takoj pobrigajo za drugi zarod, to se pravi, da začno zalegati jajčeca po že debelih, močno razvitih plodovih. Ta drugi zarod prizadene 6eveda še večjo škodo nego prvi, ker ga je več, 6adja pa manj. Plodovi, nakaženi od drugega zarod«, prej zorijo nego zdravi in odpadejo navadno prezgodaj z drevja. V ugodni, topli in suhi jeseni dorastejo »črvi« v plodovih navadno že na drevju. Dorasli 6e pregrizejo ni. dan in se spuste po pajčevinasti niti na tla, od koder zlezejo na bližnje deblo, kjer 6i poiščejo varno skrivališče in zavetje. Ondi pr' zimijo kot gosenice. Zabubijo se šele na jiomlad (aprila ali maja meseca) in junija prodre iz bube zopet metulj. Življenje 6e začne iznova kakor je opisano zgoraj.
Nekaj ličink (»črvov«) drugega zaroda pa ne doraste na drevju, ampak ostane v v plodovih, ko jih na jesen spravimo v shrambe. Tudi v tem položaju si znajo pomagati. Prej ali slej zlezejo iz plodov in si poiščejo skrivališče pač v shrambi v kaki primerni razpoki v zidu, pri oknih, pri vratih, na stropu ali kjerkoli. Tu počakajo pomladi, kakor njihove sestrice v skrivališčih po deblih sadnega drevja.
Kdor bo temeljito premislil življenje zavijača, bo lahko izvajal iz tega opisa, kako se ga je lotiti, da mu bo prišel čim izdatnejr do živega. Izkušnje nam kažejo te-le možnosti zatiranja:
1. S temeljitim snaženjem sadnega drevja, zlasti starejšega, vzamemo zajedalcu naravno skrivališče za prezimovanje. Z mazanjem osnaženih debel z 10% arborinom ali
20% žveplenoapneno brozgo zatremo marsikaterega »črva«, ki čaka na deblu pomladi. Sedajte bo čas za to delo.
2.	Na debla jim nastavljajmo umetna skrivališča zlasti julija in avgusta, da polovimo ličinke prvega zaroda. O tem v svojem času natančneje.
3.	Metuljčke lovimo z lučjo v steklene pasti. Maja meseca bomo opisali ta način lova.
4.	Shramb, kjer smo imeli čez zimo jabolka, ne odpirajmo pomladi prej, preden jih temeljito ne osnažimo in zažveplamo.
5.	Smrten udarec zadamo zavijaču končno s pravilnim škropljenjem ob začetku pomladi, posebno pa v dobi ko ocvete in še potem, ko se začno plodovi razvijati.
S pravilno urejenim škropljenjem sadnega drevja pa uničimo poleg zavijača tudi razne druge grizoče žuželke, kakor gosenice zimskega pedica, razne hrošče itd. Poleg tega pa preprečimo tudi krastavost, kakor je bilo nedavno opisano. Zavijačeve in tudi druge gosenice je mogoče uničiti 1 e s strupenim škropivom. V ta namen se uporablja po vsem 6vetu arzenik v raznih spojinah. Pri nas je upeljan že nekaj let a p n e n i a r z e n i a t (arezin), ki se primeša znani 2% žveplenoapneni brozgi. Na 100 litrov 2% žveplenoapnene brozge se doda 300 gramov apnenega arzeniata. S takim šikropilom, ki ga uporabljamo takoj, ko jablane cveto in potem vsaj še enkrat kake tri tedne pozneje, se dosegajo izvrstni uspehi glede zavijača in krastavosti. O pripravi in rabi škropila o 6vojem času natančneje. H.
v
Čebelice bodo oživele
Prav za prav je že dolgo kar je bilo novo leto, pa se čebelarji še nismo nič videli v našem ljubem »Domoljubu«. Smo se z drobno živalco vred nekoliko oddahnili, da bomo sedaj, ko bo treba 6pet prijeti za delo v panjih, tem krepkeje stvar vzeli v roke! Da bo pa naše delo že kar v začetku oslajeno, vam moram v6em čebelarskim prijateljem najprej povedati, da V6i znaki kažejo na dobro čebelarsko letino v letošnjem letu. Saj smo pa tudi imeli do sedaj že tako dolgo verigo samih »suhih« let, da smo vsi, ki smo še vzdržali, zare6 pravi in pristni čebelarji. Če Bog da srečo, bomo vsaj letos lahko klobuk postrani nosili! To vam vsem iskreno želi tudi »Domoljub«.
Lansko leto so bili naši članki namenjeni v prvi vrsti začetnikom. Tudi letos bomo vsak mesec dajali kratka navodila, ki bodo veljavna zlasti za začetnike, vendar se bomo v tem letu v glavnih potezah pečali 6 tako imenovanim modernim čebelarjenjem, kakor in kolikor 6e je do sedaj pri nas Slovencih razvilo in v kolikor pride v poštev za naše posebne sloven6ike razmere in pri teh še posebej za kmečke prilike. Naj 6e pa tega nihče ne ustraši! Napredek je v vseh gospodarskih panogah treba upoštevati in od njega sprejeti, kar ee je izkazalo za dobro. S tem pa ni rečeno, da smo za to, da se staro v celoti zavrže. Kdor pogleda v naše letnike nazaj, bo videl kakšno 6tališče zavzemamo in se bo prepričal, da smo pri »Domoljubu« zadnjii, ki bi rekli: dosedanje kmečko čebelarjenje je zanič, proč z njim
in začnimo čisto z modernim. Videl bo tudi, da nismo zavrgli našega kranjiča, ampak smo ga celo branili in njegove prednosti povzdigovali. Tega stališča nič ne spreminjamo. Vendar mora biti vsakomur jasno, da razvoj nič ne počiva in da mora vsak, ki hoče uspevati, stremeti za razvojem. Naše geslo je: 6tarih, preizkušeno dobrih stvari v našem čebelarstvu ne zametujemo, hitimo pa za napredkom, da nas ne pusti predaleč zadaj, zlasti kmečkih čebelarjev. S tega gledišča je treba presojati v bodoče naša čebelarska razmotrivanja, kolikor 6e bodo pečala z modernim čebelarstvom. Vsi članki pa bodo pisani za kmečke razmere, kakršne so pri nas.
Sonce se dviga dan za dnem više in topleje ogreva zemljo in vabljiveje sije tudi na panje. Za našo živalco je sonce prečudna moč. Iz mirnega zimskega ždenja jo začne klicati. Pa 6e klobčič začne odmetavati in poedine čebelice izletavati. Ko pridejo povedat, da je zunaj toplo in 6vetlo, se od-mota in žival gre v množici na prosto. Čez zimo 6e je v blatniku (debelo črevce) nabralo mnogo odpadkov, katerih se je treba očistiti in se spreleteti. Tudi mrtvic se je nabralo po dnu. Ker mora biti red pri hiši, jih je vsaj izpred žrela treba čimprej odstraniti. Za pridne roke je vedno zadosti dela! Če konec februarja 6once delj časa greje zemljo, se prične v panjih že buditi novo življenje. Matica, ki je preživela zimo na najtoplejšem mestu sredi zimskega grozda, začne zalegati. Kakor hitro so Da otro-
jaji v hiši, je dela nič koliko. Najprej je za zalego treba zadostne topline, sicer 6e prehladi in pogine. Zato mora del družine kar naiprej zalego skrbno greti, kajti zunaj je še mraz, v gnezdu pa mora biti vsaj 35 stopinj C. Zdaj pa premislite, kolikšna razlika! Kaj sledi iz tega za čebelarja? Da je sedaj odeja potrebna. Ce doslej niso bite čebele kdo ve kako odete, ni bilo nič zato. Tudi brez sleherne odeje so prebile, ne da bi se jim kaj hudega zgodilo. Sedaj je stvar drugačna. Važen nauk za vsakega čebelarja: ko pride v panj zalega, je topla odeja nujno potrebna. Zdrava pamet veli, da je vsako brskanje po panju dokler ni zunaj vsaj kakih 12 stopinj toplote, izključeno. Vemo, da so skušnjave velike: kaiko neki so panji prezimili, kakšna je kaj družina, koliko je že zalege in koliko imajo panji še hrane ... V6e to so za čebelarsko 6rce važne zadeve. Toda ne! V kranjičih itak tega ni mogoče videti, pa ni nič zato; moderni panji pa — ki lahiko brskaš po njih po mili volji — hočejo imeti izvežbanega čebela;ja, ki ve, kdaj jih sme razdirati in kdaj ne.
Čebela,rju-mojstru sploh ni treba gledati fvo panjih, pa vse ve. Koliko je kateremu panju pustil jeseni medu, ima zapisano; če odšteje približno 2.5 do 3 kg medu, pa bo na jasnem. Veliko več ga do sedaj nobena družina ni porabila. Kakšna je družina po moči, ima tudi zabeleženo od jeseni. Ko ob toplem dnevu narahlo odpre panj samo toliko, da more z grebljico (strgalom) potegniti iz panja mrtvice in s tem čebelam prihraniti težko delo, preceni količino mrtvic
in je na čistem glede živahnosti. Saj se v zemljo niso udrlel Da je pa družina zastran matice v redu, vidi izkušeno čebelarsko oko na panjevi bradi. Še novinec to kaj hitro lahko presodi. Če se čebele mirno obnašajo, lepo izletavajo in prinašajo vodo ter cvetni prah (ako ga je že mogoče dobiti), ni 6-krbi zaradi matice! Če pa nemarno tekajo, močno šumijo in žalostno s krilci podrhtevajo, so ob matico. Takemu panju je treba kar hitro pomagati. Kajti skrb za zarod je v nagonu in mu mora biti ustreženo. Ce ni kmalu matice v družino, si nekaj čebel same vzgojijo za laži-matice, pa imaš v čebelnjaku trotov-ca. Zakaj vsa zalega takšnih »matic« je ne-oplojena, torej trotja. V modernih premičnih panjih je odpomoč pač preprosta: dru-i žino pridružiš drugi, ki veš, da je bolj šibka. Je 6icer družine škoda, pa nič ne jokaj! Ce bo jx» sreči, boš konec maja ali pa še prej naredil iz druženca umeten roj, pa boš imel dve krepkejši družini kakor bi jih imel 6icer. To nujno delo izvrši bliskovito.
Za zalego potrebujejo čebele mnogo vode. Treba je gosti med in trdno obnožino omehčati v tekočo snov, da je mogoče prav prehraniti zalego. Zla prve dni je pa treba hrano celo prebavljeno pokladati v lončke. Brez vode vsega tega ni mogoče pripraviti. Zato čebele spomladi najprej iščejo vodo. Pripravi jim jo blizu, da ti ne bo žival ce-pala v sneg, ko jo zaloti zunaj mrzel veter. Sedaj je vsake delavke trikrat škoda.
O spomladanskem pregledu (reviziji) pa prihodnjič.

V KRALJESTVU GOSPODINJE
O češčenju otroka
Še nikoli niso otroka dvigali na tako visok, njegovi mladosti povsem nepriličen podstavek, ko v teh dneh. Otrok to kmalu 6jx>zna, 6aj je njegovo podzavestno spoznanje prej razvito ko razum. Česar otrok ne razume, to pa zasluti. In dobro 6e zaveda, da sme 6toriti karkoli hoče in da je navzlic V6emu vedno pohvaljen, občudovan in češčen. Starši navajajo v njegovi navzočnosti njegove izreke in hvalisajo njegova »dela«, ki pa le niso zmeraj »junaški čini«. Tudi tedaj, če je otrok muhast, jezav, zadir-čen, se mu starši smejejo in mu pritrjujejo. Starši, ki niso kdovekaj bolj pametni ko
otrok, vidijo v otroku nekakšno živo igračko, ki se zabavajo z njo, ne da bi pomislili, da bo otrok nekoč velik in bodo rastle z njim tudi njegove napake in slabosti in da bodo vprav 6tarši imeli največje neprilike z njimi. Ljubezen do otroka pomeni predvsem. da ga vzgajaš in misliš na njegovo bodočnost. Svojega otroka ljubiti se pravi, oborožiti ga zoper težkoče življenja; oborožiš pa ga za ta boj z življenjem edinole 6 pravo vzgojo. Vzgoja pa mi tisto, da otroka častiš in ga občuduješ; 6Časoma 6e bo to občudovanje prav kruto končalo. Tisti otroci, ki venomer slišijo, kako da 6tarši pohvalno omenjajo njih nezrele izreke, so 6amopašni, domišljavi in zoprni. Napak je
tudi, če otrok« pri jedi vpričo gostov ali tudi le domačih najprej postrežeš, češ otrok je lačen. Morda je resnično lačen, a nekaj minut čakanja ne bo toliko škodilo njegovemu zdravju kalkor mu škoduje zavest, da je cm tisti, ki se morajo vsi ozirati nanj — kar kvarno vpliva na zdravje njegove duše.
Žail se zaradi sedanjih slabih razmer ne da zmeraj doseči, da bi bil otrok pod nadzorstvom posebnih poklicnih oseb, vzgojiteljev, in 6e zato venomer vrti v družbi odraslih. Otrok je za to domišljav, blebetav in 6e vtika v pogovor, o katerem nima nobenega pojma. Večkrat 6e zgodi, da damo otroku prvo besedo v družbi, čeprav so tuji Jjfudje zraven, ki so 6eveda toliko olikani, da navidezno radi poslušajo otroka, pa ko so sami, vendarle rečejo: »Ta otrok je pa slabo vzgojen!« Tako starši nespametno zastrupljajo otrokov značaj, namesto da bi otroka navajali k skromnosti, požrtvovalnosti, spoštovanju do starejših oseb — splošno k tistim čednostim, ki bodo otroku nekoč koristile. Saj človek ne živi večno doma, 6aj mora otrok v šolo, ima učitelje, pozneje (predstojnike, ki otroka nikakor ne bodo razneževali, pač pa ga večkrat prav trdo prijeli. Za razne žiivljemjske nepriilike pa razvajeni otrok ni usposobljen in je 6labo pripravljen za na pot v življenje. Tedaj se zgodi, da otrok zaradi svoje podivjanosti popolnoma zaide na kriva pota ali pa nekako otopi in je 6voj živ dan nesrečen. Če se pa tak razvajenec ali razvajenka poroči, pa je za zakonski stan sploh nesposoben. Ali je kje na 6vetu taka žena, ki bo tako na slepo na razpolago svojemu možu. kakor je bila mati pokorna vsem muham svojega razvajenčka? Bržkone ne bo žena brez kakega ugovora ugodila V6em marnjam moža in ne bo občudovala vseh njegovih izrekov in mu tudi ne bo prepustila najboljših jedil pri mizi. In če je tisti razvajeni otrok hči — ali bo njenim zahtevam njen mož prav tako na 6lepo ugodil kot so jim svoj čas starši? Z višine občudovanja, češčenja bo treba stopiti na trda tla — koliko zaplet-Ijajev, koliko razočaranj bo treba doživeti, prebaviti, pretrpeti! Zato glejte, starši, pri vzgoji otrok na to, da bo moral otrok ne koč sam živeti in si 6am služiti svoj kruh. Duševno in telesno ga okrepite in bolj ko telesnega potrebuje človek v življenju duševnega zdravja. Slaba vzgoja pa baš duševno zdravje popolnoma zastrupi. H.
Potne noge imajo duh po gnilem: Zavri rožmarin in žajbelj na vinu in umivaj s tem noge; uživaj čaj brinjevih jagod in janeža.
Kako oblečeš otroka
Čim bolj preprosto in enostavno — bi bil kratek odgovor. Otrok je večno gibanje, eelo v spanju. Kdor 6e dosti giblje, ga obleka ne sme ovirati. Zato so obleke za otroka ohlapne, čim manj prepasane in prešite in čim manj okrašene. Poletne ob-lekce naj bodo predvsem take, da jih moreš tudi po večkrat na teden oprati, pa jim to ne škodi. Revčki so tisti otroci, ki so oblečeni samo za parado. Če se ©klonejo, se oblaka pomečka; če 6edejo, 6e gube razlezejo; če se le malo oškropijo z blatom, je obleke škoda. Otroku je, ko v kaki leseni aH železni kletki. Venomer vpijemo nanj: »Pazi, obleke je škoda! Ne 6edaj tja, pusti travo, ne v pesek, tam je mokro! Pazi, luža!« In tako dalje. Otrok je nervozen, mi smo nervozni — in zakaj? Zaradi obleke! Ali ni škoda, da bi ko6 blaga otroku jemal veselje do igranja in nam in otroku dobro voljo? Oblecimo otroka zmiraj tako. da se nam ne bodo naježili lasje, če otrok pade v lužo, če 6e zapraši, malo raztrga, pomečka. Tudi, ko hodi otrok že v šolo, mu nikar ne natikajmo takih oblek, ki ne prenesejo nobenega madeža. Tako načečkani otroci bodo v šoli bolj pazili na obleko ko na pouk; ali pa bodo slišali doma 6ame hude besede, ker so se v šoli umazali. Slednjič otrok ne bo vedel, kaj je bolj važno — ali obleka ali šola. Razlika je v tem, kako oblečeš deklice in kako fante. Dekliške oblekce že same po sebi zahtevajo kak majhen okrasek, kako uvezeno cvetko, kak trakec, pentljo. Zoprno in smešno pa je videti fantke v načečkanih oblekah. Zaradi zdravja glejmo, da otroci niso v hladnem vremenu premalo oblečeni — pa tudi ne preveč. Prekratko krike, prekratke hlačke — ni ne zdravo ne lepo. Tudi otrok mora poznati čut sramežljivosti. Kakor bo vajen nositi se v detinski dobi, tako se bo nosil vse življenje. Modnih predpisov otroške oblekce ne poznajo. Pametni starši ne bodo po modnih listih iskali modernih oblek za otroke, marveč le čitn bolj pametnih in pripravnih krojev zanje. Četudi se mati na nobeno šivanje na razume, šivanja otroških obide mora biti pa vendarle vešča. Kaj boš dala vsak predpasnik. vsake hlačke, vsako hluzo šivilji v delo? Tudi so obleke, ki jih mati za otroka doma in 6ama 6ešije, lepše, bolj »duševne« ko 6torjene ali pri šivilji naročene. Je nekaj v tem. da mati šiva z mislijo na 6vojega otroka Storjene obleke so ko stroj, pa če so še tako drage'. Sploh pa drage obleke
¥
nj60 za otroke, škoda izdatkov zanje. Otrok že v nekaj mesecih odraste in v ozki, tesni obleki je tudi otroku ozko in te6no pri 6rcu. Res so otroci »divji«, razposajeni, živi so, »ko voda, ki se razliva po hiši«. A malo pomislimo, da so tudi trpini. Po naših nazorih morajo živeti — in to je zanje težko. Le počasi morejo razumeti, kaj je prav in kaj ni prav (saj to še odrasli malokdaj razumemo). Zato se moramo tudi pri prikro-jevanju otroških oblek vmisliti v otroka, v njegovo življenje, njegovo dušo, in ne v svojo, vča6ih tako nespametno pamet! H.
Cilj kurjereje
na kmetih
Kurjerejec ima pri svojem delu lahko različne cilje. So države, v katerih večina perutninarjev stremi za tem, da dobi od put čim večjo množino jajec. Drugi hočejo od 6vojih živali v prvi vrsti piščancev z najfinejšim mesom za cvrtje in pečenje ali pa pitanih kopunov, tretji uganjajo perutninar-stvo le bolj za šport in veselje in goje na svojih dvorih perutnino čudovitih barv in oblik; to so bogati ljudje po mestih. Mi kmečki gospodarji in gospodinje pa redimo kokoši sicer v prvi vrsti tudi zavoljo jajec, pri tem pa gledamo, da dobimo tudi kolikor mogoče veliko mesa od kokoši, ki so odslužile kot jajčarice, potem od nadštevil-nih mladih petelinčkov, ki morajo čim preje v kuhinjo ali pa nekoliko mesecev pozneje, če jih kopunimo. V ta namen se nam pa najbolj priporoča naša domača štajerska pasma, ki je že v velikem številu vzgojena na visoko nesnost in doseza tudi zadovoljivo težo; saj mora poštena 9 mesečna puta tehtati vsaj 1,90 kg, petelin iste starosti pa vsaj 2,25 kg. Bele leghornke so brez primere lažje in so usmerjene edinole na jaj-čarstvo, vali pa komaj vsaka deseta; druge, težke pasme, kakor rodajlendke, tiste lepe kostanjevordeče, grahaste plimetke, orping-tonke in viandotke raznih barv itd. so pa v prvi vrsti dobaviteljice mesa, dasi so nekatere med njimi tudi spoštovanja vredne liferantke jajec.	<
Ce hočemo doseči svoj cilj, t. j. kokoši, ki bodo dobre jajčarice, obenem pa dajale tudi uvaževanja vredno količino mesa ob svojem času. moramo med kurami skrbno o d b i r a t i. Saj veste, da niso v nobeni čredi vse živali enake po svoji vrednosti. Zato moramo manj vredne čim preje spraviti s poti. To posebno zavoljo tega, ker se
kakor dobre tako tudi slabe lastnosti v ve-fiki meri podedujejo. Mnoge gospodinje, pa tudi gospodarji delajo pri tem ravno narobe. Namesto najslabših koljejo in prodajajo od hiše najboljše živali; na ta način uganjajo sami »plemensko odbiro ali selekcijoc, toda na slabše. Tako početje je rak-rana naših kmetij. Tega ne dela samo gospodinja pri kurah, ampak mnogokrat tudi gospodar pri kravah in teletih ter pri pujskih. Geslo naše mora biti vedno: Za dom morajo ostati vedno le najboljše živali I
Sicer pa na vso moč pridno o d b i r a j -m a slabo blago izmed naše perutnine! Začnimo odbirati že pri piščancih. Večino petelinčkov prodajmo, ko so stari 6—8 tednov za cvrtje; za peteline, ki naj postanejo plemenski, pa tudi za kopune odberimo le močne in zdrave živali. Plemenske peteline jemljimo le take, ki izvirajo od najsijajnej-ših kur v vsakem oziru. Pa tudi med jarči-cami prebirajmo prav strogo; vse take, ki so slabotne ali imajo kake napake — proč! Ce se prikaže med mlado perutnino kaka bolezen, je mnogokrat še najcenejše zdravilo — nož. Jeseni, ko jarčice doraščajo v nesnice, odbirajte posebno strogo. Vzemite vsako jarčico v roko in jo presodite na vse strani. Cez zimo obdržite le tiste, ki so sposobne za pleme. Tehtajte vsako žival; če nima 1,90 kg jo lahko še poskusite čez zimo na nesnost, a za pleme vam naj ne pride v poštev! Jarčicam, ki jih obdržite, na-teknite na nogo barvaste celuloidne obročke; pri tem uporabljajte za vsak letnik drugo barvo. Tako boste pozneje na kurjem dvorišču od daleč spoznali, katera kura jo eno- ali dvo- ali triletna nesnica. To morate storiti zato, ker nesnost kokoši s starostjo pojema. Najbolje neso v 1 in 2 letu; v 3 letu vsaj mnoge še toliko, da plačajo hrano in delo. V 4 letu pa nasplošno jajca ne plačajo več krme. Leta nesnosti pa računamo pri kurah tako, da pričnemo leto ne s 1. januarjem, kakor navadno leto, ampak s 1. novembrom tistega leta, ko se je jarčica izvalila, končamo ga pa z 31. oktobrom naslednjega leta. Nad vse važno je, da poznate starost vsake kokoši s pomočjo barvnih obročkov ali pa tudi krilnih znamk s številko. Le pomislite! Ce imate na dvorišču le 5 kokoši, ki nič več ne neso. ker so prestare, znaša izguba pri vsaki živali — predpostavljam. da pravilno krmite — vsaj 40 din, pri 5 kurah torej okoli 200 din. Naše slovensko, zlasti pa celokupno jugoslovansko narodno go«podarstvo izgublja vsako leto ogromne vsote samo zato, ker je na kmetih
toliko starih kokoši, ki neso prav malo ali nič. Zato vpe'jite vendar povsodi še letos barvne obročke za označbo starosti. Zato poiščite tudi ob koncu vsakega kokošjega leta (v mesecu septembru in oktobru) vse tiste živali, ki gredo h koncu triletne nes-nosti, ki so torej stare okoli 3 in pol leta in jih porabite ali v domači kuhinji ali pa prodajte! Dne 1. novembra, ko se prične novo leto nesnosti, ne sme ostati na vašem dvoru niti ena stara kokoš več. Žalovati za starkami nimate najmanjšega vzroka, toliko manj, ker ste tekom spomladi in poletja že poskrbeli za nove, mlade, izboljšane, skrbno odbrane namestnice.	osfr.
KUHINJA
Korenje in krompir kot prikuha. 1 kg
krompirja olupim, zrežem na krhljičke m skuham v slani vodi. Ravno tako skuham tudi % kg korenja, olupljenega in na rezine zrezanega. Vode natočim le toliko, da pokriva korenje. Ko je oboje dovolj mehko, odcedim krompir in ga pridenem korenju. Jed dobro pretreseni, da se zmeša, dodam kos surovega masla ali pa zabelim z razbeljeno mastjo. Površino potresem s sesekljanim peteršiljem in dam jed kot prikuho na mizo.
Zelena v pireju. Korenine zelene osna-žim, zrežem na kose in skuham do mehkega v 6lani vodi. Kuhano zeleno pretlačim skozi sito, denem v bledorumeno prežganje, ki sem ga napravila iz žlice surovega masla in žlice moke. Jed dobro premešam. Če je jed pre-gosta, zalijem z vodo, v kateri se je kuhala zelena. Nato jo malo popopram in dodam žilico kisle 6metane. Jed je dobra kot prikuha s sladkim zeljem, z ohrovtom, krompirjevo omako, ali s kisli-m zeljem ali repo.
Krompirjeva omaka s paradižniki. Nekaj krompirjev olupim, operem in skuham v slani vodi. Ko je krompir kuhan, ga prav dobro stlačim ali z vilicami zmešam, da ne ostanejo koščki. Posebej pražim na surovem maslu dve žlici paradižnikove mezge, jo potresem z moko. še malo popražim in zalijem po potrebi z juho, s krompirjevko ali s kropom. Omako precedim in ji primešam stlačen krompir.
Krompirjeva omaka s sardelami. Na masti, v kateri se je pekla pečenka, zarumenim drobno sesekljano čebulo in dodam eno ali dve osuaženi 6ardelici, ki sem jih pretlačila. Nato pridenem zmečkan krompir, zalijem z juho ali krompirjevko ter dodam še žlico kisle smetane.
Ocvrte miške. Najprej napravim kvašček iz par žlic toplega mleka, žiicice sladkorja in enega dikg kvasa. Med hajanjem kvasa mešam v loncu četrt litra mlačnega mleka, par zrn soli, tri žlice kisle smetane in žlico sladkorja. Ko je vse dobro zgodljano, pri-lijem žlico ruma in toliko moke, da je testo mehko in voljno Pisker pokrijem s snažno ruto in pustim tensto shajati. Shajano je takrat, ko testo toliko naraste, da je lonec, v katerem je bilo polovico testa, napolnjen do vrha, Shajano tes>to zajemam z žlico kot žličniike in jih crem na razbeljeni masti. Pri vsakem zajemu pomočim žlico v razbeljeno mast. Ko sem ma-st z žliičniki napolnila, pokrijem posodo. Ko so miške jx> eni strani ocvrte, jih obrnem, da še na drugi strani lepo zarumene. Posode ne pokrijem \rč. Ocvrte žličnike pobiram iz masti z vilicami ali z lopatico ter jih devam na krožnik pogrnjen z belim papirjem. Miške potreseni po obeh straneh s sladkorjem in daim gorke na mizo.
domača lekarna
Za rane zaradi preležanja: Razpusti v lončeni posodi na žerjavici 6 dkg dobrega loja in 6 dkg rumenega voska, primešaj 13 dkg neopranega in neosoljenega surovega masla. Ko je dobro premešano, vmešaj še 6 dkg kutininega sluza in mešaj zopet tako dolgo, da se sprime vse. Tega namazi na tenko na mehko platence in devaj na rane. Kadar prične žgati, deni nov obliž. Pod bolnikovo posteljo postavi škaf z mrzlo vodo in menjaj to vodo vsak dan.
Prijetna pijača za onemogle stare ljudi: Razrezi na drobno 20 gramov rožičev in toliko suhih smokev. Kuhaj na pol litru vode in pusti, da stoji čez noč. Potem iztisni, raztopi četrt kandisa v tri osminke litra vode, primešaj tri osminke dobrega žganja in uživaj poljubno. Je tudi za opešane bolnike.
Za bolečine v grlu kuhaj nekaj čebul v svinjski ali goveji masti, izžmij, namazi na krpo in obveži vrat. Prežene tudi nahod in hripavost, če utiraš vrat in prsa z mazilom.
Želodčni krč me muči. Prerezi čebulo in naveži na želodec, ali teri z njo od želodca navzdol. Za zapeko naveži na želodec pečene čebule.
Truden sem zaradi dolge hoje: Stolci čebulo in zmešaj jo z lojem, s tem namazi noge. Ali stolci nekaj strokov česna, prevri na olju in maži podplate z gorkim oljem. To pomaga tudi, če si prehlajen.
Na dirje meso namaži na olju do mehkega pečene čebule; v olje deni zrnce kafre. Taka kašnata čebula omeči tudi otrple členke in žleze.
GOSPODARSKE VESTI
CENE
g Ljubljana, dne 15. februarja 1938. pšenica 230, ječmen 195, rž 195, oves 180, koruza 150, fižol 220, krompir 85, seno 45 do 60, 6lama 35 din za 100 kg. — Sadje: jabolka I. 6, II. 4, III. 2.50; suhe če-šplje 8—14; suhe hruške 6—7 dim za 1 kg. — Mleko 2.25 din za' 1 liter. Surovo maslo 24—26, čajno maslo 2S—32, kuhano maslo 26—28 din kg. Kurivo: premog 380—405 din 100 kg; trda drva 95—110, trda drva žagana 120, mehka drva 70 din za kub. meter; oglje 2 din 1 kg.
g Kranj, dne 15. februarja 1938. Pšenica 225, ječmen 200, rž 225, oves 200, koruza 140, fižol 200, krompir 80, seno 60—70, slama 50 din za 100 kg. — Sadje: jabolka I. 2 do 3, II. 1.50—2, III. 1.50 din za 1 kg; suhe češplje 9—12 din za 1 kg.
g Ptuj, dne 11. februarja 1938. Pšenica 200, ječmen 150, rž 190, oves 150, koruza m—150, krompir 50—75, fižol 140—150, seno 40, slama 30—40 din za 100 kg. — Sadje: jabolka I. 3.50, II. 3, III. 2 din 1 kg. Vino: novo kvalitetno 4—5.50 (na debelo), navadno 3—4. Mleko 1.50 din za 1 liter.
g Ljutomer, dne 5. februarja 1938. Pšenica 180, ječmen 120, rž 160, oves 120, koruza 116, fižol 200, krompir 60, seno 50, slama 25 din za 100 kg. — Sadje: jabolka II. 2 din za 1 kg. — Vino mešano 5, sortirano 7 din za 1 liter.
g Krško, sredi februarja 1938. Pšenica 150—200, ječmen 100—140, rž 120—170, oves 110—130, koruza 140, fižol 75—100, krompir 50—®, seno 50—80, slama 15—30 din za 100 kg.
ŽIVINA
g Na ljubljanskem sejmu dne 16. februarja, kamor 60 prignali 52 valov (prodali 18), 38 krav (4), 7 telet (5), 136 konj (16) in 56 pujskov (32) je imela živina naslednje cene: voli I. 6—650, II, 5.50—6, III. 5.50; telice I. 6-6.50, II, 5.50—6, III. 5.50; krave 1. 4.50—5, II. 3.50—4, III. 3-3.50; teleta I. 8, II. 7; prašiči sremski 9, domači 7.50—8, pršutarji 7—8 din za 1 kg žive teže. Surove kože goveje 10—13, telečje 14, svinjske domače 11 din za 1 kg.
g Redni tedenski živinski sejem v Kranju dne 14. februarja je bil živahen; prignali so 72 volov (prodali 61), 36 krav (27), 10 telet (10), 2 junici (2), 2 bika (2) in 68 prašičev (35). Voli 60 na čez dosegli najvišjo
ceno 3500 din za komad, najnižjo pa 1200; krave 200 (900), junice 1200 (700), prašiči 1800 (mladi pujski 100) din za komad. Na vago pa je imela živina sledeče cene: voli I. 5.75, II. 5.25, III. 4.75; tel/ice I. 5.50, II. 5, III. 4.75; krave I. 5, 11. 4.75, III. 4.50; teleta
I.	7, 11. 6 din za 1 kg žive teže. Prašiči špe-harji (hrvaški) 10.25, pršutarji 7.50 za 1 kg žive teže. Surove kože goveje 12, telečje 14, prašičje 10 din za 1 kg.
g Na zadnjem sejmu v Krškem je imela živina te-le cene: voli I. 5.50—6, II. 5—5.50, III. 4.50—5; telice I. 4.50—5.50, II. 4—4.50, III. 3—4; krave I. 4.50-5, II. 3.50—4.50, III. 2.50—3.50; teleta I. 5.50—6.50, II. 4.50—5.50; prašiči špeharji 8—9, pršutarji 6.50—7.50 za 1 kg žive teže. Surove kože goveje 10—11, telečje 12—14 din za lkg.
g V Ptuju so na seraanji dan 15. februarja prodajali živino po naslednjih cenah: voli 4.50—5.30, krave 2.75—4.25, junci 3.75 do 4.50, telice 4—5, teleta 6—6.25 za 1 kg žive teže. Konji so bili po 950—4800 din komad. Prašiči: debeli izpitani 7.50—8, pršutarji 6.50—7.25, plemenske svinje 6—6.25 din za 1 kg; mladi prašički 60—135 din za komad.
g Iz Ljutomera poročajo, da ima v zadnjem času tam živina naslednje cene: voli
II.	5, III. 4; telice I. 5, II. 4.50, III. 3.50; krave I. 4, II. 3.75, III. 2.50; teleta I. 5.50, II. 4.50 za 1 kg žive teže. Prašiči pršutarji 5.50—6.50 din za l kg žive teže.
g Iz Kočevja javljajo naslednje cene živini: voli I. vrste din 6, II. vrste din 5, III. vrste din 4.50; telice I. vrste din 6, II. vrste din 5, III. vrste din 4.50; krave I. vrste din 5, II. vrste din 4, III. vrste din 2, teleta I. vrste din 8, II. vrste din 6.50, prašiči, špeharji din 9, pršutarji din 7.50 za lkg žive teže.
RAZNO
Uprava ženskega lista »V i g r e d« prosi one, ki 60 februarsko številko vrnile, naj vrnejo tudi januarsko, da bo z njo mogla ustreči novim naročnicam. — Uprava »Vi-gredk, Ljubljana, Masarykova cesta 12.
Praktični nasveti gospodinji. Nad 100 praktičnih nasvetov in navodil za hišo in dom dobite za 3 din. Plačljivo tudi v pisemskih znamkah. Naroča se v upravi »Vigredi«, Ljubljana, Ma6arykova cesta 12, Vzajemna zavarovalnica,
PRAVNI nasveti
Pot skozi gozd. O. Služnostma pravica poti skozi gozdne parcele, bodisi za pešhojo, vožnjo z vozmi ali s kolesi aLi živinogonjo. se od leta 1854 dalje sploh ne da pripose stvovati. Zalo lahko pot vsakemu prepoveste. če vaše prepovedi ne bi upošteval, ga morate pač tožiti na priznanje, da nima pravice pota. Seveda, če dotičnik nič nima, potem preudarite, kaj je za vas večja škoda, da tvegate 6troške za pravdo, ali pa da pustite pot v gozd«.
Hoja okrog hiše. L V 2. Ce v kupni pogodbi iz leta 1910, s katero je vaš oče prodal 50 m! zemlje od vrta, ni nič zapisano, da 6me sosed zaradi popravila hiše hoditi okoli hiše po vašem svetu, potem pač te pravice ni pridobil 6 kupno pogodbo. Pri-posestvovati je pa tudi še ni mogel, ker je ne izvršuje že 30 let. Zato bo moral sosed vas prositi, preden bo postavil lestvo ali kaj drugega na vaš svet. Od soseda lahko zahtevate, da napravi na 6voji hiši na strehi držaje, da ne bo sneg drsel na več svet.
Vojaški rok in vojnica. J. P. Pri prvem naboru so vas spoznali za nesposobnega. Prejeli pa ste nalog za plačilo vojnice. Vprašate, ali 6te dolžni plačevati vojnico in koliko, čeprav še niste nehali hoditi na nabor. Ali bi imeli pravico do skrajšanega roka, ker 6te edini sin in nimate staršev, pač pa štiri sestre. Podedovali 6te po očetu posestvo, davka plačujete 411 din letno. — Vojnico mora plačevati vsak 6talno ali začasno nesposoben državljan od dovršenega 20 do dovršenega 50 leta starosti in sicer po 20% od letnega neposrednega davka. — Če boste potrjeni, vam pripada pravica do skrajšanega roka, ker nimate v rodbini nobenega moškega rodbinskega člana, sposobnega za delo ali pridobivanje in ker plačujete več kot 120 dinarjev neposrednega davka na leto.
Sitnosti zaradi kokoši. P. N. S Sosed vam siceer ne sme prepovedati, da imate pri hiši kokoši, sme jih pa zapoditi, čim pridejo na njegovo zemljo in lahko od vas zahteva povračilo morebitne škode
Odškodnina za psa, ki ga je ustrelil lov-ski čuvaj. I. T. Vaš pes, lei je 6talno priklenjen, se je odtrgal in prišel za vami v gozd Kljub temu, da ni gonil divjačine, ga je lovski čuvaj ustrelil. Vprašate ali bi mogli iztožiti odškodnino. — Po lovskem zakonu irrw- lovsko osobje pravico v svojem lovišču ubijati pse ki pohajajo po lovišču kakor tudi mačke, ki se zalotijo več kot 200 metrov od najbližje hiše. Treba bo pač presoditi vprašanje ali se je vaš pes klatil po lovišču. Če je temu tako. ga je čuvaj upravičeno ustrelil in ne boste dobili zanj odškodnine. Ni treba, da bi bil pes preganjal divjačino, ker zakon govori samo o ubijanju psov, ki pohajajo po lovišču.
Invalid. K. J. B. V. Svetujemo vam, da napravite prošnjo na invalidsko sodišče v Ljubljani. Prošnje ni treba kolkovati, pač pa navedite vašo zadnjo rešitev, s katero vam je bila invalidska podpora ukinjena. Morda bo kaj uspeha.
Dolgovi prevzetega posestva. S. J. D. če ste z ženo od njenih 6taršev prevzeli zadolženo posestvo, potem vidva kot prevzemnika ne jamčita samo za prevzete dolgove in obveznosti, ki so se v izročilni pogodbi zapisale, ampak sta oba, in sicer žena kot hči, vi pa kot zet izročitelja, že po postavi zavezana upnikom za dolgove prevzetega posestva neposredno in brez omejitve na vrednost tega posestva, kolikor vidva ne doka-žeta, da vama dolgovi ob izročitvi niso bili niti znani, niti vam niso morali biti znani. Če si upata vi in žena dokazati, da za ne-vknjižene dolgove nista vedela niti mogla vedeti, potem bodo nevknjiženi upniki pravdo zgubili. Menda bo najbolje, da ee doma vsi jroravnate in vsak nekaj popusti, sicer bo šlo še več za pravdne 6troške.
Neveljavna oporoka. A. O. B. S. Če je mati v prisotnosti dveh prič podkrižala oporoko, ki jo je oče sam napisal in v kateri je sebe postavil za dediča, je to neveljavna oporoka. Če namreč zapustnik ne more pisati, mora pač v prisotnosti treh prič se podkrižati na oporoki. Priča pa ni mogel biti oče, ki naj bi bil jx> oporoki dedič. Glede materine zapuščine tedaj ni veljavne oporoke in bodo dedovali le zakoniti dediči: do V* zapuščine so dediči otroci, do */« pa mož pokojne. Če pa dokažete, da je oče prisilil mater, da je podkrižala proti njeni volji zapisano oporoko, jx>tem je oče sploh izključen od dedne pravice in mu po materi nič ne gre Prosite pri sodišču, da se uvede zapuščinska razprava.
Zaščitena kmetica. D. P. Po možu ste prevzeli posestvo, ki je zadolženo Dolg je nastal pred letom 1930. Upnik zahteva takojšnje plačilo in vam preti, da bo zahteval 8% obresti. Vprašate, ali velja za vas zaščita. — Ker ste kmetica po uredbi o likvidaciji krnet-skih dolgov, uživate zaščito. Uredba pravi, da ob prenosu imovine ali dela imovine osebe, ki je kmet po tej uredbi, na drugo osebo, uživa novi lastnik olajšave po uredbi glede prevzetega dolga tedaj, če se je izvršil prenos po dedovanju in če ie novi lastnik kmet po tej uredbi, Isto velja tedaj, če se je izvršil prenos imovine z nasledstveno pogodbo katerekoli vrste (darilna jx>godba prodajna pogodba in podobno). Upnik vam mora poslati obračun, v katerem je dolžan dolg znižati na polovico in obveznico glede znižanega dolga, kakor smo to opisali v »Oo6podariu« dne 3. februarja t. 1. Preberite tisti članek in boste poučeni, kako morate postopati in, kaj mora napraviti upnik. Znižani dolg bo odplačati v 12 letih s 3% obresti v enakih letnih obrokih vsako leto do 15. novembra.