Srečanje, ki kuje tovarištvo
Bivši interniranci so obiskali tržaško Rižarno - tovarno smrti
Praporl so se poklonlli v spomin žrtvam prav na kraju, kjerje stal krematortj, v kaleremje zgorelo več tisoč antlfašlstov.
V petek, 12. oktobra, je 150 bivših internirancev, borcev in njihovih svojcev odšlo na obisk in srečanje z bivšimi in-terniranci na Tržaškem ter na ogled Rižarne v Trstu. Skupaj s tržaškimi interniranci so polo-žili cvetje v spomin tisočerih žrtev - Tržačanov, Furlanov, Istranov, Slovencev in Hrvatov, ki so se uprli nacifašističnemu terorju in jih je pogoltnil pla-men tržaškega koncentracij-skega taborišča. Izpred občine Bežigrad je na pot krenilo troje avtobusov.
»Srečanja bivših interniran-cev so postala že skoraj tradi-cionalna. Tokrat se bomo sre-čali na povabilo in pobudo tr-žaške sekcije ANED-Vsedržav-nega združenja bivših politič-nih internirancev, zaradi dogo-
vora o skupnem obisku kon-centracijskega taborišča Bu-chenwald v Nemčiji, ko borno praznovali 40-letnico osvobo-ditve,« je povedal Janez Alfč, predsednik komisije za interni-rance grupe Buchenwald.
•¦Bil sem številka 39056,« je povedal Saio Kump iz Kranja, ki je prestal golgoto Buchen-walda in taborišča Oora. Vož-nja od Ljubljane do Trsta je bila kar prekratka, da bi se biv-ši zaporniki sprehodili po krva-vi kalvariji spominov iz dni, ko je bilo življenje zapomika v ta-borišču manj vredno od življe-nja psa esesovskega stražarja
Tiho se med seboj pogovar-jajo bivši interniranci. Njih obrazi so mirni in zamišljeni. To so »Buchenvvaldčani« Rudi Praznik, Joie Šeme, Franc Šl-
menc, ki je šel skozi pekel Dachaua, Buchenvvalda in Dore.
ROEČA VRTNICA NA VRATIH CELICE SMRTI
Trst. Kljub prijaznemu jesen-skemu soncu daje tržaška Ri-žarna vtis turobnosti in zloče-stosti. Zgradili so jo leta 1913 za luščilnico riža. Že leta 1943. so Nemci ob zasedbi Trsta spremenili poslopja v zapor -zbiralno taborišče za deporta-cije v Nemčijo, sušilnico riža pa v krematorijsko peč. Tako je Rižarna postala prvo in edi-no taborišče z lastnim krema-torijem na območju Italije.
Pred Rižarno so bivše inter-nirance \z Slovenije pričakali LJubomlr Suiič, predsednik sekcije ANED v Trstu, Glovan-
ni Postogna, predsednik po-krajinskega odbora ANED, Du-šan Ko&uta, tajnik pokrajin-skega odbora in člani odseka za zgodovino pri NŠK iz Trsta. Po ogledu taborišča, kjer je kraljevalo nasilje, smrt in ogenj, so bivši interniranci po-ložili cvetje ob spominski plo-šči, kjer je stal krematorij, ka-terega so nacisti v oči pred 1. majem leta 1945 razstrelili, da bi zabrisali svoje zločine. Pra-pori so se poklonili v spomin žrtvam in enominutni molk je zavladal na širnem dvorišču Rižarne.
V trinadstropni stavbi, kjer so bile delavnice, je v pritličju 17 majhnih celic, v katerih so bili zaprti politični ujetniki. V dva metra dolg in le 1,20 metra širok prostor so rablji natlačili tudi do sedem zapornikov, ki so čakali na smrt ali deportaci-jo. Na vrata ene od celic je neznana roka pripela rdečo vrtnico. Kot vehka krvava solza je žarel v temačnem prostoru rdeči cvet. Mrtvim v spomin, živim v opomin, da bi se to, kar je bilo, nikoli več ne bo pono-vilo.
Srečanje bivših interniran-cev se je nadaljevalo na sede-žu Odseka za zgodovino v ulici Petronio. Neva LukeS, novi-narka Primorskega dnevnika, je orisala zgodovino Rižarne. predstavniki tržaške sekcije ANED in ANPI pa so se z Ljub-Ijančani dogovorili o skupnem obisku taborišča Buchenvvald, kjer so se pred 40 leti sami osvobodili.
Srečanje je še bolj utrdilo že desetletja stkane vezi tovariš-tva med interniranci od tu in onstran meje ter bo ostalo vsem v neizbrisnem spominu. Z. G.