Naš čas, 12. 9. 2013, barve: CM K, stran 1 ISSN 0350-5561 9 , IUJJU ,, za konec tedna V petek (8/18 °C), soboto (9/20 °C) bo rahlo, v nedeljo (8/18 °C) delno oblačno. 6O let številka 37 četrtek, 19. septembra 2013 ember, ne občine Velenje * septembra VELENJE razlitje! Spoštovani, ■.otrramij v.: m prai^iLu m«{ne otc ne V-Icnu-ir> Vas rabimo slovei-osi ob prani Jsu Iti jO tramo pnprpvil- adiies. 19. iepleinLrb ¿013r ob 19. Lin v Domu kulture Vttenje. Nj- prireditvi ncvnn .-.i\ ijmn- nouir-r-T ikgni in wgMUiK .BrTr p udu HI r-iota ottfmskj prlzrunj« - rtjn r pin rj obi:iwi Vf ic če- ,-v JilJl lnl«mri jskegnimeuiika $tanna Sjpflgki in plpsnkfv Kudii N ip^hodili pfl ^pl-i-njij mevlu mt>dtirv mjdcntm TiMtLi Veitfli burno, če ^ na m bu&le pridružili! 1,80 EVR KAIHO VELESJE Korak za čistejši zrak Milena Krstič - Planine V Velenju se prireditve, posvečene občinskemu prazniku, vrstijo že do začetka septembra, praznično pa bo tudi prihodnje dni. Osrednjo slovesnost bodo pripravili nocoj, jutri pa bodo prijateljska mesta Velenjčanom ob prazniku poklonila nastop svojih skupin. Prireditev bo ob 20. uri na Titovem trgu. Velenje urejeno in gostoljubno Na 22. tekmovanju Turistične zveze Slovenije »Moja dežela - lepa in gostoljubna«, ki je potekalo pod pokroviteljstvom predsednika države Boruta Pahorja, je bilo Velenje znova opaženo kot urejeno in gostoljubno mesto. V kategoriji večjih mest je po oceni strokovne komisije zasedlo drugo mesto (za slovensko prestolnico in pred Mariborom). Potekalo pa je tudi spletno glasovanje, v katerem pa je bilo Velenje prvo. Podelitev priznanj bo 8. oktobra v Termah Olimia. ■ mz Sredi evropskega tedna mobilnosti smo. V letošnjem je v ospredju prizadevanje za čistejši zrak in razmislek o soodvisnosti med motoriziranim prometom in onesnaženjem zraka v urbanih okoljih. Poteka v večini evropskih držav, tudi Sloveniji, kjer se mu letos pridružujejo v dvaintridesetih občinah. Seveda tudi Velenju. Teden mobilnosti opozarja na vlogo prebivalcev, ki lahko z majhnimi spremembami v potovalnih navadah vplivajo na kakovost življenja in zraka v mestih. Avtomobili so namreč še vedno glavni onesnaževalci zraka, ki ga vdihavamo. Gotovo je Velenje mesto, kije na tem področju že doslej naredilo veliko. Kar seveda ne pomeni, da ga ne čaka še veliko dela. Že Lokale, s katerim se Velenje tako v slovenskem prostoru kot tudi širše vse premalo hvali, je pravi biser, ki ne pripomore zgolj k boljšemu počutju denarnic, ampak tudi zraka. Sploh če vidimo podatke, ki jih je v tednu mobilnosti - v spodbudo in razmislek - objavilo ministrstvo za infrastrukturo in prostor, kije nacionalni koordinator tedna mobilnosti. Poprečen slovenski avto - in vaš je najbrž tak, na leto v zrak spusti 3.120 kilogramov ogljikovega dioksida in »popije« za 1.400 evrov bencina. Vsako osmo potovanje z avtom pa je krajše od 500 metrov. Ste kdaj, ko ste se brez potrebe usedli v avto, pomislili na to? Pomislili, da bi morda kak krak krajše vožnje zlahka zamenjali s hojo ali kolesom? S tem bi vložili nekaj v lastno zdravje, nekaj pa v zdravje drugih. Za oboje je v Velenju veliko možnosti. Pločnikov, peš in kolesarskih poti je precej. Kolesa pa sije možno brezplačno tudi izposoditi. Nekaj novih trajnostnih ukrepov v zvezi s tem pa je znova tukaj: dve novi avtobusni postajališči z nadstrešnico, štiri nova stojala za kolesa in dve novi BICYpostaji. Zavedanja o tem je po svetu vse več. In vse več šteje tudi vsak korak za čistejši zrak. Tudi vaš. Lani seje denimo Evropskega tedna mobilnosti udeležilo kar 2.158 lokalnih skupnosti iz 39 držav, vse več pa je tudi mest iz drugih celin, ki sodelujejo. Letos celo iz Kitajske. Dnevi zaščite in reševanja 2013 Velenje, 14. septembra - Mestna občina Velenje bo letos gostitelj vseslovenske prireditve, na kateri se vsako drugo leto predstavi delovanje zaščite in reševanja pred naravnimi in drugimi nesrečami. Potekala bo od četrtka, 3., do sobote, 5. oktobra. V središču mesta bodo na prostem dinamične predstavitve 19 reševalnih služb, društev in organizacij. V šotoru sredi mesta se bodo predstavile Uprava za zaščito in reševanje ter ključne ustanove, ki so del sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. V okviru prireditve bo državno preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Rdečega križa in Civilne zaščite, na atletskem stadionu bo tekmovanje gasilskih desetin, na Teku 112 pa se bodo pomerili reševalci in reševalke. Na dnevih zaščite in reševanja bo tudi letošnja osrednja državna vaja sil za zaščito in reševanje Velenje 2013. Scenarij je več različnih nesreč z nevarnimi snovmi. Priprave na ta veliki dogodek so v polnem teku, organizacijski odbor pa vodi poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Srečko Šestan. ■ bš V nedeljo pride Pika Velenje, 22. septembra - Mali in veliki otroci že odštevamo dneve do začetka največjega otroškega festivala, ki bo Velenje spremenil v mesti Pik in gusarjev od te nedelje do naslednje sobote. Kaj prinaša 24. Pikin festival na temo »Zdrav duh v zdravem telesu - po Pikino«, preverite v posebni prilogi na straneh 29 do 31. 9770350556014 Naš čas, 19. 12. 2013, barve: CM K, stran 15 2 DOGODKI Men 19. septembra 2013 Rušijo, da bodo lahko gradili Februarja bo glavnina gradbenih del za nov vrtec v Šoštanju že končana, zagotavljajo v Esotechu Šoštanj - Največji projekt zadnjega obdobja, ki se odvija v Šoštanju, je gradnja novega vrtca, ki poteka v javno-zasebnem partnerstvu z družbo Esotech. Občina Šoštanj je z Esotechom podpisala pogodbo tako za gradnjo kot obratovanje vrtca. Partnerstvo med javnim in zasebnim temelji na dejstvu, da je Občina odgovorna za vzgojno-izobraževal-ne storitve, ki jih bo nudila svojim mlajšim občanom - otrokom, za investicijo in vodenje finančnega inženiringa pa je odgovorno podjetje Esotech, d. d., ki bo vrtec gradilo s svojimi sredstvi. Podjetju Esotech je bila podeljena koncesija v trajanju petnajst let od izgradnje vrtca. Lokacija novega 16-oddelčnega vrtca je v vzhodnem delu Šoštanja, na parceli, kjer je doslej stalo več objektov (osnovna šola Biba Roeck, enota vrtca Biba, športna dvorana Šoštanj, garaže, asfaltirano športno igrišče in parkirni plato vrt- ca Biba). Objekti, izjema je športna dvorana, so bili predvideni za ruši-tev, ki že poteka. »Novi vrtec bo eden najsodobnejših in največjih tovrstnih objektov, namenjenih predšolski vzgoji v Sloveniji. Grajen bo s kakovostnimi materiali, uporabljal pa najnovejšo tehnologijo za zagotavljanje nizkih stroškov vzdrževanja in prihrankov pri porabi energije,« pravi vodja projekta Robert Lindič iz Esotecha. Arhitekturna rešitev je delo arhitekturnega studia Modular arhitekti, tudi letošnjega dobitnika prestižne svetovne nagrade WAN (World Architecture News) za najsodobnejše arhitekturne rešitve v kategoriji še lokalne novice Mestna blagajna tudi za Šoštanjčane Šoštanj - Po tistem, ko občani Šoštanja pred približno dvema letoma v mestni blagajni v Velenju niso mogli več plačevati položnic brez provizije, so se ti na svojo občino večkrat obrnili z željo, da bi jim bilo to omogočeno doma. Poizvedovanja, ki so jih potem odgovorni na občini opravili, so pokazala, da bi bilo to povezano s precejšnjimi stroški, podjetja, ki so jih takrat povabili k sodelovanju, pa tudi niso kazala prevelikega zanimanja. Zdaj so se zadeve očitno obrnile. V Šoštanju namreč potekajo intenzivne aktivnosti, da tudi pri njih omogočijo občanom gotovinsko plačevanje položnic (seveda ne vseh) brez provizije. V času, ko šteje vsak cent, predstavljajo mestne blagajne - v Sloveniji jih ni prav dosti - precejšen blagoslov za prazne denarnice občanov. V Velenju je denimo v mestni blagajni poprečno mesečno plačanih okoli 15.000 položnic. ■ mkp O prostorskih načrtih in občinski blagajni Mislinja, 12. septembra - Drevi se bodo mislinjski svetniki sešli na prvi seji po poletnem premoru. Obravnavali bodo spremembe in dopolnitve prostorskih načrtov za občino in prisluhnili poročilu o delu medobčinskega inšpektorata Koroške za leto 2012. Prisluhnili bodo tudi revizijskemu poročilu o poslovanju občine v lanskem letu in se seznanili z izvrševanjem letošnjega poročila. Najpomembnejša točka bo zagotovo rebalans letošnjega proračuna, ki bo dokončno začrtal tudi letošnje investicije v občini. _■ bš Ponudniki s kmečke tržnice na Dolenjskem Šmartno ob Paki - Člani društva LAS Šaleške doline, ponudniki kmečkih dobrot na tržnicah v Velenju ter v Šmartnem ob Paki, so se prejšnji teden mudili na Dolenjskem. Tu so si ogledali primere dobrega trženja izdelkov. Po poteh dolenjskih dobrot v Temeniški in Mirnski dolini so pridelovalce spremljali tudi župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar in predstavniki šmarškega javnega zavoda Mladinski center. Ogled dobre prakse je ena od aktivnosti v okviru Leadeijevega projekta z naslovom Z nasmehom narave iz Saša regije, znotraj katerega poskušajo ponudnike na kmečkih tržnicah pritegniti za delovanje v že ustanovljeni blagovni znamki z istim naslovom ter s tem za podelitev pravice za uporabo te blagovne znamke. Vlogo za vstop so ponudniki na kmečkih tržnicah v Velenju in Šmartnem ob Paki že prejeli, temu bosta sedaj sledila izbor in podelitev pravice. 5.oktobra jih bodo podeljevali v Velenju, 19. oktobra pa v Šmartnem ob Paki. ■ Tp nerealiziranih projektov za projekt fleksibilni vrtec Chameleon. »Gradnja poteka po pričakovanjih. Pridobljeno je bilo gradbeno dovoljenje za rušitev obstoječih objektov ter prestavitev infrastrukture z izgradnjo nove toplotne pod-postaje. Gradbeno dovoljenje za vrtec bo izdano v teh dneh. Pri na- Projektni tim Esotecha za izgradnjo vrtca stajanju projektne dokumentacije bi poudarili dobro sodelovanje s strokovnimi delavci Vrtca Šoštanj, ki bodo poleg otrok uporabniki vrtca,« pravi Lindič. Glede na težko gospodarsko situacijo v Sloveniji so se v Esotechu odločili, da bodo krog izvajalcev, ki bodo sodelovali pri izgradnji objekta, v največji možni meri zaključili v Šaleški dolini. Dela bodo izvajala pretežno lokalna podjetja. »Prvi korak v tem smislu je bil izveden z izvedbo rušitvenih ter zemeljskih del pri prestavitvi infrastrukture. Ta dela smo zaupali podizvajalcu, podjetju RGP. Dela in prestavitev infrastrukture potekajo po terminskem planu. Zaključili jih bomo do konca septembra, ko se začenja gradnja objekta. Ob tem bi se rad zahvalil občanom, predvsem tistim, ki živijo v neposredni bližini gradbišča, za razumevanje in potrpežljivost, za morebitne nevšečnosti, ki jih gradbišče prinese s seboj.« Februarja prihodnje leto naj bi bila glavnina gradbenih in betonskih del končana, začela pa so se že vsa druga dela, ki so potrebna, da bo vrtec v novem šolskem letu odprl svoja vrata. ■ mkp Občina Šoštanj Zmedsebojnim spoštovanjem, strpnostjo in sodelovanjem želimo naše odnose krepiti tudi vprihodnje. Čestitamo zapraznikMestne občine Velenje. Župan Darko Menih, prof., Svet in uprava Občine Šoštanj Bo kaj obljub vendarle meso postalo Mos le ni vsemu kos - Minister brez ministrstva - Celjska Lopata ne bo čista - V Konjicah odprli prenovljeni center, Šentjurčani nad poplave - V Slivnici in Celju o vodi drugače Naj je to vsem všeč ali ne, a Celje je bilo precej zadnjih dni v središču širše javnost. Najprej zaradi evropskega prvenstva v košarki, do predvčerajšnjim zaradi Mednarodnega sejma obrti in podjetnosti. Na njem je vedno na ogled kaj novega, kar daje upanje za razvoj, vsako leto pa so tudi stalnica opozorila obrtnikov in podjetnikov, da država še ni ustvarila ustreznih pogojev za njihovo dejavnost. Tako je bilo že, ko so na to s celjskega sejma opozarjali nekdanjo jugoslovansko vlado in resorna ministrstva, tako je že tudi zadnja leta, ko pozivi letijo na našo slovensko vlado. Stalnica so tudi obljube, da jim bodo bolj prisluhnili, zgladili nekatere stvari, kijih žulijo - a kaj ko obrtniki vsako naslednje leto znova opozarjajo na mačehovski odnos. In zaradi tega ne morejo v želeni meri izpolniti svojih ciljev in izrabiti velikega potenciala. Naši premierki so letos spet pozorno prisluhnili - kot vsakemu govorcu doslej - in tudi zdaj upajo, da bo kaj bolje. Čeprav jih je take naivnosti že kar sram. Ta sejem je seveda priložnost, da se med stojnicami sprehodijo tudi razni ministri in drugi politiki raznih barv. Kot se spodobi, je bil že prvi dan na sejmu tudi domačin Stanko Stepišnik, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo. Ni pa bilo na sejmu »njegovega« ministrstva. Pa čeprav gre za največji gospodarski dogodek pri nas. In se je na njem spet predstavilo veliko domačih in tujih razstavljalcev, med tujci tudi taki, ki bi se želeli povezati z našimi obrtniki in podjetniki in tudi z državo kot tako. Najmočneje so Slovenijo letos naskočili Turki. Tokrat se jih veselimo! V Celju pa se bo kmalu začela akcija »umazana Lopata«. Odobrena so namreč dobili sredstva z razpisa za razvoj podeželja. Čeprav ne gre za kakšen izrazito dolg odsek, je vendarle pomemben. Saj pomeni še enega od korakov do popolne obnove ceste proti Šmartnemu v Rožni dolini, kar je pomembno tudi za ureditev priključka na avtocesto. Zdaj je namreč severni krak krožišča pri zahodnem celjskem priključku »slep« - nima nadaljnje povezave. V Slovenskih Konjicah pa so konec tedna nekateri rekli: petek, slab začetek, dober konec. Po velikih zapletih in zamudah so namreč končno odprli obnovljeno mestno jedro. Dve tretjini naložbe, težke dobre tri milijone evrov, je primaknila Evropa. Zdaj vsi seveda upajo, da bo to središče res tudi zaživelo in v njem ne bo več zaprtih lokalov. V Konjicam bližnjem Šentjurju pa se bodo del šele lotili. A povsem drugačnih. Podpisali so pogodbo z izvajalcem za še en korak k zagotavljanju protipoplavne varnosti Šentjurja, ki ga bo občina uresničila s pomočjo ministrstva za kmetijstvo. Precej del za popolno zavarovanje občine pa jih še čaka. Z nekaterimi bodo tudi pripomogli k večji poplavni varnosti na porečju Savinje, tudi Save. O vodi, a drugače, so govorili v Slivnici pri Celju. Učenci so s pomočjo odraslih zasnovali vodno učno pot z naslovom Voda je Dobrina in po njej so konec tedna tudi krenili. Da pa voda ni le osnovna življenjska dobrina, so poudarili tudi na posebni konferenci v okviru Mosa. Saj je ključnega pomena tudi za kmetijstvo, transport, energetiko, da o turizmu in še čem sploh ne govorimo. Le da se marsikje tega še premalo zavedajo. Drugi pa bi radi vodo speljali na svoje zasebniške dobičkonosne mline. Na vodo smo pa tudi nejevoljni - saj nam marsikaj rado splava po njej. Niso pa zamujali le v Slovenskih Konjicah, zamujajo tudi v Šmarju. Zdaj je že jasno, da se popolne obnove kulturnega doma ne bodo mogli veseliti konec novembra, ko je obletnica začetka delovanja tega doma. Upajo pa, da bodo kulturni hram lahko znova »napolnili s kulturo« še pred koncem leta. In da bodo še letos lahko v njem pripravili že kako predstavo v okviru gledališkega abonmaja. Že prej pa abonente popeljali na kakšno gostovanje. ■ k L----------------------.. ItflŠf^A^ NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in ^Jl» RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: TIskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 19. 9. 2013, barve: CM K, stran 31 19. septembra 2013 AKTUALNO 3 Kritizirajo tisti mladi, ki niso aktivni V Mladinskem svetu Velenje po 10 letih delovanja prevetrili članstvo -Začeli s celovitejšim informiranjem, uvajajo kartico ugodnosti - Tisti, ki so aktivni, v mestu ne pogrešajo veliko Bojana Špegel Velenje, 16. septembra - Mladinski svet Velenje (MSV) letos beleži 10-letnico delovanja. Pred kratkim so prenovili tudi članstvo; od organizacij, ki niso bile dejavne, so se poslovili, v svoje vrste pa sprejeli nekaj novih. Bilo jih je 17, sedaj jih je 11. In ker se v Velenju radi pohvalimo, da je mesto mladih, smo preverili, ali ga tako čutijo tudi naši sogovorniki, ki niso le pasivni opazovalci, ampak aktivno ustvarjajo v njem. Naša prva sogovornica je bila njihova predsednica Barbara Kelher, dekle, ki je osvojilo tudi naziv »Naj prostovoljka« v MO Velenje. »Več kot 4 leta že delujem v mladinskem svetu, kamor sem prišla kot članica taborniškega rodu Jezerski zmaj. Bila sem podpredsednica, od juni- ja letos sem predsednica in moram priznati, da mi je šele zadnje leto jasno, kaj je naloga mladinskega sveta in s čim vse se ukvarja,« nam je zaupala v uvodu. Veliko nalog je prevzela že kot podpredsednica, sedaj jih samo še nadgrajuje. »Projektov je vse več, z njimi rastemo tudi mladi,« je dodala. V začetku septembra so jih prevetrili, saj so maja pripravili delavnice z mladimi Velenjčani, na njih pa izvedeli, kaj si ti v mestu najbolj želijo. »Prva delavnica je bila z osnovnošolci, druga s starejšimi, od dijakov do študentov. Sedaj smo njihove predloge pregledali in pripravili novo strategijo, saj so bile ideje mladih zelo dobre. Sami bi radi naredili več za to, da se bodo lahko v tej dolini zaposlili, radi bi bili mednarodno bolj mobilni. Podprli so tudi projekte, ki jih že izvajamo, zato jih bomo nadaljevali,« doda. terega je MO Velenje ustanovila štipendijski sklad. »Pred kratkim smo izdali knjižico z naslovom Kam se dat. Konec septembra in začetek oktobra bomo izkoristili za obisk dijakov Šolskega centra Velenje, da ustvarjalci. Pripravljamo tudi kartico ugodnosti, ki smo jo poimenovali »Mladi za Vele'je mamo čez«. Organizacije, ki bodo nudile ugodnosti mladim, še zbiramo. Mladi bodo dvakrat mesečno dobivali e-pošto m C narodnih. »Moram reči, da kot mlada Velenjčanka v tem mestu pogrešam predvsem bolj aktivne mlade. Ti še vedno tarnajo, da se v mestu premalo dogaja. A vsi, ki smo aktivni, vemo, da to ne drži. Možnosti je veliko, le izkoristiti jih je treba,« je za konec dodala Barbara, ki je zadovoljna tudi s sodelovanjem z lokalno skupnostjo. »Naša občina da veliko na mlade, smo prva slovenska občina, ki je izdelala strategijo za mlade. Marsikdo se zgleduje po nas.« ■ J* i iifS i ■Cr ■ ilW ri Wm i -jf I JHH & Sm i i Polona Krenker, Gašper Hostnik in Barbara Kelher. Trije mladi Velenjčani, ki se zavedajo, da ti je v mestu lepo, če si aktiven. Da bodo vedeli, kam se dat Z odlokom o mladinskem delu so se mladi Velenjčani že pred 10 leti zavezali, da bodo bolj aktivni; ustanovili so komisijo za mladinska vprašanja in pripravili strategijo razvoja. Plod te je bil tudi predlog o štipendiranju mladih, na osnovi ka- jim jo predstavimo. Začeli smo s projektom Spoznaj občino, saj smo ugotovili, da mladi sploh ne poznajo občine Velenje, ne poznajo zgodovine, naravnih danosti, niti institucij. Recimo, mnogi mislijo, da si osebno izkaznico uredijo na občini. Poleg kreativnega učenja in neformalnega izobraževanja naših članov bomo ustvarili novo namizno igro, vse v sodelovanju z lokalnimi V Šoštanju o dobitnikih priznanj in plaket z obvestili, kaj se v mestu dogaja. Izbirali bomo seveda le dogodke, ki so jim zanimivi,« nam izda Barbara in doda, da že prenavljajo tudi spletno stran, saj vedo, da mladi največ informacij iščejo prav preko svetovnega spleta. Ob tem izvemo, da se bodo še naprej trudili za prenos znanja na mlajše mlade, ki bodo počasi začeli prevzemati projekte in vodenje v posameznih organizacijah in MSV. Sodelujejo pa tudi pri različnih občinskih projektih, tudi med- Mreženje prinaša same pluse Polona Krenker je študentka ekonomije, ki smo jo na klepet povabili, ker prihaja iz taborniškega roda Lilijski grič, ki bo kmalu »star« 17 let, združuje pa 70 mladih. V MSV so se vključili iz več razlogov. »Eden od njih je prijava na razpise za nepovratna sredstva, ki jih ponuja MO Velenje za člane MSV. To pomeni več denarja za nas, saj je naša dejavnost neprofitna. Tako pa lahko v naše vrste pridobimo še več otrok, ker jim lahko ponudimo več aktivnosti. To je velik plus, nič manjši pa ni druženje in sodelovanje z drugimi organizacijami za mlade. Mreženja je še vedno premalo. Tu smo spoznali nove organizacije, nekaj projektov smo že izpeljali skupaj. Pravzaprav so sami plusi, saj se tudi veliko naučimo, povsem neformalno,« zatrdi Polona, ki doda, da vsak mesec pripravijo vsaj en večji projekt za svoje člane. Tudi njo smo vprašali, kaj kot mlada Velenjčanka pogreša, kaj si želi? »Z Velenjem sem zadovoljna; občina mlade podpira, imamo ogromno projektov, težava je le v tem, da si moramo sami najti projekte, jih zastaviti in izpeljati. Težava, ki mlade odvrača od tega, so internet, televizija, preveč informacij, kar je vse posledica sedanjega časa. Želim si, da bi si mladi vzeli več časa za druženje in ustvarjanje v družbi sovrstnikov.« Vez med mladostjo in zrelostjo Gašper Hostnik je predsednik sindikata »SKEI mladi«, ki združuje dijake in študente, med katerimi je žal vse več takih, ki po koncu študija, ne dobijo dela. »Smo najmlajši člani sindikata elektroindustrije. Z mladimi se SKEI ukvarja od leta 1989, v Velenju smo svoj aktiv ustvarili med prvimi.« Gašer je aktiven od leta 2005, v evidenci, ki je že nekaj časa niso prevetrili, pa je okoli 100 članov. »Smo podpora našim starejšim, bolj izkušenim članom. Imamo enake pravice in ugodnosti kot polnopravni člani sindikata. Veliko pozornosti posvečamo izobraževanju, sodelujemo v vseh akcijah, ki jih organizira SKEI, tudi na demonstracijah. Naš cilj je, da mlade še pred vstopom v delovno razmerje seznanimo, kaj je sindikat in kako lahko pomaga.« Gašer meni, da sicer ni več med zelo mladimi, zaposlen je na MO Velenje. »V dijaških letih sem pogosto kritiziral to mesto, sedaj ga ne več. Ko spoznaš, kaj vse ti nudi, spremeniš mnenje. Zdi se mi, da se mesto razvija, da je v njem poskrbljeno za vse generacije. Želim si le, da bi uspeli ohraniti delovna mesta, saj jih zadnja leta izgubljamo, novih pa ni in ni. To nas lahko vse skrbi.« Podelili jim jih bodo na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku 30. septembra Milena Krstič - Planinc Šoštanj, 18. septembra - Šoštanjske svetnice in svetniki so imeli v uvodu na dnevnem redu včerajšnje seje sveta Občine obravnavo in potrditev dobitnikov letošnjih priznanj in plaket. Občina Šoštanj jih podeljuje ob občinskem prazniku, 30. septembru. Komisija za priznanja je v potrditev svetu predlagala tri kandidate za priznanje in tri za plaketo. Za priznanje Mirana Šumečnika, Jožefa Jančiča in Antona Spitala. Šumečnik je dirigent Pihalnega orkestra Zaja, ki je pod njegovo taktirko postal v Sloveniji in tujini še bolj prepoznaven, godba pa se danes uvršča v vrh najuspešnejših pihalnih orkestrov v Sloveniji. Jan-čiču je na prvem mestu skrb za sočloveka, kar navzven dokazuje podatek, da je kri daroval že stokrat. Osrečuje ga prostovoljno delo, dejaven pa je na številnih področjih v Ravnah, kjer živi. Spital je za dobitnika priznanja predlagan za izjemno požrtvovalno dejanje ob lanskih novembrskih poplavah, ko je ogrozil lastno življenje, da je na varno pomagal dvema družinama v Gaberkah. V izjemno nevarnih in težkih okoliščinah je uspel s traktorjem na varno spraviti tri odrasle osebe in dva otroka. Za dobitnike plakete je komisija Svetu v potrditev predlagala Draga Šumnika - Luko, slikarja, ki je ustvaril obsežen cikluc Križevega pota na steklu in sodeloval na vsaj petdesetih razstavah, s čimer je prispeval tudi k prepoznavnosti Šoštanja; Območno združenje Rdečega križa Velenje in Karitas Šoštanj, ki sta ob lanskih poplavah in po njih odigrala pomembno vlogo, se nemudoma odzvala in najbolj prizadetim nudila takojšnjo pomoč v obliki hrane, odej, pohištva, vsega, kar so ljudje takrat najbolj potrebovali, ter Hermana Pergovnika, vidnega pobudnika za izgradnjo novega večnamenskega doma v Topolšici, planinca, predsednika krajevne skupnosti, ki mu volje do dela in idej nikoli ne zmanjka. Naš čas, 19. 12. 2013, barve: CM K, stran 15 4 INTERVJU Men 19. septembra 2013 »Želimo si novih delovnih mest Mira Zakošek Teče že tretje leto vašega mandata. Volilcem ste ob prevzemu ponudili bogat program, ga uresničujete tako, kot ste zapisali? »Mislim, da smo postorili še kaj več! Socialni demokrati smo res pripravili bogat predvolilni program. Seveda sem pri pripravi programa aktivno sodeloval in program Socialnih demokratov je tudi moj program. Vesel sem, da so nam občanke in občani na podlagi tega programa zaupali mandat za njegovo uresničevanje. V predvolilni kampanji sem precej govoril o višini komunalnega prispevka, o tem, da ni dobro, če se ljudje selijo iz občine, ker ocenjujejo, da je komunalni prispevek drugod nižji. Tudi investitorje je težko privabiti v prostor, ki je »dražji«. Napovedal sem znižanje komunalnega prispevka in to napoved smo uresničili. Že doslej smo ga zmanjšali in ga bomo še bolj. Predvsem za območja, kjer je komunalna infrastruktura že zgrajena. Predvidevam, da bomo novo znižanje komunalnega prispevka dosegli že prihodnji mesec, in sicer za približno 30 odstotkov. Ni pa v to vključeno daljinsko ogrevanje.« Verjetno ste v Sloveniji skoraj edinstven primer vzornega dela v občin- Praznični pogovor z županom Mestne občine Velenje Bojanom Kontičem skem svetu, kjer ste uspeli že kmalu po začetku mandata vzpostaviti takšno obliko sodelovanja, da strankarski interesi niso na prvem mestu. Pravzaprav že nekaj časa sprejemate vse najpomembnejše odločitve, med drugim tudi proračun, soglasno. Kaj je pri vašem vodenju tako drugače, da takšnih konsenzov v drugih občinah ni? »Verjetno je še kje kakšna občina, kjer dosegajo takšen konsenz. Je pa ta vaša ugotovitev zagotovo točna, če govorimo o slovenskih mestnih občinah. Ne samo proračun, tudi rebalans proračuna smo sprejeli soglasno. To je velik uspeh, saj vsi vemo, da so želje pri proračunu vedno velike, praviloma večje od realnih možnosti. Vesel sem, da smo v Velenju dosegli dogovor o razvojnih prioritetah in aktivnostih lokalne samouprave. Vsi sodelujemo, predvsem pa se slišimo in upoštevamo. In če bi me kdo pozval, naj naštejem stranke, ki v mestnem svetu podpirajo župana, bi se težko odločil, po kakšnem vrstnem redu bi jih naštel. To seveda nikakor ne pomeni, da so svetnice in svetniki uskladili svoje poglede z županovim. Pomeni pa, da se v našem občinskem svetu ne gremo kritizerstva, ampak smo konstruktivno kritični. Kritika je dostikrat upravičena in s tem, ko ji prisluhnemo ter jo upoštevamo, svoje delo le še izboljšujemo.« Med velike uspehe sodi zagotovo tudi uspešno pridobivanje nepovratnih sredstev. S pomočjo njih se občina loteva nekaterih obsežnih in finančno zahtevnih projektov, za katere tudi sama namenja precej denarja, v letošnjem letu bo več kot polovico sredstev namenjenih za investicije. Kako pa ta bremena, ki smo si jih naložili, sedaj obremenjujejo naslednje proračune? Bo še prostor za kakšen večji projekt? »Investicije tudi v vaši medijski hiši redno spremljate in zato sem prepričan, da so naše občanke in občani dobro obveščeni o vseh teh projektih. A naj vseeno izpostavim nekaj tistih, ki jih sami brez na razpisih pridobljenih sredstev nikakor ne bi zmogli. Kohezijski projekt oskrbe s pitno vodo in urejanja kanalizacije ter čiščenja odpadnih voda je na primer »težak« 42 milijonov evrov. Izgradnja po-slovno-sta-novanjskega objekta na Gorici, kjer bomo pridobili 132 stanovanj in 198 parkirišč, je vredna skoraj 12 milijonov evrov. Lastništvo tega objekta si delimo z republiškim stanovanjskim skladom, a bo z vsemi stanovanji razpolagala občina. Računamo, da jih bomo najemnikom lahko dodelili že v za- Ne gremo se kritizerstva, ampak smo konstruktivno kritični četku prihodnjega leta. Potem moram vsekakor omeniti še skoraj 4 milijone evrov vredno prenovo promenade in energetsko sanacijo več stanovanjskih objektov, šol in zdravstvenega doma. Seveda bi lahko prevelika zadolženost pomenila, da tako zahtev- nih investicij v naslednjem letu ne bo več. A ni tako. Ravno sem pregledoval statistiko o zadolženosti slovenskih občin in ugotovil, da je naša občina tam nekje v zlati sredini. Zadolžili bi se lahko skorajda še za enkrat toliko, kot smo zadolženi zdaj. In poudariti moram, da so naši krediti ugodni. Pridobili smo jih pri stanovanjskem in eko skladu, kjer so obrestne mere nižje kot pri bankah. Računam, da bomo letošnje leto končali s 17 milijoni evrov najetih posojil, v kar so vključena tudi poroštva za naše javne zavode in za Komunalno podjetje Velenje. To je podatek, ki pove, da bi morali v enem letu le prepoloviti investicije, pa bi lahko poravnali vse kredite. Ni torej razloga, da bi zadolženost Mestne občine Velenje koga skrbela. Vsaj toliko investicij, kot jih izvajamo danes, bi jih z zadolževanjem lahko tudi v naslednjih letih, a tako obsežnih novih investicij za zdaj ne predvidevamo.« Radi se pohvalite, da je proračun naravnan razvojno, da je v njem več kot polovico denarja namenjenih investicijam. A občani včasih menijo, da takšni posegi, kot je recimo prenova promenade, v takšnih kriznih časih niso potrebni? »No, lahko se strinjam s tistimi, ki pravijo, da bi brez tega projekta lahko preživeli. Po drugi strani pa: če bi tako razmišljali, bi naše mesto hitro nazadovalo, objekti bi propadali ... Vsak, ki ima kakšno nepremičnino, dobro ve, kako je, če vanjo ne vlaga, če je ne vzdržuje, obnavlja. Naša promenada, ki je pravzaprav pomemben del najožjega mestnega središča, je bila kar nekaj časa nekako spregledana, pozabljena. Čas je naredil svoje, za obnovo promenade pa smo se odločili tedaj, ko smo ugotovili, da lahko pridobimo 2 milijona evropskega in še 300 tisoč evrov državnega nepovratnega Skupina Že skoraj 14 desetletij soustvarjamo podobo Šaleške doline in širše regije. Veliko vlagamo v skrb za ljudi in prostor, saj se zavedamo, da je energetika izrednega pomena za x prihodnost in da ima dolina pri tem pomembno mesto. Zalog, znanja in ambicij imamo dovolj, da bomo v tej dolini kopali premog še naslednjih 40 let. Tudi v prihodnjih desetletjih bomo gibalo razvoja, saj na temeljih tradicije skrbimo za nenehen razvoj in uvajanje modernih znanj in tehnologije ter novih programov, ki bodo gonilo družbe tudi potem, ko bodo zaloge premoga pošle. Ponosni smo na svoje delo in dosežke! PREBIVALKAM IN PREBIVALCEM MESTNE OBČINE VELENJE ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU. lil m PREMOGOVNIK VELENJE Premogovnik Velenje Naš čas, 19. 9. 2013, barve: CM K, stran 15 19. septembra 2013 MiCftfl INTERVJU in želimo ohraniti obstoječa« 5 denarja. Torej moramo za celovito prenovo precejšnjega dela mestnega središča v občinskem proračunu zagotoviti dober milijon. In še to: celovita prenova pomeni, da ne gre le za spremenjeno podobo promenade, za lepši videz. Promenado je bilo potrebno obnoviti iz več razlogov. Precej dotrajana ni bila le ulična oprema, ampak tudi komunalni in komunikacijski vodi, most čez Pa-ko statično in z vidika poplavne varnosti ni bil več ustrezen ... Nov most bo meter višji, hkrati pa bo omogočal še izgradnjo amfiteatra, ki bo prostoru gotovo prinesel precejšnjo dodano vrednost. Mesto bo s prenovo promenade veliko pridobilo. Med drugim bomo z dvoetažno garažno hišo razrešili tudi težave s parkiranjem pri zdravstvenem domu. Veselim se nove podobe promenade in mislim, da bo Velenju prinesla kar nekaj novih priložnosti.« Velika težava je nezaposlenost, še posebej mladih. Napovedali ste odločen boj temu. Za razvoj podjetništva ste oblikovali sklad, prvi razpis teče ravno zdaj. Denarja v njem je sicer malo, a vendar, občina je segla tudi na to področje. Predvidevate še kakšen ukrep? »Z odlokom o spodbujanju podjetništva smo za zdaj predvsem nakazali smer, v katero se bomo gibali pri iskanju rešitev za zmanjšanje števila brezposelnih, ki jih je, kljub temu da imamo veliko delovnih mest, žal preveč. Velenje je regijsko gospodarsko središče in to si želimo ostati. V zadnjih petih letih smo izgubili 5 tisoč delovnih mest. To je številka, ki kliče k ukrepanju. Zakonodaja nas sicer zelo omejuje in brez njenih sprememb nikoli ne bomo dovolj konkurenčni. V sosednjih državah podjetniki bistveno laže ustvarjajo nova delovna mesta, ljudje se laže odločajo za podjetniško pot, pa tudi lokalne skupnosti jim lahko učinkoviteje pomagajo. Same lahko na primer določajo cene zemljišč. Kar predstavljajte si, kako bi bilo, če bi se pri nas kakšen župan ali občinski svet odločil, da nekomu, ki bi ustvaril nova delovna mesta, zemljišče podari. Nemalo težav bi si nakopal ... Mi lahko le subvencioniramo obrestne mere ali Promenada bo prinesla Velenju nekaj novih priložnosti zmanjšamo komunalni prispevek in s tem skušamo doseči, da bomo zanimivi za investitorje. Prizadevamo si, da bi v prihodnjem letu lahko v proračunu za spodbujanje podjetništva zagotovili več denarja kot letos. Seveda pa si ob tem želimo tudi, da bi obstoječa podjetja delovna mesta ohranjala, jih nadgrajevala, da bi ustvarjala več delovnih mest z višjo dodano vrednostjo. Za nas je izjemno pomembno, če se v podjetjih zavedajo, da je razvoj nuja, da so domači razvojni oddelki potrebni in dragoceni. Naj morda ob tem še omenim, da smo med drugim uredili poslovno cono Rudarski dom, kjer je prostor našlo osem mladih podjetij, ki zaposlujejo 40 ljudi na delovnih mestih z višjo dodano vrednostjo. Prav tako smo sodelovali pri ustanovitvi podjetniškega inkubatorja. Da, želimo si novih delovnih mest in želimo ohraniti obstoječa.« Ena takšnih možnosti je vsekakor turizem. O turizmu sanjamo v tem okolju že desetletja. Videti je, da ste sedaj vendarle zgodbo skušali pospešiti. Dogajanja ob jezeru so vnesla nekaj svežine, upanja. Je tu že zastavljen jasen načrt ali so to le trenutni prebliski? »Res je, želja po razvoju turizma je pri nas že dolgo živa. V nekem obdobju so se pojavljali tudi prav megalomanski načrti. Prav ti pa so pripeljali do tega, da se je razvoj turizma za precej časa praktično povsem ustavil. Pred leti, ko je Premogovnik Velenje vodil dr. Evgen Dervarič, je zemljišče ob jezeru prodal družbi BTC, ta pa napovednih projektov ni uresničila. Veliko napora je bilo potrebnega, da smo to zemljišče, seveda po mnogo višji ceni, uspeli odkupiti nazaj. Z odkupom smo najprej omogočili, da lahko ob Velenjskem jezeru potekajo številne prireditve in srečanja, med katerimi je vsekakor največji dogodek Pikin festival. Zdaj območje postopoma urejamo in gradimo pogoje za nadaljnji razvoj turizma. Odkupili smo tudi čolnarno, kar odpira precej možnosti za turizem v okolici jezer. Letos smo za urejanje tega območja namenili 130 tisoč evrov. Uredili smo obrežje, s pomočjo Premogovnika Velenje tudi pomol. Poskrbeli smo za sa- nitarije, tuše, gostinsko ponudbo ... Čeprav Velenjsko jezero še nima statusa kopalne vode (upam, da ga bomo kmalu pridobili) in se vsak tam kopa na lastno odgovornost, smo redno spremljali kakovost vode in poskrbeli za prisotnost reševalcev. Ne, v nobenem primeru ne gre za trenutne prebliske. Gre za postopen, uravnotežen razvoj turizma na tem območju, ki ga bomo še naprej gradili na osnovi razvojne strategije. Seveda pa turizma v naši občini ne želimo vezati le na jeze- enkratni denarni pomoči, smo na zadnji seji sveta povečali za 10 tisočakov. To seveda govori o tem, da so ljudje v vse večjih težavah, da so tudi tistim, ki so imeli nekaj prihrankov, ti zdaj pošli in nimajo dovolj za preživetje.« To pa ni vse, kar občina dela v sociali. »Seveda ne. Izvajamo vse socialne ukrepe, ki jih predvideva zakonodaja, poleg tega pa imamo hišo za brezdomce, varno hišo, stanovanjsko skupino, topel obrok lah- ra. Celotno ponudbo želimo povezati, jo narediti bolj prepoznavno. Mislim, da gremo v pravo smer. In prav vsak korak šteje. Tudi udeležba na različnih tekmovanjih, tudi velik plakat ob avtocesti, ki pri izvozu Braslovče vabi v Velenje. Prepričan sem, da bo sčasoma turizem pri nas polno zaživel.« V tem okolju je, kot sva že dejala, veliko brezposelnih, pa tudi med zaposlenimi kriza vse bolj kaže zobe. Vse več je tistih, ki prosijo za izredne denarne pomoči. »Res je. Lani smo med 175 prosilcev razdelili za 40 tisoč evrov enkratnih denarnih pomoči, letos že do konca avgusta 60 tisoč evrov 240 prosilcem. Postavko, namenjeno I VISOKA ŠOL/V za varstvo okolja Z Velenjem praznujemo študenti, profesorji in sodelavci Visoke šole za varstvo okolja. Trg mladosti 2 | Velenje | t: 03 898 64 101 info@vsvo.si WWW.VSVO.si ko dobi vsak, ki si ga sam ne more zagotoviti, omogočamo brezplačni mestni potniški promet ... Vse to pa je pomoč in ne rešitev. Rešitev so, o tem sva že govorila, nova delovna mesta.« V kulturi je bilo že v preteklosti v občini veliko narejeno. Z ustanovitvijo Festivala ste kulturi dali nove možnosti. Očitno je znala izkoristiti priložnost. Ste zadovoljni? »Zelo sem zadovoljen in mislim, da to zadovoljstvo z mano delijo še mnogi. Tisti, ki kulturo ustvarjajo, in tisti, ki so njeni odjemalci. S pomočjo vseh institucij, ki pri nas delujejo v kulturi, skrbimo, da iz bogate ponudbe resnično lahko vsak najde kaj zase. Največji preskok se je zgodil lani. Znali smo izkoristiti evropsko prestolnico kulture. In to tako, da je Velenje mesto kulture še naprej. Mnogi so namreč menili, da bo s koncem projekta vsega konec. Pa še zdaleč ni tako. Lani začeto uspešno zgodbo pišemo dalje. Ena pomembnih novosti so množične prireditve in veliki koncerti v središču mesta. Odziv Velenjčank in Velenjčanov govori sam zase, prireditve so odlično obiskane« Lahko bi torej rekli, da je občina postorila marsikaj, da imajo občani kruha in iger - skrbi za socialo, kulturo, šport. Dokler gre podjetjem, ki zaposlujejo večino tukajšnjega prebivalstva, vsaj solidno, je takšno lahko tudi poslovanje občine in verjetno lahko pričakujemo, da boste še naprej ubirali podobne korake. Kako trdno se vam zdi naše tukajšnje gospodarstvo? »Po podatkih, ki jih imamo, je na srečo za zdaj dokaj stabilno. A ze- Več kot polovico denarja za vlaganja lo težko je napovedovati, kaj bo v prihodnje. Želim pa povedati, da uspešnost lokalnega gospodarstva in uspešnost občine nista neposredno povezani. S tako naravnano zakonodajo se nikakor ne strinjam, saj ni logično, da je bolje tistim občinam, ki nimajo industrije, kjer ni razvitega gospodarstva, občinam, ki so le spalna naselja, občanke in občani pa so zaposleni v sosednjih občinah. In te sosednje občine so ali pa smo tiste, ki moramo poskrbeti tudi za vso potrebno gospodarsko in drugo infrastrukturo. Po mojem mnenju bi morala zakonodaja občinam omogočati samofinanciranje, da bi se torej število delovnih mest odražalo tudi v občinskem proračunu. Ne glede na to si v Velenju seveda prizadevamo za razvoj, več delovnih mest, več kvalitetnih delovnih mest. Želimo si, da so gospodarske družbe, podjetja, obrtniki pri nas zadovoljni, da zaposlujejo predvsem ljudi iz naše lokalne skupnosti in jim pošteno plačajo za njihovo delo.« Želja je verjetno v občini skorajda toliko kot prebivalcev, pa vendar kaj v nebo vpijočega ni razrešenega? »Želje in težave imajo nekaj skupnega. Posameznikova želja je zanj na prvem mestu in ima po njegovem mnenju vedno prednost pred ostalimi. Prav tako je s težavami. Tvoja je največja. Ne verjamem, da bi lahko kdo uresničil vse želje, izpolnil vsa pričakovanja. Vedno in povsod je tako, da je kdo nezadovoljen. Pri nas so zdaj na primer nezadovoljni v Podkraju. Želijo si doma krajanov in športne dvorane. Podobno v Šentilju in podobno še v drugih krajevnih skupnostih in mestnih četrtih. Devetnajst jih je. Pa vendar, kaj velikega trenutno ni neuresničenega. Zelo pomembno se mi zdi, da bomo s kohezijskim projektom vsem prebivalcem zagotovili kvalitetno oskrbo s kvalitetno pitno vodo, da skrbimo za stanovanja, zdravstvo, šolstvo, predšolsko vzgojo. Vse drugo je pravzaprav že nadstandard, pri katerem se je treba dogovoriti za vrsti red in ravnati po proračunskih možnostih.« Seveda pa ostaja naše globalno vpašanje, na katerega opozarjamo že celo desetletje, boljša cestna povezava. Zdi se, kot da je spet vse zastalo? »Žal se ne zdi. Res je vse zastalo. Naši pozivi, naši klici na pristojno ministrstvo so bolj kot ne glas vpijočega v puščavi. Res ne vem, kaj bi še lahko storili. Že zdaj, ko želimo le umestiti traso v prostor, se stvar nikamor ne premika. Kaj bo šele, ko bo potrebno dobiti sredstva za izgradnjo te hitre ceste. Če bo tempo še naprej tak kot doslej, hitra cesta verjetno ne bo več dovolj, potrebna bo avtocesta. Vse skupaj teče tako, kot da bi hiši najprej naredili streho, potem pa bi se spraševali, kje in kako postaviti temelje. Prava farsa je, da je vlada sprejela odredbo glede trase hitre ceste od Velenja do Slovenj Gradca, ki se konča pri Har-tlu, blizu pokopališča. Se tudi vam zdi, da je v tem nekaj simbolike? Ne znam si predstavljati, kaj bi se zgodilo, če bi resnično zgradili najprej ta del ceste. Potem bi bilo pri nas vsak dan tako, kot je zdaj prvega novembra. Seveda upam, da bo prevladal razum in bodo cesto začeli graditi od avtocestnega križa proti Velenju. Občina na vse to nima prav nobenega vpliva. Kakšen je naš vpliv na državne organe, kaže že krožišče pri Obircu. Urejeno bi moralo biti že pred leti. Res me ima, da bi občinskemu svetu predlagal, da ga uredimo sami, račun pa pošljemo državi. Tako bi, kot kaže, morali narediti tudi s sanacijo škode zaradi lanskih poplav. Pristojne državne službe me spominjajo na divje peteline. Glasno pojejo, pa nič ne slišijo.« Pred vami je še eno leto tega mandata, kaj pomembnega še želite postoriti? »Načrtov je še veliko. Pravzaprav je štiri leta malo za uresničitev vsega, kar bi si želeli. Pa tega ne razumite kot željo po še enem mandatu. Zagotovo smo v treh letih veliko naredili, veliko se bo dogajalo in delalo tudi v prihodnje. Do konca mandata bodo zgrajena stanovanja na Gorici, promenada prenovljena, zaključenih bo še nekaj večjih vlaganj. V naslednjem letu bomo nadaljevali urejanje Sončnega parka, okolice jezer, obnavljali bomo ceste, vrtce, šole ... Upam, da bomo za vse, kar želimo narediti, tudi v proračunu za prihodnje leto lahko zagotovili dovolj sredstev. Vsekakor načrtujem, da je pred nami še eno uspešno leto. Zadnji dve leti poslujemo pozitivno, pravzaprav lahko rečem, da naši proračunski uporabniki krize niso občutili. Smo se pa sami omejevali. Zmanjševali smo stroške in tudi število zaposlenih. Nadaljevali bomo tudi ukrepe pri komunalnih storitvah, pri katerih smo veliko že spremenili. V sodelovanju s prejšnjim in zdaj z novim direktorjem zmanjšujemo finančni razkorak, ki je znašal skoraj tri milijone. Računam, da ga bomo do konca mandata v celoti odpravili. In to ne na račun slabše oskrbe ali bistvenega dviga cen. Tisti, ki bo občino vodil v naslednjem mandatu, bo v bistveno boljšem položaju, saj bo delo lahko začel brez obveznosti do komunalnega podjetja.« Pa vaše želje ob prazniku. »Ob prazniku si predvsem želim, da bi imeli Velenjčanke in Velenjča-ni svoje mesto radi. Da bi se bolj zavedali, da živimo v lepem, urejenem mestu. To nam največkrat povedo obiskovalci in tisti, ki dosti potujejo. To potrjujejo številna priznanja in nazivi, ki jih prejemamo. Smo otrokom, mladim, invalidom in starejšim prijazno mesto. Smo mesto, ki se v tekmovanjih Turistične zveze Slovenije vedno uvršča zelo visoko. Dobro nas je ocenila tudi letošnja Dnevnikova izvidnica. Želim si, da bi tako nadaljevali in da bi v naslednjih letih uspeli ustvariti več delovnih mest, da bi mladim lahko omogočili zaposlitev. Želim si, da ljudje ne bi odhajali iz Velenja, ampak bi v Velenje prihajali, se vanj vračali. Želim si, da bi še naprej živeli v sožitju, po katerem smo prepoznavni, da bi si znali biti dobri sosedje, da bi čutili pripadnost našemu mestu in bili zadovoljni z življenjem v njem. Želim si torej, da občanke in občani praznujemo svoj praznik skupaj in se vsi potrudimo za to, da bo Velenje še lepše in še prijaznejše.« Naš čas, 19. 9. 2013, barve: CM K, stran 6 6 - Salon Avto m r v * v * Mursic v novi podobi Družinsko podjetje Avto Muršič se lahko pohvali s 46-letno tradicijo. V davnem letu 1967 so začeli opravljati kleparska in ličar-ska dela, leta 1992 pa so postali še pooblaščeni prodajalec in serviser vozil znamke Citroen. V vseh teh letih so se uspešno prilagajali trgu in prodali veliko vozil različnih tipov vozil Citroen. V zadnjem obdobju je zanimanje predvsem za manjše avtomobile, odlično pa se še vedno prodaja citroen Berlingo. Letos so prenovili in razširili prodajno-razstavni salon in okolico. V lepo opremljenem salonu, odetem v citroenove barve, se kup- GOSPODARSTVO Men 19. septembra 2013 Ni,,. „ ci počutijo še bolj prijazno, piko na i pa seveda dajejo vsi, ki pišejo zgodbo salona Avto Muršič, pove direktor podjetja David Muršič in doda, da je njihova prednost zagotovo v tem, da nudijo vse od prodaje do servisiranja na enem mestu. Izvajajo tudi kleparska in ličarska dela za vse znamke motornih vozil. K ponudbi sodi še menjava in prodaja gum. Njegova želja pa je predvsem dobra prodaja vozil citroen. Modni vikend v Citycentru Celje - Minuli petek in soboto so v Citycentru v Celju prav prijazno jesensko šelesteli na modni reviji, na kateri so si obiskovalci ogledali top trende letošnje jesensko-zimske modne kolekcije, ki jo ponujajo trgovine v tem trgovskem centru. Ponudbe zanjo, zanj in tudi za najmlajše so zaznamovale glamur, ekstravaganca, popolnost in estetika. Na modni pi-sti so se zvrstili tudi vrhunski slovenski modeli. Kakšen je dober servis v primerjavi z »garažnim« Velenje, 10. septembra - Članice sekcije računovodskih servisov pri Sa-vinjsko-šaleški gospodarski zbornici se trudijo, da bi obrtnike in podjetnike čim bolje seznanile s pomenom kakovostnega računovodskega servisa. Na nedavni seji sekcije so se dogovorile, da bodo za ta namen pripravile poslovno srečanje z obrtniki, podjetniki Saša regije. Ta bo v vili Bian-ci v Velenju novembra, na njem pa bodo o vlogi računovodskih servisov spregovorili priznani strokovnjaki z različnih področij - davčne, delovno-pravne zakonodaje, zavoda za zaposlovanje, predstavniki bank ... »Tudi tako želimo podjetnikom in obrtnikom predstaviti, kakšna je razlika med dobrim in garažnim računovodskim servisom,« nam je dejala podpredsednica sekcije Milena Golob in dodala, da bo srečanje tudi priložnost za medsebojno izmenjavo izkušenj, vzpostavitev stikov ... Na seji so spregovorile še o sodelovanju z velenjskim davčnim uradom. Po besedah Golobove je ta po izkušnjah eden najboljših davčnih uradov v Sloveniji. Z njim dobro sodelujejo, kar jim v veliki meri olajša delo. »Zato njegovi selitvi nismo naklonjene, ker nam bo na voljo manj informacij, stikov. Če pa je selitev že nujna, je vsekakor sprejemljivejša v Celje kot pa v Dravograd, kot je bilo prvotno napovedano. Želimo si, da bi v Velenju ostala vsaj davčna pisarna,« je še povedala Milena Golob. ■ tp Posebno priznanje za Gorenje IPC Celje - Tudi letos so družba Celjski sejem, Mestna občina Celje ter Obr-tno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) na celjskem MOS-u podelili priznanja nekaterim podjetjem, ki s svojim znanjem dosegajo uspehe na domačih in tujih trgih. Med 19 predlogi je podjetje Termo Tehnika iz Braslovč prejelo dve priznanji. Z zlatim priznanjem ga je nagradila družba Celjski sejem, s priznanjem pa OZS. Priznanji je podjetje prejelo za izjemne dosežke pri razvoju ter proizvodnjo toplotnih črpalk in za doseženo visoko učinkovitost toplotne črpalke EB modul za sanitarno vodo oziroma za pomemben prispevek k izrabi obnovljivih virov energije za proizvodnjo toplote široke potrošnje. Posebno priznanje družbe Celjski sejem pa je prejelo Gorenje IPC iz Velenja. Komisijo je navdušilo z visoko razvito tehnologijo ožičenj z IDC tehnologijo ter vključevanjem invalidnih oseb v proizvodni ter razvojni proces. ■ tp ■ ■ TEŠ6 - čistejša energija! TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ Čestitamo za praznik Mestne občine Velenje! Naš čas, 19. 9. 2013, barve: CM K, stran 15 19. septembra 2013 MiCftfl GOSPODARSTVO 7 Vlada ve, kje ima rezerve, in vanje bo morala zarezati Pogovor s predsednikom upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Brankom Mehom o aktualnih temah s področja obrti in podjetništva Tatjana Podgoršek V prvi polovici letošnjega maja je Branko Meh, predsednik Območne Obrtno-podjetniške zbornice Velenje, prevzel vodenje upravnega odbora krovne organizacije. Hkrati je postal tudi podpredsednik Obr-tno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS). V viziji delovanja zbornice je takrat kot prednostne cilje navedel delovanje sistema v dobro članov, usmerjenost k tržnim programom, predvsem pa povezujoči medsebojni odnosi brez oziranja v preteklost. Mandat se mu izteče spomladi prihodnje leto. Zanimalo nas je, kako uresničevanje zastavljenih ciljev poteka v praksi. Na naša vprašanja je Branko Meh takole odgovoril: Ob prevzemu vodenja upravnega odbora OZS ste dejali, da se v svojem mandatu ne boste ukvarjali sami s sabo, ampak s člani. Se že kažejo rezultati? »Res se ne ukvarjamo več sami s sabo, ampak počnemo tisto, kar naši člani želijo in potrebujejo. Ob prevzemu sem izdelal rokovnik, kaj in kdaj bomo kaj počeli. Takoj po prevzemu mandata smo začeli delati tržni program, pripravljati kartico, ki prinaša popuste članom. Kartica Mozaik podjetnih je že pri članih, omogoča pa jim razne ugodnosti pri storitvah s področja telekomunikacij, pri nakupu repromateriala, energetike in še kaj. S partnerji smo podpisali že 30 pogodb, število slednjih še širimo, pogodbe nadgrajujemo. To je nekaj konkretnega, kar bodo čutili člani v svojih žepih. Že velikokrat sem poudaril, da je bila OZS ustanovljena, da ščiti interese obrtnikov in malih podjetnikov, da je sogovornik državi takrat, kadar gre zanje. Še vedno je to njena dolžnost. Naš zbornični sistem deluje kot sindikat obrtnikov, in če bomo uničili to, bomo uničili edinega za- govornika, ki ga obrtniki in podjetniki sploh imajo.« Uvedba prostovoljnega članstva bo, ocenjujete, precej razredčila vaše vrste. Kakšne aktivnosti peljete, da bi članstvo temu navkljub obdržali? »V tem trenutku menim, da je kartica Mozaik podjetnih dovolj tehten razlog, da izstop iz članstva zbornice ne bo prevelik. Prav tako se trudimo preseči negativno mnenje o zbornici na terenu še z drugimi aktivnostmi.« Konkretno katerimi? »Trudimo se, da bodo za članarino - poleg že omenjene kartice ugodnosti - deležni še svetovanja v delovnopravni, davčni zakonodaje in tudi drugih oblikah svetovanja na področjih, ki doslej niso bila toliko prisotna. Težave na njih pa obrtniki imajo. Prizadevali so bomo, da bomo obrtnikom in podjetnikom pomagali pri reševanju težav. Katera vprašanja, po vašem mnenju, Branko Meh: »Predlaganemu davku na nepremičnine se bomo uprli z vso silo, tudi z državljansko nepokorščino.« zavirajo razvoj obrti in podjetništva, za katera pravite, da sta prihodnost slovenskega gospodarstva? »Tega imamo kar nekaj, strnili pa smo jih v zahteve obrti in podjetništva. Predsednica Vlade RS nam je predlagala, naj jih spremenimo v predloge. Najaktualnejše vprašanje je predlog davka na nepremičnine. Temu se bomo uprli z vso silo, tudi z državljansko nepokorščino. Če bo zakon sprejet v predlagani obliki, bo 10 odstotkov naših članov tisti trenutek prisiljeno zapreti svoje obratovalnice. Poleg omenjene so na prednostni listi težav še odprava administrativnih ovir, pavšalna obdavčitev do Ce bo vlada RS vztrajala pri sedanjem predlogu davka na nepremičnine, bo tisti trenutek, ko bo sprejet, prisiljenih zapreti obratovalnice najmanj 10 odstotkov obrtnikov in malih podjetnikov. 100 tisoč evrov, dolžniško-upniška razmerja, javna naročila, smo proti kakršnemu koli dvigovanju prispevkov in davkov, predvsem pa vidimo zelo veliko težav v nelojalni konkurenci, sivi ekonomiji, delu na črno. Upam, da ne bodo cariniki takrat, ko se bodo »preobrazili« v inšpek-toije, najprej nadzirali naše samostojne podjetnike, mikro in mala podjetja, ampak da bodo nadzirali in kaznovali tiste, ki so na seznamu brezposelnih, hkrati pa opravljajo dejavnost. Razred zase je bančno okolje. Sedaj ne dobimo kredita za repromaterial, kaj šele za kaj drugega. Kreditni krč je nujno potrebno sprostiti.« Pa imajo vaši predlogi oziroma zahteve slovenske obrti in podjetništva možnost »preiti od besed k dejanjem«? še ni.« Kakšen, ocenjujete, je položaj obrtnikov in podjetnikov v regiji Saša? Kaj bi lahko lokalne skupnosti naredile, da bi bil boljši? »Kar velikokrat opozarjamo: manjka spodbud za investicije in potrošnjo. Osebno menim če bodo lokalne skupnosti v regij našle denar za naložbe, bodo naši »Če bo vlada spoznala, da v mikro in malih podjetjih, tudi v velikih, res ni več možno kaj vzeti, in če jih bo temeljito pregledala, bo videla, da so pravi vzvod za izhod iz krize. Seveda, če hoče, da bo gospodarstvo zaživelo. Bo pa morala poiskati potreben denar nekje drugje. Dobro ve, kje ima rezerve, in vanje bo morala zarezati.« Kaj pa delo na črno in davčne blagajne? Cilj obeh je več denarja v državno blagajno. Kaj predstavljata za obrt in podjetništvo? Menite, da so ukrepi države prava rešitev zanju? »Da ne bo narobe razumljeno. V obrtno-podjetniški zbornici, tudi obrtniki in podjetniki, ki pošteno delamo, smo prepričani, da država rabi davščine, zato ne nasprotujemo davčnim blagajnam, vendar naj veljajo za vse, ne le za male gospodarske subjekte. Menimo, da bi bila bolj pravilna pavšalna obdavčitev, kot jo imajo sosednje države - Avstrija in Nemčija. Slednja ima najmanj sive ekonomije v EU. Z delom na črno se ukvarjamo veliko let, a za zdaj pravih rezultatov člani obrtniki imeli delo, zaposlovali bodo lahko, ljudje bodo troši-li. Menim, da je to edina taka zadeva, ki bi jo bilo treba takoj urediti.« Katere bodo vaše aktivnosti do konca mandata? Nameravate tudi po izteku kandidirati za najvišje mesto v OZS? »Aktivnosti do konca mandata sem vam že predstavil - kartica Mozaik podjetnih, dogovarjanje z vlado RS o ključnih vprašanjih. Pomembno se mi zdi, da smo za samostojne podjetnike uspeli preprečiti dvig prispevka za zdravstvo. Do 27. oktobra, ko začne veljati zakon o prostovoljnem članstvu, moramo sprejeti statut. Če ga ne bomo spre- »Naš zbornični sistem deluje kot sindikat obrtnikov, in če bomo uničili to, bomo uničili edinega zagovornika, ki ga obrtniki in podjetniki sploh imajo.« REKLI SO ... Branko Meh o dosedanjih izkušnjah pri vodenju OZS: »Začel sem kot vajenec, z vsakim dnem sem bogatejši za nova spoznanja. Lahko pa že z gotovostjo rečem, da se je pri vsaki stvari najbolje zanesti sam nase, kajti, kolikor je ljudi, toliko je interesov. V delovanje zbornice želim vnesti pozitivno energijo, pri tem pa ne dovolim, da bi me kdo skozi to izkoriščal. Če to ugotovim, znam pokazati tudi drugo plat svojega obraza. Prepričan sem, da mene ne bo treba zamenjati, odšel bom sam, ko bom ocenil, da je prišel čas za to.« jeli, ne bomo mogli delovati po novem. Na vprašanje, če bom kandidiral, pa ta trenutek ne znam odgovoriti, saj o tem še nisem razmišljal.« Na podlagi izvajanja Enotne regijske štipendijske sheme Savinjske regije RASR, Razvojna agencija Savinjske regije, d.o.o. objavlja JAVNI RAZPIS ŠTIPENDIJ ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE ZA ŠOLSKO/ŠTUDIJSKO LETO 2013/2014 Vse informacije o razpisanih štipendijah in prijavni obrazec dobite na spletni strani www.rasr.si in na RASR, Razvojna agencija Savinjske regije, d.o.o., Ulica XIV. divizije 12, 3000 Celje. Rok za oddajo vlog je četrtek, 10. oktober 2013. OBMOČNA 0BRTN0-P0DJETNISKA ZBORNICA VELENJE Stari trg 2, Velenje, tel.: 03 898 2000, www.ooz-velenje.si Skupaj smo NAJVEČJI KUPEC v Sloveniji Zalo Imamo TISeCEDE UGODNOSTI ■ ■ V mrMuLi ;.i rNU p1 mozailLDZs.si NOVA KARTICA UGODNOSTI USTVARI PRIHRANKE, KI SO NA LETNI RAVNI NEKAJKRATVIŠJI OD ČLANARINE! Skupnost slovenskih obrtnikov in podjetnikov s pomočjo obrtno-podjetniškega zborničnega sistema pridobiva velike ugodnosti in popuste pri nakupu materiala in storitev izbranih uglednih partnerjev v MOZAIKU PODJETNIH. Seznam partnerjev, ki so že vključeni Kartico tisočerih ugodnosti, je članom na voljo na http://mozaik.ozs.si/. Vedno smo na razpolago s strokovno pomočjo. Skrbimo za izobraževanje, znižanje stroškov, povečanje uspešnosti članov, ugled in seznanjanje z novostmi. SKUPAJ DO NOVIH POSLOVNIH PRILOŽNOSTI! Čestitamo za praznik Mestne občine Velenje! Kersnikova 13, Velenje Tel.: 03 620 94 00 GSM: 041 260 670 info@scr.si | www.scr.si Naš projekt energijsko samozadostnih uličnih svetil v Sončnem parku in ob Škalskem jezeru temelji na kombiniranem principu izkoriščanja obnovljivih virov energije. Nova javna razsvetljava izkorišča dve vrsti obnovljivih virov energije, sonce in veter! , ■i Energiji, ki sta trajnostno naravnani in okolju prijazni. Čestitamo za praznik Mestne občine Velenje! Dober start je pol uspeha Na poti uresničevanja ciljev šteje vsak evro. Zato zdaj vsem, ki boste na NLB Osebni račun začeli prejemati plačo ali pokojnino, nudimo BREZ NADOMESTILA: • eno leto vodenja NLB Klasičnega računa, • NLB Klik brez pristopnine, • prvo leto članarino za kartico NLB Visa ali NLB MasterCard, • 6 mesecev varnostna SMS-sporočila na tej kartici, • izdelavo kartice z vašim motivom. Pokličite 01 477 20 00 in se dogovorite za sestanek. Ponudba ne velja za stranke, ki so v NLB pred pokojnino že prejemale plačo. nlb9 www.nlb.si/start Kontaktni center: 01 / 477 20 00 Naš čas, 19. 12. 2013, barve: CM K, stran 15 8 GOSPODARSTO 19. septembra 2013 Se obeta pogrebna lesarska konferenca? Lesarska dejavnost dosegla najnižjo raven v zadnjih 40 letih -Ukrepi so, ni pa dovolj denarja in tudi ne pravih projektov? Tatjana Podgoršek Nazarje, 11. septembra - V okviru 7. lesarskega praznika v Nazarjah je prejšnjo sredo v tamkajšnjem domu kulture potekala 6. razvojna konferenca lesarjev - vseslovensko srečanje lesarske panoge. Osrednjo pozornost so na njej namenili prihodnosti slovenskega lesarstva - od pogojev za prestrukturiranje dejavnosti, obratovanja lesarskih obratov, do predlogov za dvig konkurenčnosti lesarske panoge. Poleg omenjenega so se udeleženci srečanja seznanila še z izvajanjem akcijskega načrta Les je lep. Bodo ukrepi dovolj? Slednjega so predstavniki države predstavili prvič prav v Nazarjah. Od njega so si lesarji veliko obetali, ^WfTi »v r _ £ Mag. Dejan Židan: »Prišel je čas, ko se morajo načrti, dogovori na področju lesne dejavnosti začeti kazati tudi z večjim številom delovnih mest.« danes pa žal ugotavljajo, da izvedeni ukrepi niso dali zadovoljivih rezultatov in ga je treba zlasti na področju predelave lesa temeljito dopolniti. V ospredju ugotovitev je izvoz hlodovine, ki povzroča slovenskim lesnopredelovalnim podjetjem slabo oskrbo s surovino, razbremenitev dela in odprava kreditnega krča. Mnenja udeležencev o stanju lesnopredelovalne dejavnosti in njene prihodnosti so bila deljena. Nekateri so pesimisti, drugi vidijo možnost za ponovni razcvet. REKLI Franci Kotnik, direktor Savinjsko--šaleške gospodarske zbornice, o tem, ali je še smiselno organizirati lesarske razvojne konference, če se stanje v dejavnosti še poslabšuje: »Položaj, v kakršnem je lesnopredelovalna veriga, nas zavezuje k temu, da kritično presodimo, kje smo in kateri so nujni ukrepi za izboljšanje. Če se bo tako negativen trend, kot smo mu priča v tem trenutku, nadaljeval, potem se piše lesarstvu črn scenarij. Namesto lesarskorazvojne konference bomo prihodnje leto lahko organizirali pogrebno konferenco lesarjev. Vendar organizatorji ohranjamo zmerni optimizem in verjamemo, da se da z učinkoviti ukrepi ta voz obrniti navzgor.« Po mnenju nazarske županje Majde Podkrižnik je lesnopredelovalna industrija dosegla najnižjo raven v zadnjih 40 letih. Razloge za takšno stanje je pripisala nepovezanosti gozdno-lesne verige ter lesarjev pri marketingu in trženju, nekonku-renčnosti podjetij in v domačem poslovnem okolju, slabi plačilni kondiciji lesarjev in preskromnem vlaganju v razvoj dejavnosti. Nekateri ukrepi so sicer nakazani za obdobje 2014-2020, vendar se Pod- Najenostavneje je reči: ne morem Lastnik podjetja Biomasa Rok Suhodolnik iz Luč je eden tistih, ki se je letos uspešno prijavil na razpis za pridobitev državnega denarja. V prostorih bivše Glinove žage v Nazarjah načrtuje postavitev proizvodnje toplotne energije in energije iz bio mase. S proizvodnjo sekan-cev se že ukvarjajo. »Preveč se ukvarjamo s tem, pod katero ministrstvo sodimo lesarji in kdo nam bo plačal naš izdelek, namesto da bi se ukvarjali s tem, kakšen izdelek je potrebno narediti, kaj bomo naredili, da ga bomo prodali, in kako posluje podjetje. Žalosti me tako malo poslanih vlog na razpis v višini 5 milijonov evrov. Ko objavijo razpis za nakup traktorja, je gneča nepopisna, na lesarskorazvojni konferenci pa vpijemo, kako ni denarja za lesnopredelovalno industrijo. Je, vendar se je potrebno zanj potruditi.« Prevoznice niso nikomur po godu Več kritik kot pohval za novost Zakona o gozdovih - Za gozdarje dodatna obremenitev Tatjana Podgoršek V začetku tega meseca je Zavod za gozdove začel izdajati prevoznice, ki morajo po novem spremljati vsak prevoz gozdnih lesnih proizvodov. Novela zakona o gozdovih je stopila v veljavo 10. avgusta, lastniki gozdov pa dobijo prevoznice na krajevnih enotah omenjenega zavoda. Samo prvi teden v septembru so Vsako prevozno sredstvo z lesom mora »spremljati« tudi prevoznica. na nazarski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije izdali približno 300 odločb, vsaka odločba pa ima več prevoznic, odvisno od količine odkazanega lesa. Cilj: zajezitev sekanja na črno, več pobranega davka Vsako prevozno sredstvo, naloženo z lesom, mora, ko zapusti gozd, spremljati poseben dokument -prevoznica s podatki o izdanem dovoljenju za posek dreves, o dobavitelju, kupcu, vrsti in količini lesa, datumu, času in namenu prevoza ... Le izjemoma prevoznice niso potrebne. Na obzorju je sicer že sprememba zakona, ki naj bi lastnikom gozdov omogočila, da prevoz-nic ne bodo potrebovali za prevoz lesa za lastno uporabo. A tudi pri tem ne bo šlo brez evidenc. S spremembami zakona o gozdovih naj bi zajezili sekanje na črno (v Sloveniji menda na leto nelegalno posekamo okoli milijon kubičnih metrov lesa) in preprečili tihotapljenje lesa ter izogibanje plačilu davkov. Kazni za tiste, ki les prevažajo brez prevoznice, so visoke - od 50 tisoč evrov za pravno osebo, za fizično pa od 300 do 2000 evrov. Nadzor bodo izvajali gozdarski inšpektorji, cariniki in policisti. Več kritik kot pohval Toni Breznik, vodja Območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Nazarje, je povedal, da je novost križnikova sprašuje, ali bodo glede na položaj panoge dovolj. Po mnenju Igorja Milavca, direktorja Združenja lesne in pohištvene industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije, so pogoji za prestrukturiranje lesnopredelovalne panoge slabi tudi zaradi tega, ker Slovenija ni izpeljala reform, ki bi jih morala. Obremenitev gospodarstva najbolj občuti lesnopredelovalna veriga, ker ima nizko dodano vrednost. Predlagal je sektorski pristop pri reševanju panoge po vzoru Avstrije in Finske, kjer za celotno verigo - od lastnikov gozdov, gozdarjev do lesarjev - vodijo posebno politiko. Malo koristi Da Slovenija, bogata dežela z lesom, od tega nima dosti koristi, je priznal tudi minister za kmetijstvo in gozdarstvo mag. Dejan Židan. Na kmetijskem ministrstvu skrbijo za gozd in primarno obdelavo lesa v okviru programa razvoja podeželja, vse ostalo naj bi bila skrb gospodarskega ministrstva. »Druge poti kot to, da naredimo navezo med slovenskimi potrošniki, kupci in slovenskimi lastniki gozdov bolj čvrsto, ni.« Kot je še dejal Židan, Slovenija ni cenena dežela. Zaradi dražje surovine in delovne sile bi morali imeti trge, ki to cenijo. Po prepričanju Alojza Selišnika, predstavnika Sekcije lesnih strok pri Obrtni zbornici Slovenije, bi število zaposlenih z današnjih blizu 10 tisoč delovnih mest dvignili na načrtovanih 22 tisoč, če bi država umaknila namero o dvigu davka na poslovne nepremičnine, znižala prispevke in davke v industriji iz 38 na 30 odstotkov, nujna pa je - po njegovem prepričanju - še reforma trga dela ter delovnopravne zakonodaje. Pohištvena industrija gre po gobe' V razpravi so udeleženci menili, da je položaj lesne industrije takšen zato, ker dejavnost nima domicilne-ga ministrstva, ki bi skrbelo za njo. Pogovarjajo se le o primarni predelavi, v razvojnih načrtih ni finalne predelave, ki potrebuje veliko razvoja. Propadanje pohištvene industrije skrbi le sindikat in zaposlene. Lesarji nimajo referenc in nimajo pravih programov, da bi lahko kandidirali za pridobitev sredstev, ne znajo ohraniti kadrov iz podjetij, ki so šla v stečaj. Fakulteta za arhitekturo nima programov za večjo uporabo lesa, prav tako ne gradbeništvo. Lesna podjetja v Avstriji so v veliki meri v rokah tujcev. Zakaj ti niso prišli kupit slovenskih lesnopredelovalnih podjetij? na terenu doživela več kritik kot pohval. »Na terenu pravijo, da je zadeva prezapletena, preveč birokratska, da bi bila prevoznica lahko enostavnejša.« Po mnenju gozdarjev pa bo novost prispevala k večji sledljivosti lesa, k večjemu redu na tem področju. Za gozdarje predstavlja uvedba prevoznic dodatno delo, predvsem pa višje materialne stroške. Na vprašanje, koliko prevoznic so na območni enoti že izdali, je Toni Breznik odgovoril: »Ogromno. Samo prvi teden v septembru, ko smo začeli z izdajo, smo izdali približno 300 odločb. Vsaka odločba ima več prevoznic. Tudi 10 in več, pač odvisno od količine odkazanega lesa. Ena prevoznica naj bi bila za 20 kubičnih metrov lesa.« Mil n razlogov za sodelovanje s Si.mobilom! Ste podjetnik z odličnim prodajnim znanjem. Zanima vas področje IT-ja in komunikacij. Gradite trdne poslovne povezave in prodajne poti. Cenite svoje poslovne stranke. Verjamete v moč tehtnih prodajnih argumentov. Dolgoročna vizija vam je pomembnejša od kratkoročnih ciljev. Želite razširiti svojo poslovno ponudbo. Ne bojite se novih izzivov. To je le nekaj razlogov, zaradi katerih vas vabimo v našo družbo. Postanite prodajni partner za Si.mobilove storitve. Ste prepoznali dobro priložnost? Oglasite se nam do 30. 9. 2013! Več na www.simobil.si/popolna-pisarna/razpis QOQO Popolna pisarna simobil.si Naš čas, 19. 9. 2013, barve: CM K, stran 15 19. septembra 2013 MiCftfl GOSPODARSTVO Sprememba članarine ni reorganizacija Zlato priznanje za • • • • /->| v inovacije iz Saša regije 9 Člani upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice skeptični do predlaganih predlogov reorganizacije »mame« - Precej možnosti za sodelovanje z regionalno 'privredno komoro Valjevo' Tatjana Podgoršek Velenje, 12. septembra - Na prvi seji po poletnih počitnicah pred tednom dni so člani upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice namenili pozornost predlogom reorganizacije Gospodarske zbornice Slovenije, pozorno Vodstvo Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice in gosti iz Srbije so ugotavljali, da je možnosti za konkretne oblike sodelovanja kar nekaj. pa so prisluhnili tudi predstavitvi gospodarske regije Kolubara - Ma-čva - Podrinje (Republika Srbija) ter »Regionalne privredne komore Valjevo«, ki so jo pripravili predstavniki omenjenih ustanov. Sodelovanje obstaja, lahko je še boljše Z »Regionalno privredno komoro Valjevo« je Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica podpisala sporazum o sodelovanju pred 2 letoma. Predstavniki iz Valjeva so povedali, da je med državami partnericami komore Slovenija na šestem mestu, velenjsko Gorenje, ki je letos spomladi tu odprlo še drugo tovarno, pa »njihov« drugi največji izvoznik. Zelo dobro sodelujejo še s Šolskim centrom Velenje, na šolah katerega se v tem šolskem letu izobražuje 10 dijakov iz Valjeva. »Sodelovanje deluje, lahko pa je še boljše,« so dodali. Največ priložnosti za to imajo slovenska podjetja in obrtniki na področju infrastrukture, turizma, industrije, pri raznih projektih, sploh dobrodošle pa bi bile izkušnje v ekologiji. Dogovorili so se, da se bodo sedaj srečali v Valjevu, na srečanje pa že sedaj vabijo zainteresirane obrtnike in podjetnike iz regije Saša, ki jih zanima sodelovanje s Srbijo. Cilj naj bi bilo povečanje članstva, ne obračunavanje Največ pozornosti pa so na seji namenili obravnavi predlogov reorganizacije Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Pri tem so izrazili precejšnjo mero nejevolje, saj - kot so dejali - je ta tema na dnevnih redih že nekaj let, »mati« pa jo predlaga zato, ker se nekatere območne zbornice ne držijo zapisanih obveznosti. »Cilj reorganizacije naj bi bil več članov, ne pa obračunavanje med krovno organizacijo in »nepri-dnimi« zbornicami.« Med slednjimi ni tukajšnje zbornice, kar je potrdil svetovalec generalnega direktorja GZS dr. Andrej Friedl. Do predstavljenih predlogov reorganizacije, ki jih je pripravila posebna delovna skupina GZS, so bili udeleženci seje kritični, saj so ocenili, da nobeden med njimi ne zagotavlja, da bo v prihodnje bolje. »Sprememba članarine še ni reorganizacija.« Po zagotovilih Friedla predlog organizacijskih sprememb še ni povsem izoblikovan. V teh dneh bo upravni odbor GZS sprejel načelni sklep o začetku razprave. Ta naj bi trajala do decembra. O novi organiziranosti, ki naj bi zaživela prihodnje leto, bo sklepala skupščina zbornice. Predvidoma bo sredi decembra. Ljubljana, 17. septembra - V okviru Dneva inovativnosti je Gospodarska zbornica Slovenije podelila priznanja najbolj inovativnim podjetjem in inovatorjem v podjetjih ter v javnih raziskovalnih zavodih. Podelila je 42 priznanj. Med 11 dobitniki zlatega priznanja sta tudi inovaciji iz Saša Regije. Prejela sta ga BSH Hišni aparati Nazarje za sesekljalnik kockaste oblike MCM6 in Gorenje, d. d., Velenje za indukcijski aparat IQco-ok. Med 20 prejemniki srebrnih priznanja pa sta bili iz Saša regije nagrajeni inovaciji: ročni mešalnik nove generacije MFQ36-Ergomixx, podjetja BSH Hišni aparati Nazarje ter NGPSSP10 - nova generacija pralnih in sušilnih strojev Gorenja, d. d., iz Velenja. ■ tp Obvestilo upravičencem, oškodovanim zaradi suše Občina Šmartno ob Paki je začela zbirati prijave o škodi zaradi suše na osnovi izdanega Sklepa URSZR. Škodo lahko upravičenci prijavijo najkasneje do petka, 27. 9. 2013. Obrazec prijave je dosegljiv na spletni strani občine (http://www. smartnoobpaki.si/) in v občinskih prostorih med uradnimi urami. K obrazcu prijave je potrebno priložiti kopijo obrazca D iz zbirne vloge za leto 2013 in kopijo zavarovalne police, če so posevki zavarovani. Podatkov o GERKIH ni potrebno prepisovati na obrazec. Škoda se ocenjuje pri kmetijskih gospodarstvih, ki dosegajo ali presegajo vsaj 1 ha primerljivih kmetijskih površin, pri tistih kulturah, ki presegajo stopnjo poškodovanosti 30 %, in pri kulturah, ki so navedene na seznamu kultur. POVEZANI ZMOREMO VEČ IN DLJE Čestitamo ob občinskem prazniku. Skupina Gorenje « M www.gorenje.si ■ Naš čas, 19. 12. 2013, barve: CM K, stran 15 10 ČESTITKE 19. septembra 2013 Poslovalnica Velenje z vami že več kot 25 let Dobrodošli v Abančni poslovalnici Velenje, kjer se z individualnim pristopom in celostno obravnavo trudimo postati vaš najboljši finančni partner na Štajerskem. Preverite konkurenčno obrestno mero depozitov in se prepričajte, da vam ponujamo ugodne vezave. Naročite si novo obročno kartico kreditno Visa Electron. Nakupujte na obroke kjer koli in kadar koli. Odprite si vrata v nov ali prenovljen dom s posebno ponudbo stanovanjskih kreditov. Vabimo vas k vpisu v programe izobraževanja odraslih. Vpis je možen še do konca septembra 2013 v dopoldanskem času v tajništvu posamezne šole. Več informacij o programih najdete na www.scv.si ali na odrasli.mic@scv.si Občankam in občanom čestitamo zapraznik Mestne občine Velenje. ELEKTRON ŠOLAZA RUDARSKA STROJNA RAČUNALNIŠKA STORITVENE ŠOLA ŠOLA ŠOLA DEJAVNOSTI GIMNAZIJA VIŠJA MEDPODJETNIŠKI DIJAŠKI STROKOVNA IZOBRAŽEVALNI IN ŠTUDENTSKI ŠOLA CENTER DOM Vaš partner pri urejanju okolja Moč energije Energija v duetu z naravo. Naš čas, 19. 9. 2013, barve: CM K, stran 31 19. septembra 2013 POLITIKA 11 V politiki je premalo žensk Nazarska županja Majda Podkrižnik gostiteljica delovnega srečanja slovenskih županj z ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti - Ženske imajo premalo poguma in premalo tvegajo Tatjana Podgoršek Nazarje, 9. septembra - V prostorih Jakijeve galerije v Nazarjah so se na začetku tedna na šestem delovnem srečanju zbrale županje slovenskih občin ter ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak. V ospredje delovnega srečanja, ta so sicer namenjena povezovanju županj, spodbujanju žensk za vstop v politiko, izboljšanju pogojev, ki ženskam to omogočajo, so tokrat udeleženke postavile možne vzroke za komaj 6-odstoten delež županj in o možnih poteh za njihovo odpravo. Kot so še ugotavljale, ženske tudi v gospodarstvu težko zasedejo najvišja mesta. Po besedah Kopačeve je funkcija županj na lokalni ravni še bolj izpostavljena kot v drugih okoljih, zato te potrebujejo večjo pomoč, podporo ožjih in tudi ostalih družinskih članov. Odločitev vsake posamezne ženske za politično udejstvovanje ni lahka, cena, ki jo za to plačujejo, ni majhna. »Pri ženskah je usklajevanje zasebnega in javnega po- dročja bolj težavno, politika pa jedejav-nost, v kateri težko ohraniš zasebnost in tudi družina je v njej bolj vpeta kot pri marsikaterem drugem poklicu. Ženske smo bolj občutljive na to in ta vprašanja pomembno vplivajo na odločitev o prevzemu vodilnega položaja v političnem javnem življenju.« Na vprašanje, kaj lahko naredi ministrstvo, ki ga vodi, pri odpravljanju razlogov za manjše vključevanje žensk na vodilne položaje, je Kopač Mrakova odgovorila. »Ponosna sem, da sem Po podatkih ministrice Kopač Mrakove je med poslanci v državnem zboru blizu 33 odstotkov žensk, v mestnih in občinskih svetih jih je približno 30 odstotkov, 10 žensk ali slabih 6 odstotkov pa je na županskih mestih prva ministrica tudi za enake možnosti. Predvsem se mi zdi pomembno sprejemanje zakonodajnih aktov, programov, ukrepov za lažje usklajevanje dela ter poklicnega življe- nja.« Ženske imajo premalo poguma in premalo tvegajo V Nazarjah se je zbralo vseh 10 slovenskih županj ter žensk na vodilnih mestih v Zgornji Savinjski dolini. Njihova gostiteljica je bila nazarska županja Majda Podkrižnik, ki opravlja to dolžnost tri leta. Dejala nam je, da so njene dosedanje izkušnje dobre in da to rada počne. Za zdaj jo še najbolj »muči« javno nastopanje,« politična spotikanja in projekti, ki bi jih Ministrica in županje so se mudili tudi na ogledu nazarske tovarne BSH Hišni aparati. bilo potrebno rešiti že veliko prej. Tako pa se jih lotevamo šele sedaj, ker jih ne moremo več pustiti pod preprogo.« Po njenem prepričanju je tako malo županj zato, ker imajo ženske premalo poguma in premalo tvegajo. »Morda smo tudi preveč redosle-dne, kritične do sebe. Imamo občutek, da tega ne obvladujemo. Ko pa smo enkrat na tem delovnem metu, smo marsikdaj bolj transparentne, boljše, bolj delovne kot moški.« Zanjo v tem trenutku ne velja, da podpira tri vogale pri hiši. To bre- me je prevzel njen mož. Brez njegove podpore in podpore ostalih družinskih članov ne bi delovala tako, kot deluje. Razmišlja o tem, da se bo kot kandidatka za županjo vključila v lokalne volitve prihodnje leto? »Najverjetneje bom poskusila še en mandat, čeprav mnoge kolegice županje razmišljajo o tem, da se ne bi, ker res ni enostavno. Zase pa pravim: korajža velja, pa kakorkoli že bo.« Poleg že omenjenih tem so udeleženke delovnega srečanja spregovorile tudi o drugih aktualnih vpra- šanjih o enakosti spolov ter drugih področjih, za katera je pristojno ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in s katerimi se srečujejo v svojih okoljih. Bile so si enotne, da je v politiki premalo žensk in da je potrebno njihov delež povečati. V nadaljevanju delovnega srečanja so si ogledale podjetje BSH Hišni aparati Nazarje, ki je eden pomembnejših delodajalcev v regiji in ki kljub krizi konstantno raste. ■ SD-jev pohod okoli Velenjskih jezer Območna organizacija SD Velenje je pripravila v soboto pohod po okolici Velenjskih jezer. Prijetno topel dan je privabil številne obiskovalce, tako člane kot tudi druge. Tisti, ki so to želeli, so se lahko udeležili pohoda, ki so ga lahko opravili klasično ali pa v nordijski hoji in si za to tudi prislužili priznanja. Prisotne sta pozdravila predsednik SD Velenje in poslanec v državnem zboru Srečko Meh ter podpredsednik in velenjski župan Bojan Kontič. Namen srečanja je bilo prijetno druženje, ki je odlično uspelo in trajalo dolgo v popoldne. Županski forum SD Velenje, 6. septembra - V petek je župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič v mestni hiši gostil Županski forum SD. Srečanja slovenskih županov iz vrst Socialnih demokratov so se udeležili tudi državni sekretar Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dejan Levanič, generalni direktor Direktorata za javne službe, varstvo okolja in investicije v okolje Ministrstva za kmetijstvo in okolje dr. Boštjan Petelinc in Aljuš Pertinač, državni sekretar Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Na srečanju slovenskih županov iz vrst socialnih demokratov so župan in drugi predstavniki sodelujočih občin predstavnikom ministrstev predstavili aktualno problematiko lokalnih skupnosti ter težave, s katerimi se ob sodelovanju s posameznimi ministrstvi najpogosteje srečujejo. Državni sekretar Aljuš Pertinač si je po srečanju v mestni hiši ogledal še Gaudeamus in se tam srečal z vodjem urada za družbene dejavnosti Mestne občine Velenje Dragom Martinškom ter predstavniki Visoke šole za varstvo okolja. ■ Podjetje za proizvodnjo grelcev in grelnih teles Ob prazniku Mestne občine Velenje občankam in občanom iskreno čestitamo! VIMOSA d.o.o., Koroška 37c, 3320 Velenje. www.vimosa.si GRiaO ERICo d.o.o. Koroška 58, Velenje Tel.: 03 898 19 30 www.erico.si Vsem občankam in občanom čestitamo ob prazniku Mestne občine Velenje! idflvPiiiiiiiiiiiii [jiiiiiiTiraiitiiEi rlUl^U |i'ij'S kr ffiBo^H V našem podjetju skrbimo za oskrbo s toplotno energijo, zemeljskim plinom, daljinskim hlajenjem, pitno vodo, odvajanjem in čiščenjem komunalne odpadne in padavinske vode ter izvajanje pogrebno pokopališke dejavnosti. Naša prizadevanja so usmerjena v visoko stopnjo kakovosti storitev in visok standard oskrbe. Smo okolju, uporabnikom in zaposlenim prijazno podjetje! 080 80 34 B R E Z P i A Č N A Š T E V J L K j 1 Naš čas, 19. 12. 2013, barve: CM K, stran 15 12 UTRIP 19. septembra 2013 OD SREDE-DO TO Sreda, 11. septembra Ko so dan pred tem sedmerici protestnikov, ki jih je policija prijela na mariborski vstaji 3. decembra lani, izrekli obsodilno sodbo, so v Mariboru in Ljubljani pripravili protest njim v podporo. A odziv je bil skromen - pred mariborskim okrajnim sodiščem in državnim zborom v Ljubljani sta se zbrali le manjši skupini ljudi, ki sta izrazili nestri-njanje z odločitvijo sodišča. Svet Državljanske liste je s tajnim glasovanjem podprl predsednika stranke Gregorja Viranta in zavrnil »ponavljajoče se zlonamerne manipulacije o razpadanju stranke«. Katalonci želijo biti neodvisni od Španije. Predsednik republike Borut Pahor se je mudil na Kosovu. Tam se je srečal s kosovskim premieijem Hashimom Thacijem. Katalonci so v prizadevanju po izvedbi referenduma o odcepitvi od Španije, čemur Madrid sicer vztrajno nasprotuje, sklenili 400 kilometrov dolgo človeško verigo. Po tem, ko je ameriški predsednik Barack Obama začasno zaustavil posredovanje v Siriji, je Kremelj Washingtonu že poslal načrt, s katerim bi sirsko kemično orožje prešlo pod mednarodni nadzor. Četrtek, 12. septembra Vlada je za generalno direktorico Dursa imenovala Jano Ahčin. Generalna direktorica Dursa je postala Jana Ahčin. Poleg tega so vladni predstavniki sklenili, da bodo v prihodnjih treh letih vsako leto za odstotek zmanjšali obseg delovne sile; inšpekcijskih služb ne nameravajo krčiti, rezervirali so tudi 112 zaposlitev za športnike. 31 poslancev je vložilo zahtevo po odreditvi parlamentarne preiskave prodaje Sistemske tehnike Viator-ju & Vektorju, ki se je sicer zgodila pred desetletjem, avgusta 2003. Pred kratkim objavljeni dokumenti Cie so razkrivali, da naj bi imel Izrael že desetletja večje zaloge kemičnega in biološkega orožja. V Turčiji se je znova rojevalo nasilje. Protesti in spopadi s policijo v Carigradu so se tokrat dogajali zaradi smrti 22-letnega protestnika. Petek, 13. septembra Ker je javnost burno reagirala na predlog ministrstva, so tam sklenili iz predloga o starševskem varstvu in družinskih prejemkih umakniti zamisel, da bi moral oče za mesec dni obvezno na starševski dopust. V 63. letu starosti je umrl Jože Zagožen, nekdanji direktor HSE-ja in Teša, sicer poznan tudi kot eden od obtožencev v aferi Patria. V državni zbor so stopili predstavniki podpisnikov peticije (ki jo je podpisalo preko 20 tisoč ljudi), s katero zahtevajo znižanje poslanskih plač na minimalno plačo. Petkrat več ljudi, torej okoli 100 tisoč, se jih je zbralo na ulicah Varšave. Tam se je zgodil eden največjih protestov v zadnjih letih - ljudje pa V DL svojega predsednika podpirajo. Mediji so razkrivali, da je po najnovejšem osnutku zakona o davku na nepremičnine znova predvidena obdavčitev sakralnih objektov, luksuzna stanovanja pa bi bila obdavčena občutno bolj. Vlada je na dopisni seji na predlog finančnega ministra z mesta neizvr-šnega direktorja upravnega odbora t. i. slabe banke razrešila poslanca SDS Andreja Širclja. Vrhovni vodja Al Kaide Ajman Al Zavahiri je pozval k novim napadom na ZDA in bojkotu ameriških izdelkov, da bi oslabili ameriško gospodarstvo. Sobota, 14. septembra Zaznamovali smo državni praznik vrnitve Primorske k matični domovini. Dogodka so se še posebej spomnili na proslavi, ki so jo v Lipici skupaj pripravili primorske občine ter Združenje borcev za vrednote NOB Sežana. Tam je bila tudi predsednica vlade, ki je dejala, da je pred nami »težek, oblačen konec leta, a delamo z mislijo na to, da bo 2014 jasneje.« Argentina in Brazilija se želita zaščititi pred vohunjenjem ZDA. so na njem zahtevali več delovnih mest in višje plače. Rusija in ZDA so se dogovorile, da mora Sirija in-špektoijem omogočiti celovit dostop do svojega kemičnega orožja, ki bo nato uničeno. A uporniki s tem niso bili zadovoljni. Nedelja, 15. septembra V Portorožu so se srečali nekdanji interniranci, politični zaporniki in ukradeni otroci. Nagovoril jih je predsednik DZ Janko Veber, ki je opozoril, da so mir, blagostanje in sožitje krhke dobrine, ki niso samoumevne. Zaznamovali smo praznik vrnitve Primorske k matični domovini. Velik dogodek so zaznamovali tudi muslimani v Sloveniji. Več tisoč se jih je zbralo v Ljubljani, in sicer na mestu, kjer bo čez nekaj let stal islamski kulturni center z džamijo - tokrat pa so na to mesto postavili temeljni kamen zanj. Ob dodatek le tisti, s pokojninami nad 450 evrov? Egiptovske pomorske sile so ob južni obali Gaze streljale na palestinska ribiča in ju aretirale. Obrambna ministra Brazilije in Argentine sta se odločila, da bosta storila korak naprej proti vohunjenju ZDA. Tako sta se zavezala za tesno sodelovanje pri kibernetični zaščiti. Japonska je začela proces izklopa še zadnjega delujočega jedrskega reaktorja zaradi pregleda, pri čemer čas ponovnega zagona zaradi protijedrskega vzdušja v državi ni določen. Ponedeljek, 16. septembra Vlada je nadaljevala usklajevanja proračuna za prihodnje leto. Mediji NIVIG, d.o.o., Aškerčeva 20, Šoštanj Tel.: 03 891 10 03, 041 624 166 e-pošta: nivig@siol.net » so poročali, da je minister Čufer ob tem ponudil kompromisni predlog, po katerem bi letni dodatek ukinili le upokojencem s pokojninami nad 450 evrov. Sindikati so imeli drugačno idejo: zahtevali so takojšnjo uvedbo davčnih blagajn in sprejetje zakona, ki bi omogočil vrnitev protipravno naloženega denarja v davčne oaze. Delničarji Aerodroma Ljubljana so odločali o 57 milijonov evrov vredni naložbi, novem potniškem terminalu na brniškem letališču -velika večina delničarjev z glasovalno pravico pa je bila proti. V Washingtonu je bilo v streljanju na administrativnem sedežu ameriške mornarice ubitih sedem ljudi. Bil je prvi dan dvigovanja nasedle ladje Costa Concordia. Torek, 17. septembra V ospredju domačega parketa je plesala Alenka Bratušek, ki je potrdila, da je dala soglasje h kandidaturi za predsednico Pozitivne Slovenije. Ob tem je Zoran Jankovic povedal, da je Bratuškovi čestital za odločitev in dejal, da se sam o kandidaturi še ne more izreči. Bratuškova je imela delo tudi kot predsednica vlade. Zanikala je kritike, da njena vlada v šestih mesecih ni naredila ničesar in dejala, da se lahko pohvali z več dosežki. Izvršni svet stranke DeSUS je enotno sprejel odločitev, da ne bo podprl proračunskega predloga, če bodo ukinili regres za prejemnike pokojnin do 622 evrov. Hladna fronta je prinesla nizke temperature in v hribe tudi sneg. Sešla sta se ruski in francoski zunanji minister. Ugotovila sta, da imata Rusija in Francija skupen cilj končati prelivanje krvi v Siriji, a sta na nasprotnih bregovih glede »načinov za dosego« tega cilja - Rusija namreč vztraja, da je poročilo ZN pač ni prepričalo, o krivdi Al Asada. Približno 100 kilometrov zahodno od Dunaja je neki moški ustrelil štiri ljudi, tri policiste in enega reševalca. i®} 1 Razredni sovražnik žabje* perspektiva Tjaša Zajc Karakteristike profesorjev, ki niso priljubljeni, so običajno strogost, visoka merila in hladna neizprosnost, ki včasih izpade nehumano. Večina dijakov ali študentov takih profesorjev, ki se ne trudijo biti prijatelji učencev in katerih osnovni načeli sta red in disciplina, ne mara. Ni treba naštevati po imenu, da se vsakdo spomni koga iz svojih najstniških let. Tak je tudi glavni junak filma Razredni sovražnik - profesor nemščine Robert Zupan. Zaradi porodniškega dopusta nadomesti eno izmed učiteljic in prevzame njen razred. Že čez kratek čas pa ena izmed dijakinj iz razreda naredi samomor, kar ostale dijake prizadene in razjezi. Krivca za njeno smrt vidijo v šolskem sistemu, vseh učiteljih in nazadnje Zupanu. Za razliko od mnogih drugih učiteljev, kljub tragičnemu dogodku, ne odstopa od svojih načel. Z dijaki se pogovori, potem pa nadaljuje z uro nemščine, ker „življenje gre dalje." Jeza dijakov preraste v odkrito sovraštvo, a on v nobenem trenutku tega ne jemlje osebno in ne daje občutka, da bi ga to prizadelo. Svojo pot vzgoje in poučevanja pelje naprej. In zato, ker takšnega odnosa od drugih učiteljev nikakor niso vajeni, mu dijaki hladnost globoko zamerijo. A v filmu se bolj kot to, kakšen je on, postavlja vprašanje, kakšni so oni. Kako jih danes izoblikuje vzgoja. Da so neodporni? Preobčutljivi? Neodločni. Vzgoja danes ni več vzgojna, vse prepogosto želi biti sočutna in ugajajoča. Da bi jim življenje olajšali, jih starši nenehno ščitijo, profesorji se želijo z njimi razumeti. Otroci imajo vedno več pravic, vedno več olajšav in statusov. Seveda je to do določene mere, v določenih primerih, dobro, dolgoročno pa slabo. S polnoletnostjo ali koncem študija je namreč vseh privilegijev v trenutku konec. Ni mehkega prehoda. Le skok v brezno, iz katerega je treba vzleteti. Danes je vzgoja drugačna, kot je bila včasih, ker se starši bojijo, da jih otroci ne bi imeli radi. Težje se odločajo za nepriljubljene ukrepe, kazni. Ne glede na to, da vedo, da so zanje dobri. Otroci se tega zavemo šele čez leta. Takrat postanejo razumljive besedne zveze »to je za tvoje dobre« ali »ko boš starejši, boš razumel«. Vdanem trenutku pa izzovejo le jezo in frustracije. In najstniki, naivni v svojem prepričanju, da razumejo vse, lahko tudi burno odreagirajo, ne glede na to, koga bodo prizadeli. Kot kritizira film, ne vedo le tega, kaj bi v življenju radi počeli. In ta njihova omahljivost in neodločnost je tisto, kar gre profesorju nemščine najbolj na živce in kar želi vsaj malo sprovocirat in spremeniti pri dijakih. Oni pa vsak njegov poskus jemljejo kot osebni napad nase. Razredni sovražnik ni kritika današnje generacije mladih. Je kritika današnje vzgoje in družbene smeri, ki mladih na življenje ne pripravi. Že res, da je to, vsaj trenutno, zaradi gospodarskih razmer, še toliko težje, kot le pet let nazaj. A to ne spremeni dejstva, da so do osemnajstega leta, ali do konca študija otroci zaviti v vato. Plavajo v svoji neodločnosti, dokler jih ne predrami padec v bazen delovne sile, kjer so tudi starejši in bolj izkušeni. Tu se mimogrede izgubijo, postanejo depresivni in še bolj izgubljeni, kot so bili prej. Kako le ne bi bili, ko pa jim nikoli ni bilo treba biti zares odločen. Po osnovni šoli so z vstopom v srednjo odložili razmišljanje o karierni poti, nato pa ga s študijem še malo postavili na stran. Ne bodimo krivični: Nekaterim je po srednji šoli morda približno jasno, kaj bi s sabo. Vendar se tudi glede tega ne odločajo racionalno. Njihova osnovna motivacija za izbiro študija niso trenutne potrebe poklicnih profilov, bolj jih žene naiven optimizem, da bodo, če bodo le dovolj pridni, že stopili iz povprečja v svoji panogi. Spreminja se tudi to. Odkar je jasno, da moramo biti vse bolj fleksibilni in biti po možnosti odlični v več kot eni stvari, nekateri študirajo vzporedno ali zaporedno, da bi si zagotovili čim več zaposlitvenih možnosti. In potem se, tudi z dvema diplomama, zjutraj še vedno zbudijo z vprašanjem, kaj bi v življenju sploh radi. Obupa in neodločnosti je le še več. Zaradi trenutnega hektičnega položaja države, ta dvom, tesnobo in iskanje identitete lažje razumemo. A to ne spremeni dejstva, da bi bili tudi brez tega mladi neodločeni. Nepripravljeni na to, kaj jih čaka, ko zanje ne bodo več skrbeli starši, ko presežejo magično mejo 18. oziroma 26. let in so soočeni s plačevanjem zdravstvenega zavarovanja in prispevkov ter drugih neomajnih pravil družbenega sistema, ki ni fleksibilen, ki ga izgovori ne zanimajo. Ki ga pooseblja Zupan, ko poskuša učencem dati občutek, kaj jih čaka, kako je videti neizprosna realnost, katero jim drugi odrasli skrivajo. In čeprav je najmanj priljubljen, je v resnici edini, ki opravlja vzgojno nalogo in za katerega bi dijaki lahko čez deset let rekli, da je imel prav. Da je sicer kruto, a pozitivno vplival na njihov razvoj. ■ Naš čas, 19. 9. 2013, barve: CM K, stran 31 19. septembra 2013 UTRIP 13 Bolnišnica skozi krizo z varčevanjem Direktor Splošne bolnišnice Slovenj Gradec vezal nadaljevanje mandata s sprejetjem varčevalnih ukrepov - Učinki varčevanja se bodo pokazali v 2 letih - Urgentni center odobren Tatjana Podgoršek Slovenj Gradec, 13. septembra - »Ima bolnišnica še dosedanjega direktorja ali ...« smo se spraševali udeleženci novinarske konference Splošne bolnišnice Slovenj Gradec minuli petek. Konferenca je bila namreč sklicana slabih 16 ur po seji sveta javnega zavoda bolnišnice, na kateri je direktor Janez Lavre nadaljevanje svojega mandata vezal na sprejem varčevalnih ukrepov. Teh namreč pred tem člani strokovnega sveta bolnišnice niso sprejeli, sam pa je ocenil, da brez njih ne bo mogel zagotavljati uravnoteženega poslovanja bolnišnice. Če ukrepov ne bi sprejeli, bi jim oktobra letos grozila blokada računov in neizplačilo plač. Svet zavoda je ocenil drugače kot strokovni svet in je ukrepe podprl soglasno, zaupanje pa je Lavretu izkazal tudi z dodelitvijo pooblastila za najetje likvidnostnega kredita v višini od 1,5 do 2 milijona evrov. Bolnišnica bo z izvajanjem ukrepov prihranila 630 tisoč evrov na leto, poslovanje pa bo - po Lavretovih besedah -uravnotežila v dveh letih. Ukrepi od oktobra več so se vzdržali. Soglašajo, da moramo varčevati, a se ne strinjajo z načinom. Predlagali so znižanje plač za dva odstotka ali da bi se vsi zaposleni odrekli enodnevnemu zaslužku ter napredovanjem. Takšnih ukrepov zakonodaja ne dovoljuje, če niso sistemski.« Tri milijone evrov neporavnanega dolga Sprejetje varčevalnih ukrepov bo koroški bolnišnici, ki ima za zdaj tri milijone evrov neporavnanega kov ter da ji ne bi ustavili dobave zdravil. Do začetka prihodnjega leta bo Lavre še skušal doseči dogovore z nekaterimi dobavitelji glede plačila, nato pa bo bolnišnica januarja najela od 1,5 do dva milijona evrov posojila, lahko tudi manj, ki ga bo nato vrnila s sredstvi, privarčevanimi z izvajanjem ukrepov. če jih bomo dobili, nam bo morala plačati 3 milijone evrov,« je še pojasnil Lavre. Slednji se bo od zdaj po pooblastilu ministrstva lahko tudi neposredno pogajal z izvajalci za dobavo opreme za obnovljeni trakt bolnišnice. Namesto 10 milijonov nameravajo kupiti opremo za 7 milijonov evrov. Naložba mora biti končana Varčevalne ukrepe bodo ne glede na nesoglasje strokovnega sveta začeli izvajati prvi dan prihodnjega meseca, prvi finančni učinek v višini 67 tisoč evrov pa se bo pokazal že 10. novembra ob izplačilu plač za oktober. dalje Bolnišnica naj bi privarčevala toliko denarja s plačilom dežurstev po referenčnem količniku, z delom v turnusu ob enakem številu zaposlenih (kjer je to mogoče) in z zmanjšanjem števila zaposlenih za dva odstotka s tako imenovanim mehkim odpuščanjem. Poleg tega v bolnišnici vsak dan še naprej iščejo nove možnosti za prihranke in racionalizacijo poslovanja. Kot je dejal Lavre, ga sedaj čaka še težje delo, predvsem pri pogovorih s predstojniki posameznih oddelkov. »Večina med njimi ni glasovala proti, tem- Dolg do dobaviteljev znaša 3,1 milijona evrov, od tega je 1,8 milijona evrov že zapadlih obveznosti. Janez Lavre (prvi z leve) in Nikolaj R. Kolar, predsednik sveta bolnišnice, sta zagotavljala, da ukrepov bolniki ne bodo občutili. dolga do dobaviteljev, omogočilo najetje premostitvenega posojila. Tega nujno potrebuje, da bi zagotovila normalno obravnavo bolni- Bolnišnica je (po zdajšnjih ocenah) ob polletju izkazala 547 tisoč evrov izgube, kar je glede na dejstvo, da je od letošnjega januarja izgubila 5,5 odstotka prihodkov, po Lavretovih besedah, »zelo lep uspeh«. »Proti zdravstveni zavarovalnici imamo vložene tri tožbe, in do konca leta 2014, prav tako pa tudi nov 5,8 milijona evrov vreden urgentni center, za katerega so dobili soglasje pred tednom dni in bodo kmalu objavili javni razpis za izbiro izvajalca del. ESOTECH www.esotech.si Obnova prehodov za pešce in izgradnja pločnika Šmartno ob Paki - Na območju občine Šmartno ob Paki so se začela obnovo nekaterih prehodov za pešce in gradnjo pločnika. Dela bodo stala blizu 70 tisoč evrov, denar pa bo zagotovila lokalna skupnost. Obnovljenih bo pet prehodov za pešce na območju od Rečice ob Paki do Gorenja ter zgrajen pločnik na odseku od vstopa na cesto na območje ob reki Paki v smeri proti železniškemu prehodu v središču Šmartnega ob Paki. Urejena bo tu- di ustrezna signalizacija pri prehodih za pešce. Dela izvaja celjsko podjetje VOC s podizvajalci, zaključili pa naj bi jih v dveh tednih. _nTp Pod šotorom Šoštanj - September je zaradi praznika 30. septembra tudi v Šoštanju mesec prireditev. Vreme je ta čas že bolj jesensko, zato organizatorji prireditev, ki se odvijajo na prostem, pogosto uporabljajo šotor, ki ga je kupila Občina Šoštanj. Višina najemnine je za upravičene uporabnike (krajevne skupnosti, društva) simbolična, 70 evrov na dan. Če je šotor na voljo, pa ga lahko uporabljajo tudi drugi, a je zanje dnevni najem neprimerno višji, 800 evrov. Čestitamo ob prazniku Mestne občine Velenje! Raiffeisen Futura X Vaš partner v finančnih zadevah Izkoristite nasvete naših strokovnjakov na področjih: Nakup nepremičnin • Sanacija Gradnja • Varčevanje Informacije na: tel: 02 882 23 73 www.raiffeisen-futura.si www.raikaeberndorf.at www.facebook.com/raikaeberndorf rt www.facebook.com/raiffeisenfutura Member of Raiffeisenbank Eberndorf ■ Naš čas, 19. 12. 2013, barve: CM K, stran 15 14 NASI KRAJI IN LJUDJE 19. septembra 2013 Eden največjih projektov v zgodovini občine Novembra začetek urejanja odpadnih voda z območja Paške vasi in Slatin - Komunalni prispevek v povprečju 1300 evrov Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki, 16. septembra - V ponedeljek je bila v sejni sobi Občine Šmartno ob Paki slovesnost, na kateri sta šmarški župan Janko Kopušar in Mirko Andrejc, direktor na razpisu izbranega podjetja Andrejc iz Šoštanja, podpisala pogodbo o izvedbi projekta odvajanje komunalnih odpadnih voda z območja Paške vasi in Slatin. Vrednost pogodbe je 520 tisoč evrov brez DDV-ja, Občina Šmartno ob Paki pa bo morala iz proračuna zagotoviti še blizu 200 tisoč evrov. Dela na terenu naj bi stekla novembra letos, projekt pa naj bi bil končan junija prihodnje leto. V prvi fazi se bo na kanalizacijski vod priključilo blizu 30 gospodinjstev. Za priključek bodo morala odšteti v povprečju 1300 evrov, (odvisno do velikosti objekta). Po besedah Kopušarja gre za enega največjih projektov v zgodovini samostojne občine po vsebini in glede finančnih obveznosti. Lokalna skupnost je projekt prijavila maja lani na razpis ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in za naložbo iz evropskega sklada za regionalni razvoj pridobila 85 odstot- Koliko bo znašal komunalni prispevek, bo odvisno od velikosti objekta. Glede na odlok ne sme biti višji od 1300 evrov na gospodinjstvo kov upravičenih stroškov. Projekt izgradnje je izdelalo Komunalno podjetje Velenje, ki bo tudi bdelo nad njegovo izvedbo, saj bo omrežje kasneje dobilo v upravljanje. »Na projektu je bilo doslej že opravljenega veliko dela. Do težav bo na terenu gotovo prihajalo, vendar si bomo prizadevali, da bi jih bilo čim manj. Tiste, ki bodo, bomo poskušali sproti reševati v dobro občanov in lokalne skupnosti.« Projekt bo izziv za spremenjeno občinsko »ekipo« in bo -po besedah Ko-pušarja - pokazal, ali so kos tako zahtevnim projektom. Bo nekakšen uvod v naslednji še zahtevnejši kohezijski projekt Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini, v katerega je očno vpeta tudi občina Šmartno ob Paki. Mirko Andrejc pa nam je ob tej priložnosti povedal, da to ni prvi projekt, ki ga bo podjetje izvajalo v občini Šmartno ob Paki, bo pa največji doslej. Verjame, da bodo s krajani našli skupen jezik in da posebnih težav na terenu ne bo. Zadovoljstvo ob podpisu pogodbe sta izrazila tudi predsednika vaških skupnosti Paška vas Jože Sle-menšek ter Slatine Klemen Zapu-šek. »Nad kanalizacijo so nekateri krajani že skorajda obupali, končno jo bomo dočakali. Naložba bo pomemben korak v varovanju okolja, pomembna bo za občane in tudi samo lokalno skupnost. Želimo si, da bi se čim prej našel denar za ureditev preostalih delov v vaški skupnosti in da bi projekt v celoti čim . , Na prej kon- „,.„„:«. . J razpis so cah (< se prijavili 4 " ponudniki, komisija je izbrala najugodnejšega -^podjetje Andrejc iz Šoštanja. Vrednost pogodbe je 520 tisoč evrov brez DDV-ja. S podpisa pogodbe Mladi bolj vključeni v dogajanje v Saleku Jeseni bodo še okrepili medgeneracijsko sodelovanje Bojana Špegel Velenje, 9. avgusta - Predsednico krajevne skupnosti Šalek Vlad-ko Jan smo vprašali, kaj so v kraju pridobili v zadnjem letu. Njena prva misel je, da so bili letos precej aktivni. »Resna preizkušnja je prišla že v zimskem času, saj je bilo snega kar preveč, vendar smo s pomočjo MO Velenje uspeli prebroditi tudi to; v Zgornjem Šale- ku smo redno plužili in pomagali krajanom sanirati cesto po pluženjih, ki so bila pogostejša kot sicer,« nam pove. Spomladi so izvedli čistilno akcijo, očistili so tudi porečje reke Pake. Letos so v delu kraja že dobili novo kanalizacijo. V teh poletnih dneh pa kanalizacijo gradijo tudi v Zgornjem Šaleku. Veseli so, ker so lahko nadaljevali obnovo otroških igrišč med bloki v Šaleku. »Ob igralih smo namestili plošče, tako da tu tudi po dežju ni več blata. Popravili smo dotrajano ploščad v centru kraja in jo uredili tako, da je otrokom prijazna,« še doda naša sogovornica. Pomladni čas si bodo zapomnili tudi po tradicionalnem pohodu po mejah krajevne skupnosti, ki ga vedno pripravijo 25. maja. »Kljub slabemu vremenu je tudi letos uspel, res pa je, da je bilo pohodnikov manj kot lani.« Letos še tesneje kot doslej sodelujejo z osnovno šolo. »Prijazne učiteljice so nam pomagale organizirati še več prireditev kot lani, šola nam je pomagala tudi pri srečanju starejših krajanov in krajank, kjer so v duhu medgeneracijske-ga sodelovanja pripravili odličen program. Poleg tega na šoli deluje podmladek našega turističnega društva, ki je vse bolj aktiven. Želimo si, da bi tudi v prihodnje mlade in starejše v kraju še bolj povezali. To bomo nadaljevali jeseni, ko se spet začne šolsko leto,« še izvemo. Mi zmoremo več, zmoremo spremembe. V teh vse bolj zaostrenih časih se moramo vprašati, kaj smo naredili narobe in to odpraviti. Ustvariti moramo pogoje za naš uspešnejši jutri. Za nas so odgovori na ta vprašanja ključni za tlakovanje poti naprej. Tako kotje in po poti, po kateri smo zašli v stanje, kije razdiralno in nam poglablja eksistenčne strahove, ne moremo naprej. «t Na poti napTefje spoštovanje preteklosti - ki pa jo moramo čim pravilneje ovreiMtlti - neizogibna razvojna vrednota. Brez nje bi izgubili razvojni temelj in samim sebi onemogočili graditi boljše ^^^^ivlfBnje. Zato spoštujmo preteklost in dwg drugega. L Skupaj praznujmo zgodovinsKrlhodke, četudi o njih morebiti različno mislimo inčutimo. —T J Občankam.inobčrihomMestnelobčme.Velenie čestitamo zai^r^hkrll^^^Bafiit * Svetniška skupina SDS Naš čas, 19. 9. 2013, barve: CM K, stran 15 19. septembra 2013 MiCftfl NASI KRAJI IN LJUDJE 15 Ceste so pomembne, druženje tudi Tako pravijo v Krajevni skupnosti Plešivec, kjer so v soboto bogato zaznamovali letošnji krajevni praznik - Namenu predali 600 metrov ceste na meji s Slovenj Gradcem, na športnem igrišču pa pripravili pestro praznovanje Velenje, 14. septembra - Prireditev se je začela visoko, na 800 metrih nadmorske višine. Krajani Ple-šivca so veseli, ker so pridobili še 600 metrov dolg odsek posodobljene ceste Jovan-Jovanov vrh. »Gre za odsek Velunja-Slovenj Gradec, ki ga ne uporabljamo le domačini, ampak tudi drugi, ki gredo proti Koroški. Cesta je od Velunje do meje z občino Slovenj Gradec dolga 3 kilometre, letos pa smo uspeli obnoviti del ceste, ki meji na Koroško,« nam je povedal predsednik KS Plešivec Janko Kotnik. Ob cesti morajo še namestiti ograje, sicer pa je končana. Investicija je bila vredna kar 80 tisoč evrov. Ob tem izvemo, da se v Plešivcu trudijo, da vsako leto obnovijo vsaj en odsek krajevnih cest. »Letošnji zalogaj ni bil majhen, sicer pa se ves čas trudimo, da obnavljamo in dograjujemo infrastrukturo. Posebej skrbimo za krajevne ceste. Lansko jesen nam je neurje odneslo veliko cest, vsi plazovi še niso odpravljeni. To bo še trajalo,« nam še pove Kotnik. In doda, da bodo čas do zime še dobro izkoristili. »Naši plani so veliki, radi bi asfaltirali še dve cesti, če bo le uspelo. Želimo urediti tudi parkirišče pri pokopališču, to bi radi končali še letos,« doda predsednik sveta KS. Številne prireditve tudi med letom Ob delu pa znajo v Plešivcu poskrbeti tudi za druženje in zabavo, kar je dokazala tudi prireditev, ki so jo na športnem igrišču pri šoli začeli uro po otvoritvi ceste. Daleč naokoli je dišalo po golažu, saj so zaselki Velunja, Vas, Sopota, Črna Gora, Graška Gora in Plešivec pripravili vsak svoj kotel te domače dobrote, ki so jo kasneje razdelili med obiskovalce praznovanja. Hkrati so Na športnem igrišču so zaselki kuhali golaž, pripravili pa so tudi mini sejem, na katerem so domačini med drugim predstavili različna stara kmečka opravila in svoje izdelke. pripravili tudi mini sejem, na katerem so domačini prikazali stare šege, obrti in razstavili izdelke, ki jih sami izdelujejo, od slaščic do nakita. »Celo leto se trudimo, da pripravljamo različne prireditve, ki nas povezujejo; od Miklavževanja, do obiska Svetih treh kraljev, prireditve ob dnevu žena in materinskem prazniku. Pripravljamo tudi različne razstave. To je lahko tudi zato, ker odlično sodelujemo s podružnično šolo. Dobro je izkoriščeno tudi naše športno igrišče in brunarica ob njem,« še izvemo. Ob prazniku so pripravili tudi bo- gat kulturni program, po uradnem delu, v katerem se je skupaj z njimi veselil tudi podžupan Srečko Korošec, ki je tudi nagovoril krajane, pa je sledila zabava. Tako, kot se za praznovanje spodobi. bš Analiza dobrodošla, da bo napak v prihodnje čim manj Več plusov kot minusov pri gašenju požara na območju Velikega Rogatca nad Lučami -Glede povračila stroškov stvari še nedorečene Tatjana Podgoršek Luče, 5. septembra - V prostorih gasilskega doma v Lučah so pred tednom dni najodgovornejši predstavniki Gasilske zveze Slovenije, Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline in Prostovoljnega gasilskega društva Luče, štabov za zaščito in reševanje za skupno mizo analizirali intervencijo pri gašenju požara na območju Velikega Rogatca nad Lučami. Zgodil se je pred mesecem dni, po informacijah ga je zanetila strela, razplamtel pa se je na približno 17 hektarjih. Poleg gasilcev iz Zgornje Savinjske doline so se z ognjenimi zublji na nadmorski višini več kot 1000 metrov na težko dostopnem terenu spopadli tudi trije helikopterji. Požar so pogasili po 11 dneh. Po besedah Slavka Brica, poveljnika Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline, se pri vsaki intervenciji gasilcev pojavijo plusi in minusi. Pri gašenju požara na območju Velikega Rogatca so se prav tako, vendar je bilo več dobrih kot slabih odločitev. Kar je bilo dobrega, bodo upoštevali pri morebitnih podobnih akcijah, napake pa odpravili. »Tudi v tej obsežni akciji se je pokazala solidarnost gasilcev. Motiviran gasilec igra pomembno vlogo pri opravljanju humanega dela,« je med drugi dejal Bric. Pomočnik poveljnika Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Gregor Križnik je menil, da so glede na dane razmere in ob optimalni uporabi sredstev požar najprej učinkovito omejili, kasneje tudi pogasili. »Pri posameznih postopkih gašenja so se pokazale določene pomanjkljivosti, ki jih bo treba postopoma odpraviti, večjih napak ni bilo. Je pa dejstvo, da bo treba še več pozornosti nameniti opremi, kajti požari se med sabo razlikujejo.« Križnik je še povedal, da so stroški intervencije visoki. Samo materialni presegajo 100 tisoč evrov, kje pa so še stroški uporabe helikopterjev? Kdo jih bo pokril, za zdaj še ne vedo. Poskušali bodo pridobiti del denarja iz državnih in občinskih virov. »Glede na izkušnje iz preteklih let pa se bojim, da jih bomo morali pokriti kar gasilci sami.« »Tudi v tem požaru je bilo na terenu veliko gasilcev, ki so tvegali življenje za to, da so reševali naravo in dobrine,« je menil Franci Petek, poveljnik Gasilske zveze Slovenije. Po njegovem mnenju so v zadnjem času veliko postorili v društvih glede opreme in opremljanja, za kar so odgovorne lokalne skupnosti. »Pri požaru nad Lučami se je pokazala potreba po nabavi specialne opreme za gašenje v visokogorju. Sicer pa so analize ob takih dogodkih - po prepričanju Petka - potrebne. Nič hudega ni, če se naredijo napake. Precej večja težava pa je, če se te ponavljajo. »Takšne analize prispevajo k temu, da je morebitnih napak v naslednjih intervencijah čim manj,« je še dejal Franc Petek. nikoli sami 107,8 Svetniška skupina DeSUS v MO Velenje ■ Naš čas, 19. 12. 2013, barve: CM K, stran 15 16 KULTURA Men 19. septembra 2013 Drevesne zgodbe podeželja Šaleške doline Z opisi dreves in domačij jih pripovedujejo lastniki sami Milena Krstič - Planinc Gaberke, 11. septembra - Sredin večer je bil mrzel, pod kozolcem v Gaberkah pa toplo. Zaradi dreves in njihovih lastnikov - še bolje oskrbnikov, ki zaradi svoje izjemnosti in z njimi povezanih zanimivih zgodb, bogatijo podeželje. Prišli so na predstavitev knjige Drevesne zgodbe podeželja Šaleške doline, ki je nastala v sodelovanju Društva lastnikov gozdov Šaleške doline, Zavoda za gozdove Slovenije, inštituta ERICo in Društva za razvoj podeželja. Zaradi njih, njihovih dreves in knjige, ki je nastala, bo sprehod po podeželju te doline še zanimivejši, morda pa kakšno drevo komu tudi cilj. »Knjiga predstavlja osemindvajset izbranih dreves, skupaj z njimi pa prav toliko domačij, na katerih ta drevesa rastejo. Lotili smo se je s ciljem, da vsaj malo prispevamo k ohranitvi naše dediščine in spodbudimo lastnike oziroma skrbnike, da zanje skrbijo in jih ne posekajo,« pravi Samar Al Sayegh Petkovšek iz ERICa Velenje, ki je bila ob Alešu Ocvirku iz krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije v Šoštanju urednica knjige. Slednji je opravil intervjuje z gospodarji domačij, z njihovo pripovedjo segel v zgodovino teh in opisal značilnosti dreves. »Drevesa so najdlje živeča živa bitja na svetu in priča mnogim zgodbam. Nismo iskali samo velikih in izjemnih dreves, ampak tudi taka, ki lastnikom nekaj pomenijo, ki v njih vidijo svoje zgodbe.« Vsaka od teh je posebna, drugačna. » Knjiga je bogato opremljena s fotografijami. Fotografu Petru Dra-metu velikokrat ni bilo prav lahko Samar Al Sayegh Petkovšek in Aleš Ocvirk. narediti posnetkov dreves tako v 'veličini' kot velikosti. Včasih je bilo treba pred kakšnim drevesom kaj posekati, za fotografijo kakšne- Osemindvajset dreves in prav toliko domačij V knjigi so predstavljeni Leskovškov macesen, Klavžev hrast, Seno-vrška bukev, Savinekova lipa in Belovovška lipa v Belih Vodah; Orlov jesen, Žlebnikova lipa, Slopška smreka v Zavodnjah; Ravsov brest, Vodovnikova smreka v Topolšici; Hrast pri Skornškovih v Skornem; Roščarjev bor v Florjanu; zeleni bor na domačiji Morn, Limovškova lipa, Konovškove bukve v Ravnah; Češnje pri Petračevih v Gavcah; hrast pri Kosu, Apatova lipa v Gaberkah, Smreka pri Mikavžinih v Škalah; lipa pri Obujevih, Repnikova jelka v Podkraju; stara hruška pri Kolaiju; Golobova smreka v Škalskih Cirkovcah; Sedovška bukev v Šmartinskih Cirkovcah; divji kostanj pri Korenovih v Bevčah; breze pri Kremplu, oreh pri Klincu in brest pri Zgornjem Peklejeku na Paškem Kozjaku. ga pa ujeti kak prav poseben zorni kot. Tudi brez kolateralne škode -skupil jo je tisti, ki je držal lestev -enkrat ni šlo. Navdušeni nad knjigo pa niso bili samo tisti, ki so predstavitev spremljali, ampak tudi oskrbniki dreves. Vsak od njih je dobil svoj izvod. Z velikim pričakovanjem in veliko ljubeznijo so listali po njej in iskali ... Ivan Apat je še v toplem izvodu knjige zagledal v svojo lipo: »Stara je 150 let, mogoče še kakšno več, kot pravi moja skoraj 90-letna mama. Ta lipa je verjetno videla veliko lepih in tudi žalostnih stvari. Čila in zdrava je še in samo upam lahko, da bo taka še dolgo. Da je le ne bi prizadela kakšna strela ali ujma.« ■ Ivan Apat išče svoje drevo. Mojca Kodrič, predsednica LAS, Društva za razvoj podeželja Šaleška dolina: »Pravo veselje je delati v tem društvu. Porajajo se vedno nove in nove ideje in samo želeti si je, da bo tudi v novi finančni prihodnosti možno izvesti veliko dobrih projektov. Tudi ta knjiga sodi v načrt izvedbenih projektov, ki so bili vanj uvrščeni v letu 2012.« Na predstavitvi so manjkali le redki. ssiiisiiiio ZcL pragfii Urejeno okolje j kiji j omogoča množico dejavnosti ki o as sproščajo in a am vračajo veselje ¿n energijo. Naš čas, 19. 9. 2013, barve: CM K, stran 17 19. septembra 2013 KULTURA 117 Dvajset let Kulturnice Gaberke Po Kravjih dirkah se jim še danes kolca Milena Krstič - Planinc Šoštanj - V soboto, 21. septembra, ob 18. uri bodo v kulturnem domu v Šoštanju zaznamovali 20-le-tnico kulturno turističnega društva Kulturnica Gaberke. tev in dogodkov. »Tole je Lesjakov kozolec, ki je prej stal v Družmirju, mi pa smo ga prestavili prav na kraj, kjer je nekdaj stal gasilski dom. Pa ga ni bilo enostavno ne prestaviti ne obnoviti. Veliko »rezervnih« delov je bilo treba izdelati na novo.« Temelj Kulturnice je bil predhodni Pustni komite Gaberke. »Ga-berke so zanimiv kraj. Veliko društev deluje v njem in vsi imamo kaj početi. Ljudem pa tudi radi pokažemo, kaj vse znamo in tudi družimo se radi.« Še danes pa se jim kolca po prireditvi, ki je v kraj od vsepovsod pritegnila veliko obiskovalcev, Kravjih dirkah. »Oblast je bila močnejša. Nehati smo morali. Nas je kar malo potrlo in smo za nekaj časa obstali. K sreči pa mirovanje ni trajalo dolgo.« Franc Šteharnik:»Tale kozolec je naš ponos.« »Hitro je minilo,« pravi danes predsednik, pred dvema desetletjema pa ustanovni član Franc Šteharnik, ob kozolcu, na katerega so še posebej ponosni. Pod njim se je, odkar stoji, zvrstilo že nešteto priredi- Kulturnica šteje blizu 150 članov. »A saj veste, kako je dandanes. Tistih, ki poprimejo za lopato in gra-blje, je bolj malo. Ko pa je treba, takrat stopimo skupaj.« Dobrodelni Mojčin lepi svet Velenje, 13. septembra - V sklopu prireditev ob občinskem prazniku je Plesna šola Spin skupaj z Mestno občino Velenje v petek popoldne in zvečer velenjski Titov trg odela v ples. Pripravili so namreč dobrodelni glasbeno-plesni dogodek za otroke in odrasle z naslovom Z Moj-činim lepim svetom pomagajmo velenjski družini. Popoldne so zapolnile plesne delavnice za otroke, večer pa najprej muzikal Mojčin lepi svet, potem pa še mini plesni spektakel. Med prireditvijo so zbirali prostovoljne prispevke, ki so otrokom »prinesli« pobarvanko prijateljstva. Zbrali so 415 evrov. Mojca Robič, ki je prireditev pripravila, nam je povedala, da tudi sama ne ve, kate- Plesne delavnice so zabavale in razmigale, muzikal in mini plesni šov pred domom kulture pa navdušil obiskovalce prireditve. ra velenjska družina bo dobila tako zbrano pomoč, da vsaj malo premaga finančno stisko. »Prepričana pa sem, da bodo v odboru za pomoč občanom izbrali takšno, ki jo res potrebuje. Želela sem si pač, da po- magamo.« In so, pa še mnogim so popestrili petkov popoldan in večer. ■ bš Še buče Mozirje - V Mozirskem gaju bodo konec tedna pripravili še zadnjo letošnjo prireditev. Gre za razstavo buč in tehtanje za najtežjo bučo v Sloveniji. V Mozirju zagotavljajo, da je njihovo tekmovanje edino državno tekmovanje v tehtanju buč. »Čeprav tudi drugi organizatorji govorijo o državnem tekmovanju, je to lari fari. Zadnja tri leta so bili najtežji primerki buč na našem tekmovanju, ki bo letos v soboto, 21. septembra, ob 11. uri,« je povedal Božo Plesec, podpredsednik Etnološko-hortikulturnega društva Mozirje. Lanska najtežja buča je tehtala več kot 477 kilogramov, kar je absolutni državni rekord. V parku cvetja v Mozirju močno upajo, da ga bodo letos presegli, čeprav poletje zaradi vročine ni bilo najprimernejše za posebne dosežke. Od letošnjega maja je Mozirski gaj član evropskega združenja GPC, kar pomeni, da lahko zmagovalec v gaju odide tudi na evropsko ali svetovno prvenstvo v tehtanju buč. Prav tako se lahko tekmovanja v Mozirju udeležijo tekmovalci iz drugih držav, vendar lahko tekmujejo le za najtežjo bučo zunaj konkurence na državnem tekmovanju. ■ tp 3. festival ovčje volne »Bicka« 2013 Solčava - Konec tedna bo Solčavsko zaznamoval 3. festival ovčje volne »Bicka« 2013. Ob tej priložnosti bosta organizatorja - center Rinka in Društvo za razvoj podeželja LAS Zgornje Savinjske doline - pripravila več kulturnih, družabnih ter strokovnih prireditev. Med slednjimi velja omeniti delavnico pol-stenja v dvorani tamkajšnjega zadružnega doma, okroglo mizo na temo: »Drobnica - od rejca do krožnika« (govorili bodo tudi o pogojih za registracijo in ureditev prostorov) ter kulinarično predstavitev priprave mesa in degustacijo jedi iz jagnjetine. Na prireditvenem prostoru sredi vasi Solčava bodo postavili stojnice in na njih predstavili izdelke iz ovčje volne in kože, manjkale ne bodo tudi pastirske igre. ■ tp Naš čas, 19. 12. 2013, barve: CM K, stran 15 18 KULTURA 19. septembra 2013 Brez heca ne gre Gledališče Velenje vpisuje abonma ljubiteljskih gledališč, ki ponuja 7 komedij - Novo že študirajo tudi sami - Premiera bo januarja 2014, a silvestrska predstava vseeno bo Velenje, 14. septembra - V Gledališču Velenje so skočili v novo sezono. Na to so v soboto dopoldne opozorili tudi v centru mesta, ko so v okviru kmečke tržnice povabili ljubitelje ljubiteljskih gledališč, da se jim tudi letos pridružijo ob nedeljah popoldne, da bo zima hitreje minila. Od oktobra do junija prihodnje leto bo namreč enkrat mesečno potekal njihov gledališki abonma, tokrat že peti po vrsti, ki ga vpisujejo v teh dneh. Želijo si, da bi številka Velenjski gledališčniki so novo sezono abonmaja ljubiteljskih gledališč, v kateri se bodo predstavili tudi sami, tokrat predstavljali tudi na kmečki tržnici. In bili pri tem zelo izvirni ... Premiero načrtujemo po novem letu, okoli 24. januarja. Poleg tega naš član Karli Čretnik že nekaj tednov pridno vadi monokomedijo »Mišo frajer, Janko hajer« po zgodbi Feri-ja Lainščka, režira pa Peter Boštjan-čič. Ker gre za zgodbo z rudarsko tematiko, bo premiera novembra v Muzeju premogovništva Slovenije,« izvemo. V novi sezoni bodo od predstav iz preteklih sezon zagotovo igrali obe, ki so jih namenili otrokom. Lansko predstavo »Strahec« in letošnjo »So-vico oko« bodo predstavili tudi na Pikinem festivalu. Poleg tega je »ži- imetnikov presegla lanskih 120, čeprav se zavedajo, da je že to veliko. Monokomedija in malomeščanska svatba Matej Mraz, predsednik društva Gledališče Velenje, nam je najprej razkril, kaj v gledališču pripravljajo letos. »V »igri« je že naša nova predstava. Režira jo Damijan Trbovc, ki je že lani režiral komedijo Matička se ženi. Sodelovanje je bilo dobro, zato smo ga k sodelovanju povabili tudi letos. Letos pa študiramo Brechtovo Malomeščansko svatbo. va« še predstava »Dvojni aksel«, komedija za dva igralca. To bodo letos ljubiteljem gledališča ponudili na ogled na silvestrovo. 7 ljubiteljskih gledališč, 7 komedij In kaj so pripravili v letošnjem abonmaju ljubiteljskih gledališč? Prva predstava bo oktobra, potem pa bodo zanje poskrbeli enkrat mesečno, vedno v nedeljo popoldne v Domu kulture. Tako bo do marca 2014. Še zadnjo, sedmo predstavo, pa bodo pripravili v juniju, ko bodo gostili najboljšo predstavo po izboru selektorja za Linhartovo srečanje 2014, kjer svojo produkcijo predstavijo ljubiteljska gledališča. Letos so v goste povabili KUD Zarja Trnovlje, amatersko gledališče Šoštanj, KD Slomšek iz Slovenske Bistrice, šmarško Gledališče pod kozolcem, dodali pa bodo še svojo novo produkcijo. Abonmaje bodo prodajali do konca oktobra, dopoldne tudi na sedežu Zveze kulturnih društev Šaleške doline v kulturnem domu. »Ljudje so bili doslej zadovoljni, prepričani smo, da bo tudi letos tako,« k temu doda predsednik društva Gledališče Velenje Matej Mraz. Res pa je, da je v dvorani doma kulture 350 sedežev, zato bi bili veseli, če bi bili letos še bolj napolnjeni. A manjše dvorane za tovrstne predstave v Velenju žal nimamo. ■ Bojana Špegel 40 let ustvarjalnih sledi v lesu Velenje, 19. septembra - Drevi ob 18. uri bodo v Galeriji Velenje odprli pregledno razstavo kiparskih del, posvečeno 40-letnici Male Na-potnikove kiparske kolonije, ki jo pod mentorstvom priznanih slovenskih kiparjev pripravlja velenjska Medobčinska zveza prijateljev Mladine. Dolga leta je kolonija potekala v Zavodnjah, rojstnem kraju kiparja Ivana Napotnika, ki je večinoma ustvarjal v lesu. Zadnja leta so njegovi tradiciji mladi sledili z ustvarjanjem pri šoštanj-ski Vili Mayer, letošnja jubilejna kiparska kolo- nija pa bo jutri in v soboto potekala pri Vili Mojca, saj bodo z letos nastalimi deli dopolnili pregledno razstavo v Galeriji. To se bo zgodilo v soboto ob 14. uri, razstava pa bo zagotovo dokaz izjemne ustvarjalnosti mladih. Sekretarka MZPM Velenje Tinca Kovač nam je povedala: »Vesela sem, da lahko rečem, da kiparska kolonija neprekinjeno teče štiri desetletja. V teh letih so mladi ustvarili ogromno kiparskih del v lesu, Ivan Napotnik pa je tako vsa leta ostal vzornik mladim ustvarjalcem. Na razstavi bomo pokazali izbor najboljših del. Dopol- Nocoj odprtje pregledne razstave del, nastalih na Malih Napotnikovih kiparskih kolonijah, jutri začetek jubilejne 40. kolonije nili jo bomo z multimedijsko predstavitvijo dogajanja na kiparskih kolonijah skozi vso zgodovino, tako da bo razstava didaktič-no-dokumentarna. Likovni strokovnjaki potrjujejo, da so dela, nastala na naših kiparskih kolonijah, kvalitetna in zelo ustvarjalna.« Razstava je nastala v sodelovanju Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje, Galerije Velenje in Pikinega festivala. Na ogled bo do 5. oktobra. ■ bš Vabijem k vpisu narodno-inbgvnega abonmaja IKST ŽalecE ■ S ktnicrlav * na v&altcm d v d priinoriu ujiiomblu in posebni gos I večera * po koncertu pogoitttcu in druženje * ccna50 EUR * obratna odplačila, gatovinlki popuvt • pipu-iti laupokojtnt« in tet mlaj te »d 30 let Ll : life.-» Prodaja: TI C Žafci, tel. 710 04 34 Program na: www.ikit-xalec.ii Velenje in njegova knjižnica imata skupno preteklost, sedanjost in prihodnost. Vsem bralkam in bralcem, občankam in občanom voščimo ob našem skupnem prazniku! BSfSJIZEfiSA V Mestni knjižnici Velenje vas pričakujemo vsak delovni dan od 9. do 19. ure (v časopisni čitalnici že od 8. ure), ob sobotah pa od 8. do 13. ure! ALTIERHATOR Dragi prijatelji muslimani Aleš Ojsteršek S sobotnim polaganjem temeljnega kamna za izgradnjo džamije v Ljubljani se v Sloveniji končno udejanja to, za kar je tisoče islamskih vernikov molilo vrsto desetletij, in to, česar kot država in družba nismo hoteli ali uspeli, navkljub zaznani veliki prošnji, omogočiti. Zagotovo gre za dogodek, ki bo močno prispeval k preobrazbi tistega dela slovenskega naroda, ki se iz različnih razlogov boji soočenja in dialoga z islamsko skupnostjo. Prisotnost in pozdravi slovenskega državnega vrha, Slovenske škofovske konference in civilne družbe, da ne omenjam prisotnosti široke mednarodne skupnosti, so izraz človeške odprtosti in simbolni odraz dozorevanja države Slovenije. Predsednica vlade se v pozdravnem nagovoru ni mogla izogniti dolgotrajnosti, ki je bila potrebna, da bi lahko končno prišli do današnje točke. Izpostavljen je bil značaj Jugoslavije, ki religijskim temam ni posvečal prevelikega prostora, in v delu nestrpna politika sedanje države, ki procesu ni dovolila hitrejšega koraka. Po njenih besedah gre za zmago multikulturne izkušnje, ki je vplivala na evropsko rešitev vprašanja. Zagotovo je v našem primeru trajalo bistveno predolgo, to je, po moji presoji, tudi znak, da je konzervativni del naše družbe precej predmoderen. Z džamijo se je slovenskih prostor do danes sicer enkrat že srečal, vendar brez daljšega vpliva. V času Avstro-ogrske monarhije so jo v Logu po Mangartom zgradili muslimanski Bošnjaki, objekt je zaradi nevzdrževanja propadel, ohranjenih je nekaj fotografij in drugega gradiva. Od sredine 20. stoletja, ko se je v Slovenijo priselilo večje število Bošnjakov, je to vlogo morala odigrati športna infrastruktura, velike telovadnice ali športne dvorane. Velenje, kjer je bila industrijska rast še posebej velika, je prav tako postalo dom številnim Bošnjakom, skoraj 20 let je tu aktiven odbor Islamske skupnosti, s katerim Mestna občina Velenje vodi in ohranja redne stike. V tem času se je skupnost lepo razvijala, od prvih rednih srečanj, ki so jih izvajali v prostorih Ljudske univerze Velenje, do danes, ko so si člani skupnosti uspeli urediti svojo molilnico na Partizanski cesti in je v teh dneh dobila še prenovljeno zunanjo podobo. Ali gre za optimalen razvoj skupnosti, mi ni omogočeno soditi, vsekakor pa je bila izražena potreba po omogočanju izvajanja obreda pokopa umrlih, za kar pa sedanja ureditev pokopališča ni povsem primerna. Spoznanje, da za svoj napredek potrebujemo odprtost, se, priznajmo, pozno naseljuje v te kraje. Zavrtost v primeru odnosa do džamije, verskega in kulturnega objekta, za katerega je prosilo toliko naših sodržavljanov, bi lahko zdaj, v kolikor smo resnično odprti do islamske verske skupnosti, poskusili ozdraviti s kakšnimi dejanji pozitivne diskriminacije, bodisi v kulturi, v kateri bi lahko spodbudili nastajanje ali rast novih bošnjaških kulturnih gibanj, ali z organizacijo dogodkov z gosti iz avtohtonega kulturnega okolja, športa ali gospodarstva. »Dragi prijatelji muslimani«, so bile pozdravne besede predsednika SŠK škofa Andreja Glavana ob položitvi temeljnega kamna za novo džamijo v Ljubljani, »Džamija, ki bo stala tukaj, bo prostor vere in kulture, obenem pa bo tudi prihodnjim rodovom simbol medsebojnega spoštovanja, dialoga, sodelovanja in prijateljstva.« Mufti Nedžad Grabus je ob dogodku izpostavil vsebinsko enako misel, »Nedvomno bo Islamski kulturni center kraj, kjer se bo islam srečeval z večinskim krščanskim okoljem. Muslimani in kristjani imajo zelo podobna stališča glede etike, po vsem svetu si delijo bivanjski prostor, zato je nujno potrebno razvijati odnose in reševati vprašanja glede splošnega interesa za družbo, prav tako se moramo tudi učiti na razlikah med nami.« Naj bo prijateljem muslimanom torej od danes dalje lepše tudi v Sloveniji. Premiera Spacebounda Velenje, 21. septembra - V soboto bo ob 20. uri v Pekarni v Starem Velenju premiera performansa z naslovom Spacebound. Projekt temelji na 10-minutni koreografiji plesalk in koreografinj Plesnega teatra Velenje Tine Benko in Neže Jamnikar, v katerem sta se ukvarjali z abstraktnostjo giba, dinamiko, uporabo prostora, partneringom, detajli v gibu in impulzi. Koreografijo brez zgodbe sta povezali z drugimi umetniškimi področji, in sicer je ples služil kot inspiracija za ustvarjanje v fotografiji, slikarstvu, videu, kiparstvu, maski, kostumografiji, poeziji. Umetniško ekipo poleg plesalk sestavljajo Taja Polovšak, Jurij Panjan, Uršula Skornšek, Mihael Novak, Ana Lihteneker ter Gea Erjavec in Damir Rakovic iz Teatra Po-norelli. Ponovitvi dogodka bosta še 23. in 24. septembra. Projekt je nastal pod okriljem Festivala Velenje in KUD Koncentrat. S projektom želi Festival Velenje obogatiti vsebine Pikinega festivala tudi z dogodki za mlade. ■ bš ■ Naš čas, 19. 9. 2013, barve: CM K, stran 19 19. septembra 2013 107,8 MHz 19 *£\dOJQKO M DO Č£\S©PDsDOl Status radijskih postaj posebnega pomena Že vse od osamoosvojitve Slovenije si skušamo radijski programi posebnega pomena (ki sami pripravljamo zahteven in drag informativni program), med katere sodi tudi Radio Velenje, urediti svoj status in zagotoviti pogoje za nemoteno delovanje. Napisani so bili številni predlogi, opravljene številne analize, vendar pa v. d. direktorica Direk-torata za medije na Ministrstvu za kulturo Ženja Leiler Kos ugotavlja, da je pravzaprav vse nekje izgubljeno in da nimajo ničesar, kar bi lahko vzeli v roke. Žal je z leti zvodenela tudi obljuba, ki nam je bila dana, da bodo za naše delovanje zagotovljena sredstva v višini treh odstotkov pobrane RTV naročnine. Sredstva, ki nam jih namenjajo, so se Na tokratnem sestanku predstavnikov lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije sta sodelovala tudi Ženja Leiler Kos in Marko Filli. namreč v zadnjih štirih letih več kot prepolovila. Besed je bilo v preteklosti že veliko, vendar pa se zdaj, ko je v razpravi Nacionalni program za kulturo, ki opredeljuje tudi RTV naročnino, vendarle zdi, da je kanček posluha tudi za naše upravičene želje. Po dolgem času smo na sestanku, na katerem je poleg direktorice Kosove sodeloval še generalni direktor RTV Slovenija mag. Marko Filli, slišali, kako pomembna je vloga lokalnih in regionalnih medijev. Seveda pa nas čaka v prihodnjih tednih še veliko naporov, da bodo te besede tudi zapisane v medijsko zakonodajo. Kot drugje, tudi pri nas računamo na vso podporo tukajšnjih poslancev. Glasbene novičke * Glasbene novičke * Glasbene novičke oblikovanje spremljevalne skupine, s katero bi se podal na turnejo. I.C.E. v jesen vstopajo z novo skladbo Spomni se Volume 2, vključeval pa bo posnetke zgodnjih uspešnic in priredb, kot sta Lucille in The Hippy Hippy Shake, ki jih je skupina med letoma 1963 in 1964 posnela v studiih BBC-ja. To bo druga tovrstna izdaja, na kateri bodo poleg skladb in studijskih pogovorov objavljeni tudi pogovori članov skupine z radijskimi voditelji. Prvi album Live at the BBC Volume 1 je izšel leta 1994, v šestih tednih po izidu pa so po svetu prodali več kot pet milijonov kopij. Beatli so med marcem Tanki živci Parnega valjka Legendarna zagrebška skupina Parni valjak je letos po dveh letih diskografskega premora objavila novi album z naslovom Nema predaje. Prvi single s tega albuma, skladba Samo da znaš, je že skoraj pol leta uspešno prisotna v radijskem etru. Aki, Hus in ostala druščina iz skupine Parni valjak pa zdaj predstavljajo drugi single z novega albuma. To je skladba z naslovom Tanki živci, ki tako kot praktično vse skladbe te skupine prihaja izpod peresa velikega avtorja Huseina Hasanefendica - Husa. Slednji pravi, da je v sodobnem svetu vse več ljudi s tankimi živci, in hkrati upa, da bo tudi drugi single ponovil uspeh prvega Samo da znaš. Policaj z Beverly Hillsa spet poje Ameriški igralec Eddie Murphy je kakšnih dvajset let po izidu svojega zadnjega albuma Love's Alright izdal nov single z naslovom Red Mm i: mm ~f V !r; * ■i Skupina I.C.E., ki se je letošnje poletje po daljšem kreativnem premoru pripeljala na sceno s Staro garo, v začetku jeseni predstavlja novo skladbo Spomni se. Gre za sodobno pop-rock balado s pozitivnim družbenim sporočilom, ki opozarja, da bi svet bil lepši in življenje lažje, če bi se ljudje večkrat zazrli vase in sledili svojemu srcu. Skupina I.C.E. je nastala leta 2005 in tri leta kasneje izdala prvenec Na liniji, s katerega sta poslušalce radijskih postaj in obiskovalce koncertov najbolj navduševala singla Na liniji in Kje si zdaj. Letos junija so po daljšem premoru izdali skladbo Stara gara, ki skupaj z novo Spomni se napoveduje izid drugega studijskega albuma skupine, ki bo izšel v začetku prihodnjega leta. Do takrat pa lahko obiščete njihovo prenovljeno spletno stran www.skupinaice.com in prisluhnete aktualnim singlom in skladbam s prvega albuma. Beatli še živijo Ljubitelji legendarnih Beatlov bodo kmalu lahko prisluhnili njihovemu, doslej še nikoli objavljenemu glasbenemu materialu. Naslov albuma, ki bo izšel novembra, bo On Air - Live At The BBC val s Snoop Lionom, z novim singlom pa znani komik, ki tudi poje, napoveduje izid novega albuma z naslovom 9. Čeprav je Murphy bolj znan kot igralec, pa je tudi glasba njegova velika ljubezen. Med letoma 1982 in 1993 je posnel pet studijskih albumov, vtem času pa je nastalo tudi nekaj uspešnic. Najbolj znana je Party All The Time z albuma How Could It Be, ki je v ZDA zasedla drugo mesto na lestvicah. Murphy je pesmi za prihajajoči nov album napisal in sproduciral sam, Snoop Tion pa je sodeloval pri nastanku dveh. 52-letni zvezdnik načrtuje tudi PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. JAN PLESTENJAK - Cao lepa 2. FUSE ODG - Azonto 3.JUSTIN TIMBERLAKE - Mirrors Jana Plestenjak bo v prihajajočih jesenskih dneh, ko se temperature malce spustijo, svoje oboževalc(k)e grel s pesmijo Čao lepa. Gre za skladbo z romantično vsebino, polno optimizma in živahnih ritmov, s katero se spominja pretekle ljubezni, ki še vedno tli. 40-letni zvezdnik z novim videospotom med drugim ponuja tudi vpogled v zakulisje nastajanja pesmi v glasbenem studiu. Čao lepa je sicer že tretja pesem z albuma Večja od neba. Po videospotu s pretresljivo zgodbo skladbe Ob tebi bom ostal je Jan svoje oboževalce razveselil še s simpatičnim videospotom za naslovno skladbo Večja od neba, v katerem nastopajo naključni mimoidoči in tujci, in z njim marsikoga nasmejal. LESTVICA DO A GLASBI Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1 BRIGITA ŠULER - Pelji me na ples 2 NINO - Simfonija 3 FLIRRT - Grem 4 PAPIR - Objem (2013 rmx) 5 EVA BEUS - Nazaj k mami 6 PERPETUUM JAZZILE - Slovenija, od kod lepote tvoje 7 TABU - Hvala za ribe 8 APRIL - Paše mi 9 DEEJAY TIME feat. MIRAN RUDAN - Reci, da si moja 10 PANDA - Češnjev cvet ... več na www.radiovelenje.com N N N N N N N N N N N N N N N N N N N N N J 1962 in junijem 1965 na BBC-ju sicer nastopili kar 275-krat. Kylie Minogue bo članica žirije v britanski TV oddaji The Voice Avstralska zvezdnica Kylie Minogue bo postala članica žirije v tretji seriji televizijske oddaje The Voice. Nasledila bo pevko Jessie J, poleg nje pa bosta v sodniški trojici še legendarni Tom Jones in pevec will.i.am. iz skupine The Black Eyed Peas. Avstralska pevka, ki je v svoji karieri doslej prodala že 68 milijonov plošč, je nad sodelovanjem v oddaji navdušena, saj ji je, kot je dejala, všeč koncept oddaje, ki jo spremlja od vsega začetka. Več sodni-š k i h izkušenj v glasbenih oddajah ima sicer njena sestra Dannii, ki je bila sodnica tako v britanski kot avstralski različici oddaje X Factor. Oddaja The Voice se je v drugi seriji soočala z velikim upadom gledanosti in morda bo ravno prisotnost avstralske zvezdnice gledanost v novi sezoni spet dvignila. NEISHA ... na krotko Popularna domača glasbenica Neisha se bo kmalu predstavila z novim albumom. Naslov novega izdelka bo Za vesoljke in kavboje, za začetek pa v poslušanje ponuja prvi singel Muza tvoj'ga bluza. Nova plošča je nastajala v sodelovanju z znanim producentom Dejanom Radičevicem, s katerim Neisha sodeluje že dolgo vrsto let. MAGNIFICO Magnifico bo sredi oktobra izdal album z glasbo iz filma in televizijske serije Montevideo bog te video. Pri snemanju je sodeloval s filharmo-ničnim orkestrom srbske vojske Stanislav Binicki in špansko pevsko divo Luz Casal, s katero sta zapela pesem Pukni zoro. APRIL Pevka April, ki se je po lanskem poletju za leto dni umaknila iz medijskega sveta, se je zdaj vrnila z novo skladbo Paše mi. S skladbo prihaja tudi najnovejši videospot, ki je tudi prvi uradni t. i. besedilni video v Sloveniji. Režiral ga je Niko Karo. SIDDHARTA Siddharta je ob 10. obletnici razprodanega koncerta na bežigrajskem stadionu ponovno združila moči s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija. Ob tej priložnosti so junija na koncertu v Cankarjevem domu premierno predstavili in posneli akustično različico pesmi Novi Svet (Keaziree), ki jo bodo odslej igrali tudi na svojih rednih nastopih. NINA PUŠLAR Medtem ko so drugi uživali v poletju, je Nina z ekipo snemala svoj četrti album. Zdaj je tu prvi signle Svet je tvoj, ki je njeno avtorsko delo, pod tekst pa se je podpisal Zlatko. Vse skupaj zveni zelo poletno, igrivo in pozitivno. S pesmijo Nina ne napoveduje le nove plošče, pač pa tudi jesensko koncertno turnejo in nove videospote. '107 .Si Naš čas, 12. 9. 2013, barve: CM K, stran 20 19. septembra 2013 V Plešivcu se radi družijo ob dobri hrani. Marjana Novak, ki je pred leti vodila krajevno skupnost, ve veliko o njej, saj ne nazadnje svoje znanje prenaša dijakom Šole za storitvene dejavnosti. Pri tem da veliko tudi na izgled. Preden se je skupaj s sokrajankama lotila cvrenja fritatov, so pogledali, če predpasniki lepo stojijo. So. Pa ni bila dobra le forma, vse, kar so ocvrle, je hitro 'izginjalo'. Ker je bilo zelo okusno. Jože Aristovnik, nekdanji direktor Ere Vino Šmartno ob Paki, danes pa upokojenec in zagnan ljubitelj ter simpatizer konj, in žena Majda, prav tako upokojenka, se vsaj enkrat na leto odpravita na pot z vlakom. Očitno Jožeta vožnja z njim uspava, ker vlak pač ni konj. Ženi Majdi tako ne preostane nič drugega, kot da ga prime za roko in tudi sama zamenja del dneva za noč. Kaj pa sta sanjala? To Čveku nikakor nista hotela povedati. Je že bilo prelepo ... Zrcalce, zrcalce na steni, povej, kdo je najlepši v deželi tej? Dokaz smo našli sredi Titovega trga, kjer smo izvedeli, da je to očitno med najstniki priljubljeni pevec Justin Bieber. Tako je, če daš mladim v roke spreje in možnost, da ustvarjajo grafite. Pač povedo, kar mislijo. Lokalnih lepotcev tokrat niso izpostavljali. Upamo, da jih ni zmanjkalo. Najmanjša ženska na svetu V Indiji živi 19-letnica, ki se je pred kratkim že drugič vpisala v Guinnessovo knjigo rekordov. Prvič ji je to uspelo, ko so jo registrirali kot najmanjšo najstnico na svetu, tokrat se je vpisala kot najmanjša ženska. Jyoti Amge v višino meri le 62,7 centimetra, torej manj od povprečne višine dvoletnikov, Očetinje Iz Nemčije prihaja vest, da je pred petimi meseci transseksualec, ki ima žensko telo, a je uradno registriran kot oseba moškega spola, doma rodil otroka. A četudi je rodil on, je zaradi uradnih zapisov lahko postal le otrokov oče in ne mati. »Nemčija pojavilo dekle - Rakhima Ganie-va - ki trdi, da je mis Uzbekistana in se druži s preostalimi lepoticami. Tako kot ostale gospodične, je tudi ona posnela video, v katerem tehta pa pet kilogramov. Takšna je, ker se je rodila z dedno boleznijo, zaradi katere zdravniki ne pričakujejo, da bo v prihodnosti še rasla. A Jyoti zato ni žalostna. »Zaradi Guinnessove knjige rekordov sem obiskala že številne kraje, kot so London, Italija in New York,« je zadovoljno priznala. Prepoznavnost ji je doslej prinesla tudi dve filmski vlogi v boolywoodskih filmih, zdaj pa 19-letnica razmišlja o karieri v Hollywoodu. bo morala razumeti, da obstajajo tudi noseči moški, ki postanejo oče-tinje. To bo slej kot prej postalo del vsakdana,« je dogajanje komentirala predstavnica nemškega društva za transidentiteto in interseksual-nost Andrea Budzinski. Za zdaj znani podatki teze o pogostosti tovrstnih situacij ne potrjujejo, saj je omenjen primer očeta edini tovrstni v Nemčiji, res pa je, da je v ZDA vsaj en moški, ki je rodil že drugega otroka. Pravi, da je mis Uzbekistana Najprej dejstvo: v Uzbekistanu izbora za mis sploh nimajo. Pa se je na Baliju, kjer potekajo priprave na izbor za Miss sveta, vendarle pove, da je študentka mednarodnih odnosov, ki obožuje tenis in potovanja. A iz države, kjer naj bi zmagala na lepotnem tekmovanju, so sporočili, da omenjene lepotice sploh ne poznajo, nimajo izbora za mis in da Rakhime ne poznajo niti njihovi mediji. Tudi z univerze, kjer naj bi študirala, so sporočili, da je niso še nikoli videli, nepoznana pa je tudi uzbekistanskim modnim agencijam. Čez Atlantik z baloni? Pustolovcem je treba pustiti sanje, pravijo. Jonathanu Trappeju pa so jih dovolili tudi preizkusiti. Gospod je imel idejo, da bo Atlantski ocean preletel s 365 baloni, na katere je privezal rešilni čoln in ga uporabil kot košaro balona. Sanjal je o tem, da bo požel veliko pohval in priznanj, ko bo pristal v Parizu. A do tja (pričakovano) ni prišel. Namesto tega je le nekaj kilometrov od izhodiščnega kraja po 13 urah v zraku strmoglavil. Ko je po pristanku splezal iz čolna, je ugotovil, da je pristal na kanadskem otoku Novi Funlandiji, začel pa je v mestu Caribou v ameriški državi Maine. Ekipa, ki je spremljala njegov podvig, je zapisala, da je moral Jonathan podvig opustiti zaradi tehničnih težav, vendar pa je v dobrem zdravstvenem stanju in na varnem. Vroča gazirana pijača Po štirih letih raziskav se bo na japonskih trgovinskih policah kaj kmalu znašla svetovna novost -pijača v pločevinki, ki bo hkrati vroča in gazirana. Novi izum, imenovan Canada Dry Hot Ginger Ale, je plod temeljitega preučevanja, kako izdelati napitek, ki bo ohranil toploto in z ogljikovo kislino nasičene mehurčke v pločevinki. Gre za brezalkoholno pijačo z okusom cimeta ali jabolka, ki prihaja iz gigantskega podjetja Coca-Cola. Prvi jo bodo lahko v avtomatih kupovali Japonci, zanjo pa bodo morali odšteti 0,9 evra. Zakaj ravno oni? Na Japonskem predvsem v mrzlih zimskih mesecih že nekaj časa ponujajo inovativne pločevinke, ki ohranjajo toploto oziroma jo same proizvajajo, a do zdaj so v njih prodajali le čaj, kavo in juho. Dobiti jih je mogoče praktično povsod, od avtomatov do trgovin. Pravo ujemanje Včasih se naslovi časopisnih člankov res lepo ujemajo. Kot na primer prejšnji teden. Velenje praznuje in Rudarji spet delajo. Da naši knapi spet delajo, je za Velenje in Šaleško dolino res svojevrsten praznik. Iz kokoške -zajec Kokoška Slovenija se je naenkrat spremenila v zajca. V poskusnega zajca za nekatere ukrepe evropske bančne unije. Aktivnost Tudi brezposelni morajo biti aktivni. Sicer ne bodo več brezposelni: vsaj po merilih Zavoda za zaposlovanje ne. Obsežna jezera Kakšen je obseg velenjskih jezer? To dobro čutijo v nogah nekateri udeleženci sobotnega pohoda. Spust Nekateri pravijo, da se je Esotech spustil nizko. V vrtec. Šoštanjski. Koristno prvenstvo Evropsko prvenstvo v košarki, ki ta čas poteka v Sloveniji, ne bo uspešno le, če se bo dobro uvrstila slovenska ekipa. Lahko je tudi koristno: če se bodo ljudje navzeli navad košarkarjev in odpadke bolj točno metali v koš. Poimenovanja Imena mnogih ustanov, šol ali ulic ne »preživijo« let ljudi, po katerih so poimenovani. Modra odločitev Velenje je v mesec praznovanja vstopilo z Modrijani. To naj bi kazalo na to, kakšne odločitve sprejema vodstvo občine. Male in velike Mnoge male občine so se dobro razvile. Zdaj naj bi jih ukinili, da bi se spet lahko bolj razvijali večji centri. Naš čas, 19. 9. 2013, barve: CM K, stran 21 19. septembra 2013 NASI KRAJI IN LJUDJE 21 Muslimani živijo zelo povezano Islamska skupnost v Sloveniji se zadnja leta močno krepi - Tudi v Velenju ima vse več pripadnikov, na verske obrede hodijo tudi iz koroške regije in Zgornje Savinjske doline -Sedež skupnosti v hiši ob Partizanski cesti letos prenovili in posodobili Velenje, 2. septembra - Muslimani so v Sloveniji prisotni več kot sto let. V letih po osamosvojitvi Slovenije in po končani vojni v BIH se islamska skupnost tudi močno krepi. Ukvarja se z vprašanji, ki so povezana z islamom in muslimani v Sloveniji, prav v teh dneh pa se veselijo položitve temeljnega kamna za največji islamski verski objekt v Sloveniji, ki ga bodo zgradili v Ljubljani. Razvoj islamske skupnosti v Sloveniji je tesno povezan z Bosno in Hercegovino (BIH). Prve skupine muslimanov so v Slovenijo prihajale že pred drugo svetovno vojno, še bistveno močnejši val ekonomske migracije pa se je zgodil po njej. Največje število muslimanov je prišlo prav iz BIH, posebej iz unsko-sanskega, banjaluškega in tuzelskega območja, kasneje pa tudi iz Sandžaka, Makedonije in Kosova. Večina muslimanov v Sloveniji je bošnjaškega porekla, kar velja tudi za Velenje, kjer je islamska skupnost iz leta v leto večja in močnejša. Trenutno šteje vsaj 3.000 članov, ki prihajajo iz 900 družin. Prejšnji teden smo jo obiskali tudi mi, s tem pa bomo končali predstavitev verskih skupnosti, ki delujejo v Šaleški dolini. Število članov skupnosti hitro raste Na sedežu verske skupnosti, v hiši ob Partizanski cesti, nas sprejmejo teolog Sead Karišik, ki ga imenujejo imam, podpredsednik Odbora islamske skupnosti Velenje Ekrem Babic ter administrator Samir Hali-lovic. Predsednik skupnosti Mersad Derveševic je še na dopustu, izvemo pa, da skupnost dobro vodi. Predstavi nam jo Ekrem Babic, ki se še dobro spomni, kako so jo začeli graditi, saj je sodeloval vse od začetka. »Začelo se je leta 1992, ko smo si zaželeli urediti svojo molilnico. Začeli smo opravljati teravije, molitve po ramazanu, ki so jih vodili študentje islamske teologije iz BIH. Takrat smo se zbirali v zasebnih prostorih, kmalu pa smo si zaželeli molilnico. Od dobrih ljudi smo začeli zbirati denarne prispevke, da smo leta 1994 kupili hišo ob Partizanski cesti, kjer je še danes sedež naše skupnosti.« Ker je število vernikov hitro naraščalo, so jim bili ske skupnosti popeljejo v notranjost sedeža skupnosti. Najprej se, v skladu s pravili vere, vsi sezu-jemo. V hiši so letos uredili novo učilnico za verouk in sestanke ter pisarno. Molilnica, imenujejo jo mesdžid, je urejena tako v pritličju kot v nadstropju, združena je z nekakšno galerijo. Tako so prostore za verske obrede podvojili, saj so v pritličju in nadstropju. Obrnjeni prostori v hiši kmalu pretesni. Verouk za otroke so nekaj časa izvajali na Ljudski univerzi, v Vegrado-vem samskem domu so občasno opravljali molitve. Potem pa so se odločili, da hišo ob Partizanski cesti temeljito prenovijo in dozidajo. V teh dneh opravljajo še zadnja dela v okolici, kjer bodo uredili tudi prostor za verske obrede na prostem, saj se jim ob večjih praznikih kljub povečanju molilnice dogaja, da vsi ne morejo v hišo in zato obrede opravljajo tudi pred njo. Potem me člani velenjske islam- so proti Meki. Vse prostore v hiši so opremili z novim pohištvom in opremo. »Dela smo financirali s pomočjo donacij naših članov, veliko so prispevali tudi v materialu in z deli. Presrečni smo, ker smo prenovo tako uspešno pripeljali do konca, saj vsi vemo, da je kriza. Odziv članov naše skupnosti je bil vseeno neverjeten,« doda Babic. Največ vernikov prihaja ob petkih, ko imajo tedenske molitve, te pa petkrat na dan opravljajo vsakodnevno. Vodi jih imam Sead Karišik, ki nam v lepi slovenščini, ki se je, kot poudari, še vedno uči, potrdi, da so muslimani v Sloveniji prisotni vsaj 100 let. Spomni, da je Avstro-ogrska monarhija v svojo vojsko poklicala tudi mlade fante iz BIH. Kar veliko število ubitih muslimanov je pokopanih v Sloveniji, največje število označenih grobov je na vojaškem pokopališču v Logu pod Mangartom, kjer je bila tudi prva mošeja na Slovenskem. Po leta 1990 imamo v Sloveniji več »džematov«, verskih skupnosti, ki nam omogočajo povečanje mnenj in aktivnosti. Danes jih je že 17, naša verska skupnost pa je tudi del skupnosti v BIH. V Velenju skrbimo za potrebe vernikov na širšem območju Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Poleg verskih obredov v naših prostorih ob koncu tedna poteka verouk za otroke in odrasle, enkrat tedensko pripravljamo mladinska srečanja.« Izvemo še, da organizirajo tudi različne aktivnosti za žene, ki jih vodi imamova soproga Senada, ki je prav tako kot on profesorica islamske teologije. Doda, da se v Velenju oba dobro počutita. »Gradimo dobre odnose z vsemi ljudmi dobre volje, veseli pa nas, da dobro sodelujemo tudi z občino in županom Bojanom Kon- Imam Sead Karišik in podpredsednik, velenjske islamske skupnosti Ekrem Babic v novi molilnici. Hišo ob Partizanski cesti, ki so jo kupili leta 1994, so letos povečali in popolnoma prenovili. padcu komunizma se je odnos do vere spremenil v celi jugovzhodni Evropi, islamska skupnost se je v Sloveniji začela močneje krepiti po osamosvojitvi Slovenije, prvi Odbor islamske skupnosti pa so v Ljubljani imeli že leta 1967. tičem,« še doda imam. Ob večjih verskih praznikih kot je ramazan, ki je bil končan pred kratkim, obiskujejo tudi druge džemate v Soveniji. »Vsak dan je bila kakšna aktivnost, ki nas še bolj poveže med sabo,« še izvemo. Socialni čut je velik Predani bogu Za tukajšnje muslimane je pomembno, da obstaja le ena verska institucija, ki jih predstavlja, poudari imam. Vodi jo mufti dr. Nedžad Grabus. Neuradno ocenjujejo, da je v Sloveniji trenutno okoli 80 tisoč vernikov, uradno pa 48 tisoč. K temu doda: »Muslimani, ki živimo v Sloveniji, smo avtohtoni muslimani v Evropi, staroselci. Od Želimo, da nam predstavi islamsko vero. To ni lahko, zatrdi imam. In doda: »V etimološkem smislu je islam arabska beseda, ki pomeni predanost bogu. Islam je religija, ki jo je bog razodeval odposlancem od prvega človeka Adema (Adama) do zadnjega božjega odposlanca Muhammeda. Osnovna izvora islama sta dva: Kur'an in hadis (izreki) Velenjski Imam Sead Kari-šik je v Slovenijo prišel iz BIH. Zgodnja otroška leta je preživel v Srbiji, leta 1968 se je družina preselila v BIH. V Sarajevu je končal Fakulteto za islamske vede, sedaj tam opravlja magisterij. Prvo službo imama je opravljal na Jesenicah, kjer je delal 8 let, vmes pa je v Kairu opravil tudi študij arabskega jezika. Leta 2011 se je z družino preselil v Velenje, kjer v verski skupnosti delujeta oba z ženo Senado, ki je prav tako teologinja. Imata sina Jusufa. Vsi se v Velenju odlično počutijo, saj so dobro sprejeti. »V Sloveniji so ljudje zelo delavni, držijo se dogovorjenega, čas jim je pomemben,« doda, ko ga vprašamo, če je razlika med delom in življenjem v BIH in pri nas. oziroma sunnet (način življenja) odposlanca Muhammeda. Po njegovem nauku so vsi ljudje božja bitja, rojevajo se brez grehov, vsakdo nosi samo lastne grehe, so svobodni, imajo pravico do življenja, premoženja, družine ...« Muslimani verujejo v enega boga, Alaha. Imajo točno določena pravila pri opravljanju molitev, verujejo v angele in druge božje odposlance. »Vera od nas zahteva, da pomagamo sočloveku, socialno delovanje je zelo močno. Islam je vera, ki človeka vodi po poti resnice. Pripadnik islama mora s srcem in razumom sprejeti temelje islamskega nauka in v skladu z njim urediti svoje vsakdanje življenje. Islam namreč zajema teorijo in prakso, pobožnost in aktivnost.« Imam se strinja z našim mnenjem, da se je tako nacionalna kot verska pripadnost povečala po vojni v BIH, ko je prišlo tudi do velikega pregona Bošnjakov. Mnogo jih je novi dom takrat poiskalo prav v Sloveniji in tudi zato se je število muslimanov povečalo. V Velenju odlično sodelujejo tudi z Bošnjaškim mladinskim kulturnim društvom, veseli pa so, ker imajo v skupnosti vedno več mladih izobraženih članov. ■ Bojana Špegel Rada bi ji nudila čim Mlada starša iz Skornega pri Šoštanju zbirata zamaške, papir, pločevinke - S tem bi rada pomagala še ne 2 leti stari hčerkici Doroteji pri premagovanju posledic virusnega meningitisa Tatjana Podgoršek V soteski Penk, ki sodi pod šoštanjski del Skornega, si Anita Kotnik in Dejan Stropnik urejata svoj dom. Oktobra pred dvema letoma, ga je napolnil otroški smeh hčerkice Doroteje. Na njuno življenjsko pot je prinesla obilo veselja in radosti. Deklica je bila zdrava, živahna in mlada starša sta verjela, da bo tako do konca življenja. A jim je sreča obrnila hrbet pri petih mesecih Dorotejine starosti. Deklica je namreč zbolela za virusnim meningitisom, ki je pustil zelo hude posledice. Ne more samostojno sedeti, jesti, držati igračke ... Ob obisku jo je k sebi stiskal oče Dejan. »Naša je in rada bi ji pomagala po svojih močeh. Zanjo bova iskala najboljše rešitve. Trudila se ji bova pomagati pri lajšanju posledic bolezni, ki so zelo hude,« je dejal in pri tem pogledal Dorotejo, ki se je trudila dvigniti glavico. Mlada starša sta povedala, da je virusni meningitis prizadel vse dekličine možganske centre, zato v razvoju močno zaostaja za svojimi vrstniki: ne more samostojno sedeti in jesti, tudi igračke ne more prijeti v roko. Zdravniki se bojijo, da je močno prizadet tudi njen vid in da loči samo svetlobo od teme. »Težko sva se sprijaznila z Dorotejino boleznijo, ki je življenje družine postavila na glavo. Bilo je in je zelo hudo, a življenje teče dalje in midva iščeva najboljše rešitve, da bi najina Doroteja lažje premagovala posledice bolezni.« Fizioterapija, morda katera od alternativnih oblik zdravljenja Vse skupaj se je začelo s povišano temperaturo, zaradi katere sta Anita in Dejan lani spomladi hčerkico odpeljala v celjsko bolnišnico. »Tu ji je vročina padla in mislila Doroteja je bila do petega meseca živahen deklič, zaradi bolezni pa kljub temu, da bo oktobra stara dve leti, ne more sedeti sama, jesti, prijeti igračke. sva, da jo bova čez kakšen dan, dva odpeljala domov. Njeno zdravstveno stanje se je nenadoma zelo poslabšalo. Bila je odsotna in se ni več odzivala. Pojasnili so nama, da je dobila neprekinjen epileptični napad. S helikopterjem so jo odpeljali v Ljubljano, kjer je bila kar tri tedne na intenzivnem oddelku. Zdelo se mi je, da mi bo od žalosti počilo srce,« se je vključila v pogovor mama Anita, pobožala Dorotejo po glavici in dejala. »A ne ljubica, počasi napredujemo. Zelo počasi. Bomo že. Vztrajati je treba. Ko bomo uredili stvari tako, da boš še spala dalj časa skupaj in manj jokala ponoči, bo sploh veliko boje.« Starša se veselita vsakega najmanjšega napredka. Doroteja je imela velike težave pri požiranju hrane in so ji zdravniki želeli namestiti sondo za hranjenje. Ker sta Anita in Dejan vztrajala pri drugačni rešitvi, danes njuna hčerkica pije iz stekleničke, je pasirane kašice. Vidita, da ji pomaga fizi-oterapija, vztrajne telesne vaje. V Centru za usposabljanje, delo in varstvo na Dobrni, kjer je Doroteja, ko sta v službi, ima fizioterapijo enkrat ali dvakrat na teden. »Mnogo premalo za kakšno napredovanje pri razvoju. Vsak dan bi jo potrebovala. Ker je v centru, zdravstvena zavarovalnica ne plača dodatnih terapij. Včasih sva jo vozila na terapije v Slovenske Konjice. Ker Doroteja zelo slabo prenaša vožnjo, sva najela zasebno fizioterapevtko, ki občasno prihaja na dom. Pogosteje pravzaprav ne more, ker bremena finančno ne zmoreva. Razmišljava, da bi Doroteji omogočila tudi kašne druge oblike zdravljenja, a vse stane.« Težko prosita za pomoč, a ne gre drugače Ker bi rada Doroteji pomagala po svojih močeh, a finančno ne zmoreta, sta se obrnila najprej na sosede, sorodnike in prijatelje, naj za hčerkico zbirajo plastične zamaške, pločevinke, papir. Čeprav so se odzvali, zbiralna akcija poteka zelo počasi, za Dorotejo pa je pomembno, da kakršno koli možnost izkoristi čim prej. »Težko nama je prositi za pomoč, a ne gre drugače. Upava, da bodo ljudje razumeli našo stisko in nam pomagali. Za vsako pošiljko, ki jo bo kdo poslal na naslov: Doroteja Stropnik, Skorno 22, Šoštanj, bova hvaležna. Večje količine prideva iskat tudi sama,« sta še dejala Dorotejina starša. ■ Naš čas, 19. 12. 2013, barve: CM K, stran 15 19. septembra 2013 22 SENIORJI Začenja se 28. študijsko leto Univerze za tretje življenjsko obdobje Bogata bera izobraževalnih, ustvarjalnih, rekreativnih, športnih ... krožkov Velenjska univerza za tretje življenjsko obdobje je druga najstarejša v Sloveniji in vstopa v 28. študijsko leto. Uspešni so na številnih področjih, pohvalijo pa se lahko tudi, da so spletli zelo uspešno mrežo med-generacijskega sodelovanja. Sodelujejo na številnih prireditvah, v prejšnjem šolskem letu pa so pripravili kar 34 javnih nasto- pov. Vse te programe udejanjajo s skromnimi sredstvi, s prostovoljnim delom, njihovi mentorji pa so pogosto tudi sami udeleženci univerze. Skrbijo tudi za med- sebojno pomoč svojih starejših članov, veliko delajo tudi v zdravstveni preventivi. Lani so imeli rekordno število slušateljev - preko 700 (mnogi so sodelovali tudi v več krožkih, teh pa je bilo 63). V novo šolsko leto stopajo še bolj optimistični. Izkušnje in znanje, ki so jih v vseh teh letih nabrali, jim vliva nov pogum in odločenost, da se še bolj ustvarjalno vključijo v tukajšnje bivanje, popestrijo čas sebi in drugim in prenesejo izkušnje, ki so jih nabirali skozi svoje bogato ustvarjalno obdobje, tudi na mlade. Letošnja ponudba krožkov je spet rekordna, poglejte si jo, zagotovo je v njej čisto za vsakogar nekaj. ■ ANDRAGOSKO DRUŠTVO UNIVERZA ZA III. ŽIVLJENJSKO OBDOBJE VELENJE Efenkova cesta 61, 3320 Velenje * Telefon: 03 587 20 50 * E-pošta: rnfo@urn-tn-velenje-drustvo.si * Spletna stran: www.uni-tri-velenje-drustvo.si URNIK ZA ŠOLSKO LETO 2013/2014 TUJI JEZIKI ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^BHORTIKULTURA Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor PO 7. 10. 2013 9.00 NEMŠČINA - sodobne teme - nadaljevalni Manca Potočnik Glasbena šola PO 7. 10. 2013 10.45 NEMŠČINA - prvi koraki za začetnike Manca Potočnik Glasbena šola PO 7. 10. 2013 16.00 ANGLEŠKI JEZIK I Magda Žist OŠ MPT TO 15. 10. 2013 10.00 ITALIJANSKI JEZIK Neva Trampuš Vila Mojca TO 1. 10. 2013 16.00 ANGLEŠKI JEZIK II Magda Žist OŠ MPT TO 1. 10. 2013 17.30 POGOVORNA ANGLEŠČINA Magda Žist OŠ MPT TO 1. 10. 2013 16.00 FRANCOSKI JEZIK - začetni Špela Hrastnik OŠ Šalek TO 1. 10. 2013 17.30 ŠPANSKI JEZIK - začetni Špela Hrastnik OŠ Šalek SR 2. 10. 2013 8.30 ANGLEŠKI JEZIK II Fanika Sagmeister UNI SR 2. 10. 2013 16.30 ANGLEŠKI JEZIK - začetni Fanika Sagmeister OŠ Livada SR 2. 10. 2013 10.15 ANGLEŠKI JEZIK I Fanika Sagmeister UNI SR 2. 10. 2013 10.00 POGOVORNA NEMŠČINA Vincenc Šmajs LU Velenje SR 2. 10. 2013 15.00 ŠPANSKI JEZIK III Špela Hrastnik OŠ Šalek SR 2. 10. 2013 16.30 ŠPANSKI JEZIK II Špela Hrastnik OŠ Šalek PE 4. 10. 2013 9.45 NEMŠČINA - govorna komunikacija Marija Klemenšek Glasbena šola RAČUNALNIŠTVO Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor PO 7. 10. 2013 17.00 RAČUNALNIŠTVO ZA ZAČETNIKE Andreja Šifer OŠ Gorica TO 8. 10. 2013 8.00 DIGITALNA FOTOGRAFIJA - začetni Ksenija Mikor UNI TO 8. 10. 2013 10.00 DIGITALNA FOTOGRAFIJA - nadaljevalni Ksenija Mikor UNI TO 8. 10. 2013 15.00 RAČUNALNIŠTVO - nadaljevalni Simon Zajc ŠC Velenje GEOGRAFIJA IN ZGODOVINA Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor SR 25. 9. 2013 10.00 UMETNOSTNA ZGODOVINA* Tatjana Vidmar Center Nova SR 2. 10. 2013 9.00 KULTURNA DEDIŠČINA Ona Čepaityte Gams MC Velenje ČE 10. 10. 2013 10.00 SLOVENIJA, TE POZNAM?** Branka Mestnik UNI *krožek deluje vsako drugo sredo **krožek deluje vsak drugi četrtek v mesecu LIKOVNO USTVARJANJE Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor TO 1. 10. 2013 17.00 KALIGRAFIJA Marija Krajnc OŠ A. Aškerca ČE 3. 10. 2013 15.00 LIKOVNI KROŽEK Danica Arzenšek OŠ Gorica GLASBENO USTVARJANJE Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor PO 19. 8. 2013 9.30 GODBA NA PIHALA - veterani Aljoša Pavline Glasbena šola PO 7. 10. 2013 14.00 ELEKTRIČNE KLAVIATURE I Frenk Kadliček UNI PO 7. 10. 2013 15.30 ELEKTRIČNE KLAVIATURE II Frenk Kadliček UNI PO 7. 10. 2013 17.00 ELEKTRIČNE KLAVIATURE III Frenk Kadliček UNI PO 7. 10. 2013 18.00 ELEKTRIČNI KLAVIR Frenk Kadliček UNI SR 2. 10. 2013 15.00 KITARA I Franjo Jurovič OŠ Livada SR 2. 10. 2013 17.00 KITARA II Franjo Jurovič OŠ Livada ČE 3. 10. 2013 16.00 FRAJTONARICA ZAIGRAJ Vili Mravljak CestaV/7,Velenje PE 4. 10. 2013 8.00 PETJE V SKUPINI Tadeja Cigale UNI PE 11. 10. 2013 10.00 CITRE Irena Tepej UNI Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor ČE 3. 10. 2013 15.30 SADJARSTVO Anton Korošec UNI ČE 10. 10. 2013 15.00 RASTLINE NAREDIJO DAN LEPŠI Simon Ogrizek PUP Velenje PE 4.10. 2013 10.00 ZELENJAVNI VRT - GARTLC Vera Bandalo UNI ROČNA DELA Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor PO 7. 10. 2013 7.45 KLEKLJANJE I Tilka Kompare UNI PO 23. 9. 2013 9.00 KLEKLJANJE I Erika Pajk DU Mozirje PO 7. 10. 2013 10.00 KLEKLJANJE II Tilka Kompare UNI PO 23. 9. 2013 16.30 KLEKLJANJE V Erika Pajk OŠ Livada TO 8.10. 2013 15.00 KLEKLJANJE IV Tilka Kompare UNI TO 8. 10. 2013 17.00 KLEKLJANJE III Tilka Kompare UNI TO 8. 10. 2013 16.00 ŠIVANJE Alenka Košir OŠ A. Aškerca SR 16. 10. 2013 14.00 SLOVENSKE LJUDSKE VEZENINE II Jožica Grobelnik UNI SR 16. 10. 2013 16.00 SLOVENSKE LJUDSKE VEZENINE I Jožica Grobelnik UNI SKRB ZA LASTNO ZDRAVJE Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor PO 7. 10. 2013 11.00 VADBA V VODI ZA SENIORJE Denis Doblšek Bazen Velenje PO 21. 10. 2013 17.45 VITA 55+- celostna vadba yoge z energijsko kibernetiko za ženske Sonja Bercko MC Velenje PO 7. 10. 2013 19.00 OHRANJANJE TELESNE ZMOGLJIVOSTI IV Martina Jan OŠ Šalek TO 8. 10. 2013 10.00 DRUŽABNI PLES Alojz Fidej STEP TO 8. 10. 2013 13.00 PLEŠIMO SALSO Alojz Fidej STEP TO 8. 10. 2013 17.30 PLESNI KROŽEK I Alojz Fidej STEP TO 1. 10. 2013 16.00 OHRANJANJE GIBČNOSTI III Irena Menih OŠ Gorica TO 1. 10. 2013 17.00 OHRANJANJE GIBČNOSTI I Irena Menih OŠ Gorica TO 1. 10. 2013 18.00 OHRANJANJE GIBČNOSTI II Irena Menih OŠ Gorica TO 8.10. 2013 18.00 EFT - TEHNIKE DOSEGANJA ČUSTVENE SVOBODE Adil Huselja OŠ Šalek SR 18. 9. 2013 16.00 OHRANJANJE TELESNE ZMOGLJIVOSTI I Svjetlana Pejkunovič OŠ Livada SR 18. 9. 2013 17.00 OHRANJANJE TELESNE ZMOGLJIVOSTI II Svjetlana Pejkunovič OŠ Livada SR 18. 9.2013 18.00 OHRANJANJE TELESNE ZMOGLJIVOSTI III Svjetlana Pejkunovič OŠ Livada SR 2. 10. 2013 18.00 ČI GONG I Adil Huselja ŠC Velenje SR 2.10. 2013 19.00 ČI GONG II Adil Huselja ŠC Velenje ČE 3.10. 2013 17.00 PLESNI KROŽEK II Alojz Fidej STEP ČE 3.10. 2013 8.00 POHODNIŠTVO Marija Kuzman Avt. postaja ČE 26. 9. 2013 8.00 PLANINARJENJE Marija Lesjak Avt. postaja PE 4. 10. 2013 16.00 REIKI: MOJE ŽIVLJENJE, MOJA SREČA Tjana Burger UNI Splošne dejavnosti Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor TO 1. 10. 2013 7.30 DRAMSKI KROŽEK Karli Čretnik MČ Levi breg - zahod ČE 10. 10. 2013 16.30 JAVNO NASTOPANJE - RETORIKA Irena Aberšek UNI Prijave članov, ki ste že obiskovali krožke, sprejema animator na prvem srečanju krožka. Novi člani se prijavite na sedežu Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje, Efenkova cesta 61, Velenje (Mladinski hotel, stolpič B), vsak dan od 8. do 12. ure. Novi krožki so na obarvanih poljih. Naslovi lokacij • AVTOBUSNA POSTAJA: Avtobusna postaja Velenje, Kopališka cesta 2a, Velenje • BAZEN VELENJE: Bazen Velenje, Kopališka cesta 2 (zbor pred bazenom), Velenje • CENTER NOVA: avla mestne knjižnice Velenje, Šaleška cesta 21, Velenje Cesta V/7, Velenje: pri Živkoviču DU MOZIRJE: Društvo upokojencev Mozirje, Praprotnikova ulica 7, Mozirje GLASBENA ŠOLA: Glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje, Jenkova cesta 4 (prva učilnica v pritličju za Nemščino) Velenje LU VELENJE: Ljudska univerza Velenje, Titov trg 2, Velenje MC Velenje: Mladinski center Velenje, Efenkova cesta 61 a, Velenje MČ Levi breg - zahod: Mestna četrt levi breg - zahod, Foitova cesta 2, Velenje OŠ ANTONA AŠKERCA: Osnovna šola Antona Aškerca, Jenkova cesta 2, Velenje OŠ GORICA: Osnovna šola Gorica, Goriška cesta 48, Velenje OŠ LIVADA: Osnovna šola Livada, Efenkova cesta 60, Velenje OŠ MPT: Osnovna šola Mihe Pintarja Toleda, Kidričeva cesta 21, Velenje OŠ ŠALEK: Osnovna šola Šalek, Šalek 87, Velenje PUP Velenje: Podjetje za urejanje prostora, Koroška 40a, Velenje STEP: Plesna šola » Step«, Prešernova cesta 22, Velenje ŠC VELENJE: Šolski center Velenje, Trg mladosti 3 (rdeča stavba, nadstropje 2, učilnica B 203 za računalništvo in telovadnica za Či gong), Velenje UNI: Univerza za III. življenjsko obdobje, Efenkova cesta 61 (stolpič B), Velenje VILA MOJCA: Medobčinska zveza prijateljev mladine, Cesta Borisa Kraigherja 5, Velenje Naš čas, 19. 9. 2013, barve: CM K, stran 23 19. septembra 2013 MiCftfl SENIORJI 23 Demenca ne pride čez noč, priplazi se počasi Kako pomembno je vedenje o demenci za svojce, dobro vedo v PV Centru starejših Zimzelen, kjer so junija ustanovili skupino za samopomoč - Odprti so za vse, ki jih bolezen zanima, ne samo za svojce njihovih stanovalcev Milena Krstič - Planine Topolšica, Velenje - »Besede na D« je z belo kredo pisalo na črni tabli pred vstopom v dvigalo PV Centra starejših Zimzelen v Topol-šici. Besede, napisane v različnih barvah, a enako pisavo: drevo, Diana, depresija ... Je bila na tej tabli tudi demenca? Ne vem. Sem pa šla noč, priplazi se zelo počasi. Zgodijo se prve pozabljivosti. Ob odhodu od doma štedilnik ni izklopljen, ključev ni nikjer, rdeča nit v pogovoru je pretrgana ... Včasih potem nastopi mirovanje, a pride drugi val, druga stopnja, ko se pojavi časovna dezorientacija, ki lahko spremeni ritem dneva, ko je noč zamenjana za dan, ko se osebe zelo natanč- tja z namenom, da v času, ko po svetu potekajo kampanje za ozave-ščanje javnosti o tej bolezni, izvem, kako jo doživljajo bolniki, kako njihovi svojci, kako se da pomagati enim in drugim. Zgodijo se prve pozabljivosti Demenca je kronično napredujoča možganska bolezen. Prizadene spomin, mišljenje, orientacijo, razumevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje. »Bolezen človeka zelo spremeni. Ne pride čez Oboji čutijo stisko »Pomoč pa potrebujejo oboji,« na osnovi izkušenj z enimi in drugimi doda direktorica Andreja Štefan Bukovič. »Oboji čutijo stisko. Zelo zanimive so prve reakcije oseb z demenco, njihovi umiki. Eni postanejo bolj molčeči, ker čutijo, da ne morejo več tako komunicirati, kot so prej, in se na tak način umikajo. Drugi postanejo agresivni s tem spreminjajo tok pozornosti. Andreja Štefan Bukovič:»Prihod v dom je stresen tako za osebo z demenco kot za svojce.« no spomnijo dogodkov iz daljne preteklosti, ne spomnijo pa se, kaj so zajtrkovali ...,« pripovedujejo v Zimzelenu, kjer se s to boleznijo, tako kot v drugih podobnih ustanovah, dnevno srečujejo. Srečujejo pa se tudi s svojci, ki velikokrat ne vedo, ne razumejo, kaj se dogaja in kako naj ravnajo. »Svojci spremembe največkrat prepoznajo prvi. Osebe v prvi fazi sicer tudi čutijo določene primanjkljaje, ki se jim dogajajo, a se največkrat nočejo soočiti z njimi, se z njimi sprijazniti,« pravi Tanja Ramšak, socialna delavka, strokovna vodja varovanih bivalnih enot za osebe z demenco v PV Zimzelen. Tanja Ramšak: »Skupine za samopomoč svojcev so za marsikoga olajšanje.« Lahko tudi le za en dan Pomoč pri razbremenitvi družine je lahko tudi dnevna namestitev osebe z demenco. V Zimzelenu običajno traja med 7. in 17. uro. Imeli so tudi primere, da je kdo pri njih tudi prespal. Nekateri se odločijo za tedenske namestitve. Nekateri se odzovejo tudi s šalami. Nenehno pripovedujejo iste in tako zapolnjujejo vrzeli v pogovoru.« Svojce vznemiri, ko opazujejo, kako se kdo od staršev, kdo od bližnjih spreminja. Spremembe znajo biti zelo hude. »Na nek način je videti tako, da postane starš hudoben, da išče konflikte .... Osebe z demenco imajo, ko pride do pozabljivosti, ko založijo kako stvar, občutek, da jih je nekdo okradel. Pogosto obdolžijo svoje bližnje. Dejansko se je težko soočiti s tem, da so se straši začeli spreminjati. Če bi svojci o tej bolezni vedeli več, bi se s tem lažje soočili. Tako pa se pogosto porodi občutek nemoči, tudi sramu, ko ga starš kaj polomi, v narekovajih seveda.« Skupina za samopomoč odprta vsem Ker se v Zimzelenu dnevno srečujejo z osebami z demenco in njihovimi svojci, so se odločili, da se ozaveščanja javnosti lotijo širše in ne le v mesecu, ki je temu namenjen. Junija so začeli s prvo skupino za samopomoč svojcev. »Pripovedovali so, s kakšnimi stiskami so se soočali ob srečanju z boleznijo, ker o njej niso vedeli skorajda nič,« pravijo. Skupini pomaga usposobljena sodelavka za to področje, svojci pa so drug drugemu v oporo in širijo vedenje o tem, kako se soočati s to boleznijo. Skupina za samopomoč ni namenjena samo svojcem njihovih stanovalcev, ampak tudi drugim. Če imate v zvezi s to boleznijo kakršnokoli vprašanje, se skupini lahko pridružite. Srečanja so vsak zadnji četrtek v mesecu, začno se ob 18. uri, trajajo pa uro in pol. Naslednje srečanje je 26. septembra. Pomemben je pristop Kaj pa osebe z demenco? Te potrebujejo spodbudno, varno, mirno okolje, vključevanje v različne aktivnosti, ki dajejo občutek koristnosti. »Na primer opravljanje lahkih gospodinjskih del. V bivalni enoti jih vključimo v lupljenje čebule, pripravo manjših obrokov, miz za obroke ... Spodbujamo jih pri negi, oblačenju, pri tem, da sami naredijo kar zmorejo.Motnje spanja preprečujemo tako, da so čez dan veliko aktivni in lahko potem mirneje zaspijo,« pravi Ramšakova. Izkušnje kažejo, da se vedenje osebe z demenco bistveno ublaži v okolju, ki ga sprejme in mu nudi dovolj podpore. Na varovani enoti so zaposleni bolničarji, zdravstveni tehniki in gospodinje oskrbovalke, ki razpolagajo z veliko znanja o tej bolezni. »Ker pri delu s stanovalci z demenco običajno ni napredka, bi zaposleni, ki delajo z njimi, lahko dobili občutek neuspeha. Zato je tudi zanje pomembno, da zna- Bolečina, da svojci zasanjano odhajajo, nikoli ne izzveni Ida Arcet, svojka stanovalca v Zimzelenu, ki se je skupaj z možem udeležila prvega srečanja skupine za samopomoč: »Pred petimi leti, ko sva se srečala s to boleznijo, nama na žalost ni znal nihče laično povedati, kaj se dogaja in kako se začnejo kazati prvi simptomi demence ter kako se sprijazniti s tem. Zato bi si želela, da bi v tej skupini sodelovalo čim več svojcev, znancev in prijateljev. Morda bi bila s tem marsikomu prihranjena vsaj ta prva neznanka, kaj se dogaja z njimi in njihovimi dragimi. Srečanj se bova, če bo le mogoče, udeleževala še naprej, kajti bolečina, da svojci zasanjano odhajajo neznano kam in zakaj, nikoli ne izzveni.« V PV Zimzelen imajo tudi dve enoti z napredujočo demenco, v eni je 12 oseb. jo svoje delo vrednotiti, da dobro poznajo bolezen,« dodaja direktorica. Bistveni socialni stiki Oseba z demenco v začetni fazi lahko še biva sama - ob socialni podpori sosedov, prijateljev, znancev ... Osamljenost pa bolezen poslabšuje. Mit, da z reševanjem križank preprečimo ali odmaknemo njen prihod, ne drži povsem. »Bistveni so socialni stiki.« V napredujočih fazah bolezni svojci osebam z demenco sami ne zmorejo nuditi pomoči. Začno se pojavljati halucinacije, prividi, depresija, tudi agresivno vedenje ... Takrat se običajno odločijo za namestitev v dom. »Prihod je stresen za oboje.V prvih dneh se spoznavamo z novim stanovalcem, da sčasoma osvojijo prostore, se navadijo novih obrazov ... Svojcem pa tudi ni lahko. Nekako se razbremenijo, vedo, da so dali starše v varne roke, po drugi strani pa občutijo krivdo.« ■ Center za zabavo in sprostitev starejših V Dnevnem centru za starejše občane Velenja na večji obisk računajo v hladnejših mesecih leta - Zaenkrat ostaja odprt dvakrat tedensko - Želijo si, da starejši zberejo pogum in se jim pridružijo Maja so udeleženke aktivnosti v Centru za starejše občane v Topolšici s svojimi pleteninami, ki so jih ustvarile pozimi, oblekle eno od dreves. Ponosno so se skupaj z avtorjem projekta slikale pred njim. Bojana Špegel Velenje, 12. septembra - V začetku septembra je vrata po poletnem predahu ponovno odprl velenjski Center dnevnih aktivnosti za starejše občane. V drugo leto delovanja so vstopili v istih prostorih na Cesti bratov Mravljakov 1, ki jim jih odstopa Pokrajinska zveza društev upokojencev. Center je odprt dvakrat tedensko, in sicer ob ponedeljkih in četrtkih od 9. do 12. ure in tako bo verjetno ostalo še nekaj časa. Zaenkrat namreč ni potrebe, da bi center odpirali večkrat tedensko. Prejšnji četrtek smo jih obiskali in skupaj s koordinatorico projekta Dragico Povh ugotavljali, da imajo očitno starejši v teh dneh še veliko dela doma, saj pravega odziva na vabilo doslej še ni bilo. Pričakujejo ga v hladnejših dnevih, ki prihajajo z jesenjo in zimo. Dragica Povh je poudarila, da je Mestna občina Velenje odprla center oktobra lani predvsem zato, ker želijo starejšim omogočati oblikovanje socialne mreže, krepiti medsebojno pomoč in solidarnost, družbeno vključenost in komunikacijo med njimi, obenem pa spodbujati medgeneracijsko sodelovanje. »Odločitev, da tudi v Velenju odpremo tovrstni center, je bila sprejeta v okviru projekta Za socialno vključenost starejših Velenja. Privabiti želimo predvsem tiste starejše, ki niso aktivni v društvih, skupinah, krožkih tretje univerze. Tam vemo, da se starejši množično vključujejo. Zavedamo pa se, da je v Velenju še veliko starejših, ki niso vključeni nikamor. Obstaja bojazen, da jih niti ne poznamo, ker so preveč zaprti med štiri stene doma. Gre za populacijo, do katere je težko »priti« in jih nagovoriti, da postanejo aktivnejši. Potreben je individualni pristop preko ljudi, ki jim že zaupajo.« Zato, dodaja, ne računajo, da bi bil center v tako kratkem času množično obiskan. Tudi izkušnje iz mest, kjer podobni projekti že tečejo, kažejo, da ne morejo računati na hiter uspeh projekta. Prednost pa je ta, da nimajo članarine, da so vse aktivnosti za udeležence povsem brezplačne, za materi- ale, ki jih potrebujejo pri delu, pa poskrbijo s pomočjo MO Velenje. Aktivnosti prilagajajo udeležencem V center so vabljeni tudi mlajši občanke in občani, ki lahko s svojimi idejami sodelujejo pri organizaciji ter izvedbi posameznih delavnic in programov, pridobijo izkušnje z delom, morda prepoznajo svoje poklicne interese. Za dejavnosti v njem skrbijo 4 mentorice, vse prostovoljke. Tudi letos bodo sodelovali z društvi in organizacijami, ki delujejo v mestu. Ker jim je od lani, ko so udeleženke, ki so prevladovale, čez zimo pletle za projekt Modni velikani, ostalo še veliko materiala, bodo pletli tudi letos. Izdelovali bodo tudi novoletne čestitke in izdelke za dobrodelni bazar, ki ga konec novembra pripravljajo v vili Mojca ... Naša sogovornica doda: »Aktivnosti vedno prilagajamo željam in sposobnostim obiskoval- cev. Vsak ponedeljek bomo najprej pripravili sprehod v naravi, potem pa se ukvarjali z različnimi dejavnostmi, ki krepijo telo, um, koncentracijo in spomin. Ob četrtkih bomo pripravljali različne ustvarjalne delavnice, prebirali časopise in revije, se pogovarjali. Pripravljali bomo tudi predavanja in okrogle mize o različnih temah. Starejši, pa tudi mlajši, ki so morda brezposelni in si želijo druženja, lahko v center pridejo tudi le po nasvet, pomoč ali informacije,« poudarja ob koncu Dragica Povh. ■ Naš čas, 19. 12. 2013, barve: CM K, stran 15 24 SPORT Men 19. septembra 2013 S tekmo manj tretji Spet ujeli tekmovalni ritem - Bo tako tudi v soboto (17.30) z Olimpijo? V senci evropskega prvenstva v košarki potekajo tudi domača tekmovanja. V prvi nogometni ligi so po reprezentančnem premoru nadaljevali prvenstvo z 9. krogom. Za nogometaše Rudarja je odmor trajal teden dni dlje, ker so njihovo tekmo s Krko za zeleno mizo nerazumljivo preložili na 2. oktober. Tokrat so gostili do tega kroga drugi Koper in zmagali z 1 : 0. Rudarji so začeli zelo napadalno in že po dobre četrt ure je moral odlični vratar gostov Igor Nenezič pobirati žogo iz svoje mreže. Gol je s pomočjo koprskega branilca Miha Blažiča, ki je spremenil pot žogi, in s tem presenetil svojega vratarja, dosegel Leon Črnčič. To je bil tudi končni izid tekme, saj v nadaljevanju kljub priložnostim obojih ni bilo več golov. Da domači niso zmagali z višjim izidom, je bil najbolj zaslužen prav vratar gostov, ki se je nekajkrat izkazal z odličnimi obrambami. S peto zmago - več jih ima le Maribor - je Rudar prehitel Koper. S tekmo manj je trenutno tretji s 16 točkami. Za drugim Zavrčem, novincem v ligi, zaostaja le za eno, za vodilnim Mariborom pa za šest točk. Tudi Maribor, ki je v Domžalah zmagal z 1 : 0, ima tekmo manj. Domače točke je osvojila tudi Gorica, ki je Celje nadigrala z 2 : 0. Olimpija je v Zavrču doživela nov, že četrti leto- šnji poraz. Izgubila je z 1 : 2 in je zdrsnila v drugo polovico lestvice. Trenutno je šesta. Prvo zmago pa si je priigral Triglav, ki je bil na svojem igrišču z 1 : 0 boljši od Krke. Kljub temu so Kranjčani ostali zadnji. Po točkah pa so se izenačili prav s Krčani. Oboji jih imamo po štiri. »To je bila za nas zelo pomembna zmaga, saj smo bili zaradi preložene tekme s Krko tri tedne brez prvenstvenega dvoboja. Zato smo se bali, da bo nekaj težav z vrnitvijo v tekmovalni ritem, in smo se Kopra kar malce bali, vendar smo dobro začeli. Takoj smo prevzeli nadzor nad igro in tudi dokaj hitro zadeli. Po vodstvu smo popustili, Koper pa je potrdil, zakaj je bil do tega kroga na drugem mestu. Imel je priložnosti, imeli pa smo jih tudi mi, da bi tekmo mirneje pripeljali do konca. Igralci si zaslužijo čestitke za zmago, še zlasti, ker smo imeli v dneh pred to tekmo nekaj obolenj. Tudi Leon Črnčič, strelec pomembnega gola, je imel težave, zato ni imel moči za celo tekmo.« Včeraj so »rudarji« v 2. krogu slovenskega pokala gostili Krko, v soboto pa bodo na igrišču ob jezeru skušali drugič zapored zmagati. Njihov nasprotnik bo Olimpija, ki je vse tri zadnje tekme izgubila. ■ vos Nezadovoljne s sojenjem Na osrednji tekmi četrtega kroga so aktualne prvakinje visoko premagale podprvakinje - Sledi dvotedenski premor V četrtem krogu ženske nogometne lige je največ zanimanja veljalo derbiju v Beltincih, kjer so aktualne prvakinje Teleing Pomuija gostile podprvakinje nogometašice Rudarja Škale. Če sodimo po tej tekmi, so Bel-tinčanke tudi v novi sezoni velike favoritinje za novi naslov in da še tretjič po vrsti postanejo državne prvakinje. Zmagale so visoko, s 5 : 1. Edini gol je za gostje dosegla najmlajša Lara Prašnikar, ki jo je na lestvici najboljših strelk po tem krogu prehitela Pomurka Tanja Vrabl (devet golov). Prašnikarjeva in Anisa Rola (Maribor) pa si delita s 7 goli drugo oziroma tretje mesto. Kljub tekmi manj so Pomurke zaradi boljše razlike v golih prevzele vodstvo na lestvici. Do tega kroga vodilne rudarke so zdrsnile na tretje meto. Pred njimi so Mariborčanke, za njimi pa igralke Jevnice s tekmo manj. Vse štiri ekipe imajo po devet točk, Pomurke in Jevničanke pa so po četrtem krogu še edine nepo-ražene. Trenutni vrstni red tako kroji razlika v golih. Pomurke so v treh tekmah zabile kar 30 golov, prejele pa le enega. Na zadnjih dveh mestih so Slovenjgradčanke (razlika v golih 4 : 23) in Novo-meščanke, oboje s štirimi porazi. Nogometašice Krke so edine, ki še niso dosegle niti enega gola, prejele pa so jih devetnajst. Izid tekme v Beltincih med prvakinjami in podprvakinjami pa vendarle ni pravi pokazatelj dogajanja na igrišču, saj gostje niso bile tako nadigrane, kot bi sodil tisti, ki ni bil na tekmi. Rudarke so igrale zelo dobro. Del krivde za tako visok poraz pa pripisujejo tudi sodniku, ki kar nekajkrat ni videl tistega, kar bi po njihovem mnenju moral. Peti gol so domačinke dosegle z enajstih metrov. »Do njihovega prvega gola, torej v dobrih prvih dvajsetih minutah, bi po mnenju gostij in njihovega spremstva lahko sodnik celo trikrat pokazal na najstrožjo kazen tudi v njihovo korist, a tega ni storil. Zato se niso znebile vtisa, da je favoriziral (?) domačo ekipo. Zaradi reprezentančnih obveznosti bodo igralke prvenstvo v prvi ligi nadaljevale 29. septembra, ko bodo v Velenju gostovale Ankarančanke, novinke v ligi. ■ vos Od poraza do zmage Nogometaši Šmartna 1928 so kljub vodstvu Šenčurja zmagali tesno, s 3 : 2, a zasluženo Nadvse zanimiv dvoboj je blizu 200 ljubiteljev nogometa spremljalo v nedeljo v Šmartnem ob Paki, kjer je gostoval Šenčur. Tekma je bila nadvse bojevita, vendar v športnem duhu. Kljub temu se je kar za dva igralca, na vsaki strani po enega, končala predčasno. V boju za žogo sta se namreč zaletela z glavama, zato so ju odpeljali v velenjski zdravstveni dom oziroma na morebitno šivanje v celjsko bolnišnico. Gostje so tekmo začeli zelo napadalno in sredi prvega polčasa je njihov napadalec Albin Kotnik z mojstrskim udarcem premagal vratarja Tadeja Pusovnika. Vsekakor je bil to za domače nepričakovan stres, po katerem so si vendarle opomogli, pa čeprav so gostje tudi po Mladi Lovro Bizjak je bil gotovo najboljši igralec tekme. Ne zaradi dveh zadetkov, ampak sploh zaradi odlične igre. doseženem golu igrali dokaj napadalno. Sploh pa je bila tekma zelo dinamična, z veliko teka. Le nekaj minut po njihovem vodstvu je po lepi akciji izenačil Tilen Kompan. V izdihljajih prvega polčasa pa je za popoln preobrat poskrbel Lovro Bizjak. Ta odlični, predvsem pa hitri, mladi Mozirjan je na začetku drugega polčasa vodstvo domačih povišal na 3 : 1. Nad njegovo igro je bil navdušen tudi Rudarjev trener Jernej Javornik. Kljub povišanemu vodstvu so tamkajšnji ljubitelji nogometa trepetali za zmago. Slabih deset minut pred koncem so namreč domači s prekrškom zaustavili napad gostov. Prosti udarec z razdalje je izvedel igralec sredine Luka Pavlin. Eden od njegovih soigralcev je žogo med letom z glavo nekoliko dvignil, kar je očitno presenetilo domačega vratarja, in čez prste mu je ušla v mrežo. Na srečo domačih pa gostje v preostalih minutah le niso uspeli izenačiti. ■ vos Se vendarle zbujajo? Nogometaši Šoštanja končno do prve zmage - Vrh lestvice krojijo Korošci Po dveh porazih in neodločenem izidu so nogometaši Šoštanja, prejšnji podprvaki, le prišli do prve zmage. V 4. krogu so gostili novinca Mons Claudius, ki je na tekmo prišel le z eno samo točko, zato je bilo pričakovati, da bodo prejšnji podprvaki zlahka prišli do polnega izkupička. Toda zelo so se namučili, da so se na koncu veselili tesne zmage. Gostje so prišli v Šoštanj zelo samozavestni in z željo osvojiti vsaj točko, če ne kar vse tri. Njihov optimizem niti ni bil brez osnove glede na to, da so skupaj s Šoštanjčani in limbuško-pekrskim moštvom po tretjem krogu zasedali dno lestvice. Začeli so zelo samozavestno in domači so že po desetih minutah igre doživeli močan stres, saj so gostje povedli. Dolgo, vse do nekaj minut pred koncem prvega polčasa, so se nato mučili, da bi izenačili. Upanje Rogatčanov, da bi iz Šoštanja odšli neporaženi, je Trener Josip Vugrinec: »Upam, da se nam je končno odprlo.« splahnelo slabih deset minut pred koncem, ko so domači vendarle še drugič zatresli njihovo mrežo. S to prvo zmago in skupaj štirimi točkami so se povzpeli na deseto mesto. Po tej tekmi se vendarle malce budi upanje, da bodo začeli igrati po pričakovanju pred začetkom sezone: da se želijo spet vmešati v boj za naslov, ki prinaša zelo želeno igranje v 3. ligi. Tudi po četrtem krogu krojijo vrh lestvice v 'Štajerski' koroški klubi. Razlika s prejšnjim je le v tem, da je novinca Fužinarja na vrhu z enakim številom točk zamenjal Dravograd. Ravenčani so se po treh uvodnih zmagah morali na svojem igrišču sprijazniti z neodločenim izidom z Marles hišami (0 : 0), Dravograjčani pa so v der-biju kar 5 : 0 povozili Pohorje. Še vedno sta Fužinar in Dravograd edina brez poraza, zadnja dva na lestvici, Marles hiše in Mons Clau-dis, pa še vedno brez zmage. V sobotnem 5. krogu bodo Šoštanjčani gostovali v Rušah pri Pohorju. ■ vos Tako so igrali 1. NLB Leasing liga, 2. krog Ribnica Riko hiše - Gorenje Velenje 24:26 (10:13) Gorenje Velenje: Buric 8 obramb, Taletovic 6 obramb, n. Cehte, Medved, S. Buric 5, Cingesar 2, K. Cehte 2, Skube 2, Šoštarič 4, Papež 1, Vrečar, Dobelšek, Gams 2, Nosan, Oštir, Dujmovič 6. Trener: Ivan Vajdl. Drugi izidi: Celje Pivovarna Laško - Slovan 22:21 (14:9), Trimo Trebnje : Krka 25:19 (13:9), Jeruzalem Ormož - Maribor Branik 18:31 (9:19), Istrabenz Plini Izola - Krško 26:17 (12:6), Sevnica - Sviš Ivančna Gorica 32:31 (16:12). Vrstni red: 1. Gorenje Velenje 2 tekmi - 4 točke, 2. Maribor Branik 2 - 4, 3. Celje Pivovarna Laško 2 - 4. Sevnica 2 - 4, 5. Istrabenz Plini Izola 2 - 3, 6. Trimo Trebnje 2 - 2, 7. Jeruzalem Ormož 2 - 2, 8. Ribnica Riko hiše 2 - 1, 9. Sviš Ivančna Gorica 2 - 0, 10. Slovan 2 -0, 11. Krško 2 - 0, 12. Krka 2 - 0. 3. krog: Gorenje Velenje:Celje Pivovarna Laško (21. 9. ob 19.) Prva SNL, 9. krog Rudar - Luka Koper 1:0 (1:0) Strelec: 1:0 Miha Blažič (16 - ag). Rudar: Rozman, Jeseničnik, Kašnik, Kne-zovic (55. Bubalovic), Klinar, Črnčič (od 46.), Radujko, Firer, Rotman, Bratanovic, Eterovic (od 89. Podlogar -). Trener: Jernej Javornik. Drugi izidi: Gorica - Celje 2:0 (1:0),Zavrč - Olimpija 2:1 (1:1), Triglav - Krka (danes, 16.00), Domžale - Maribor 0:1 (0:1), Gorica - Celje 2:0 (1:0), Zavrč - Olimpija 2:1 (1:1). Vrstni red: 1. Maribor (8 tekem) 22 (22:4), 2. Zavrč (9) 17 (15:13), 3. Rudar (8) 16 (12:8), 4. Gorica (9) 15 (14:8), 5. Luka Koper (9) 15 (12:12), 6. Olimpija (8) 10 (15:15), 7. Domžale (9) 9 (9:12), 8. Celje (9) 8 (8:14), 9. Krka (7) 4 (8:17), 10. Triglav (89 1 (4:16). 10. krog: Rudar Velenje : Olimpija Ljubljana (21. 9. ob17.30) 2. SNL, 6. krog Šmartno 1928 - Šenčur 3:2 (2:1) Strelci: 0:1 Albin Kotnik (20), 1:1 Tilen Kompan (25), 2:1 Lovro Bizjak (45), 3:1 Lo. Bizjak (51), 3:2 Elvis Beganovic (82). Šmartno 1928: Pusovnik, Mrevlje, Matic, Hočevar, Kompan, Jelen, Kolen, Bolha, Vindiš, Krefl, Lo. Bizjak. Trener: Oskar Drobne Drugi izidi: AH Mas Tech - Aluminij 0:1 (0:1), Roltek Dob - Šampion 1:0 (0:0), Farmtech Veržej - Krško 2:0 (1:0), Bela krajina - Kalcer Radomlje 0:2 (0:2). Vrstni red: 1. Kalcer Radomlje 6 tekem -15 točk, 2. Roltek Dob 6 - 15, 3. Šmartno 1928 6 - 12, 4. Aluminij 6 - 11, 5. Farmtech Veržej 6 - 9, 6. Šenčur 6 - 7, 7. Krško 6 - 7, 8. AH Mas Tech 6 - 7, 9. Šampion 6 - 4, 10. Bela krajina 6 - 0. 7. krog: Šampion : Šmartno 1928 ŠNL, 4. krog Šoštanj - Mons Claudius 2:1 (1:1) Strelci: 0:1 Uroš Krivec (7), 1:1 Rok Rednak (41), 2:1 Aleks Hudobreznik (82). Šoštanj: Jozic, Rebernik, Rogic, Avdic, Podlesnik, Šmon, Rednak (od 68. Šlutej), Cafuta (od 84. Grušovnik), Verhovnik (od 50. Hudobreznik), Spasojevič, Celcer (od 88. Meh). Trener: Josip Vugrinec. Drugi izidi: Lenart - Zreče 1:0 (1:0), Fuži-nar - Marles hiše 0:0, Radlje - Slovenj Gradec 2:1 (2:0), Peca - Kovinar Štore 3:4 (1:2), Tehnotim Pesnica - Žalec 1:2 (1:1), Koroška Dravograd - Pohorje 5:0 (4:0). Vrstni red: 1. Koroška Dravograd 10 (8:1), 2. Fužinar 10 (7:1), 3. Kovinar Štore 7 (5:4), 4. Radlje 7 (3:2), 5. Zreče 6 (7:4), 6. Peca 6 (10:9), 7. Lenart 6 (3:3), 8. Pohorje 6 (5:9), 9. Žalec 6 (3:7), 10. Šoštanj 4 (3:4), 11. Tehnotim Pesnica 4 (3:4), 12. Slovenj Gradec 4 (2:3), 13. Marles hiše 2 (1:6), 14. Mons Claudius 1 (2:5). SŽNL, 4. krog TeleingPomurje Beltinci -Rudar Škale Strelke za Pomurje: Tibaut Tjaša (4), Nikl Andreja (38), Eržen Kaja (41), Conjar Monika (70), Nikl Andreja (86 -11m), za Rudar Škale Lara Prašnikar (53). Rudar Škale: Horvat, Gomboc, Jevtic, Sev-šek, Nagy, Bric (do 79. Zagajšek), Ljubec, Murič, Marolt, Prašnikar, Malinic (od 62. Pijukovic). Trener: Dušan Uršnik Drugi izidi: Radomlje - Jevnica 3:4 (1:2), AH Mas Tech - Krka 3:0 (1:0), Maribor - Preša Slovenj Gradec 9:0 (3:0). Ekipa Velesova je bila prosta. Vrstni red po 4. krogu: 1. Pomurje (3 tekme) 9 (30:1), 2. Maribor 9 (18:2), Škale 9 (16:7), 4. Jevnica 9 (12:7), 5. Radomlje 6 (12:14), 6. Velesovo 3 (6:8), 7. A. M. Tech 3 (3:20), 8. Sl. Gradec 0 (4:23), 9. Krka 0 (0:19). 5. krog: Rudar Škale - AH Mas Tech (29. 9. ob 16.). Kegljanje, 2 liga -vzhod 1. Krog Fužinar PE : Šoštanj 7:1 (3395 : 3271 ) Šoštanj: Fidej - 547 (0), Voršnik - 554 (0), Pintarič - 507 (0), Sečki - 566 (1), Hasičič - 527 (0), Kramer - 570 (0). Naš čas, 19. 9. 2013, barve: CM K, stran 25 19. septembra 2013 ŠPORT 25 Tesna zmaga prvakov Po dveh krogih kar štirje s po dvema zmagama - Gorenje začenja v soboto evropski ples - V Rdeči dvorani Švedi V prvi moški rokometni ligi se prvenstvo še ni prav razživelo, saj sta pod streho šele dva prvenstvena kroga. Že ta teden pa je oziroma bo za aktualne prvake, rokometa-še Gorenja, eden večjih vrhuncev te tekmovalne sezone. Sinoči so v prvem letošnjem derbiju v Rdeči dvorani gostili moštvo Celja Pivovarne Laško, ki je pred začetkom prvenstva napovedalo naskok na oba naslova, prvenstveni in pokalni. V soboto pa bodo začeli novo evropsko pot, v kateri želijo ostati ga je zmaga in zelo pomembno je zmagovati v teh uvodnih krogih, ko zaradi veliko novih igralcev še niso uigrani, kot bi si želeli biti. Še bolj zanimivo, pa tudi stresno je bilo za gledalce v Laškem, kjer so pivovar-ji le z zadetkom razlike (22 : 21) ugnali novinca Slovana, za katerega igra tudi po izstopu Kopra iz prve lige nekdanji Velenjčan Jure Dobe-lšek. Drugo zmago sta si priigrala tudi Maribor in Trimo. V moštvu Gorenja v Ribnici ni bilo poškodovanega Roka Golčar- taši, ki pa vendarle gostujoče zmage niso mogli ogroziti, nekajkrat, ko so se rezultatsko približali, so jo samo ogrozili. V prvem polčasu so se gostje odlepili največ za štiri gole. Na začetku drugega dela so nekaj časa le kazali, kdo je prvak, ušli so za sedem golov (22 : 15). S tem so se zadovoljili, prepustili pobudo nasprotniku, ki se jim je približal le na dva gola zaostanka. Več pa mu vendarle niso dovolili. Kljub zmagi trener Ivan Vajdl s potekom ni bil povsem zadovoljen: V soboto prva tekma pod okriljem Evropske rokometne zveze v novi sezoni. Z žogo Klemen Cehte. čim dlje. V prvem krogu lige prvakov, najmočnejšem klubskem tekmovanja na stari celini, bodo gostili švedski Drott (ob 20.30). Velenjčani so v drugem krogu gostovali v Ribnici in si priigrali skromno zmago. Boljši so bili le za dva gola (26 : 24). Toda zma- ja, in zadnje okrepitve Hrvata Kri-stiana Becirija. Očitno prvaki niso bili dovolj motivirani oziroma so bili z mislimi najbrž že na sinočnjem derbiju s Celjani ter na sobotnem prvem mednarodnem obračunu. So pa bili veliko bolj zagnati domači rokome- »V napadu smo bili preveč statični in v prihodnje nas čaka še precej dela v tem delu igre,« je med drugim dejal po tekmi. S takim razpletom pa bi bil gotovo zelo, zelo zadovoljen sinoči. ■ S. Vovk V pričakovanju nove sezone Rokometašice Veplasa Velenje bodo v nedeljskem uvodnem krogu gostile Krko - Ponoviti želijo lansko sezono Rokometašice 1. A državne rokometne lige že nestrpno pričakujejo začetek nove tekmovalne sezone (21. 9.). Lanskoletne in večkratne državne prvakinje Krimovke ne bodo nastopale v rednem delu prvenstva, ampak bodo zaigrale šele v končnici. Pomlajena velenjska ekipa se že veseli začetka prvenstva, predvsem novih dvobojev in seveda dobre igre ter zmag. Na novo tekmovalno sezono so se začele pripravljati konec julija kar doma, in sicer ob Velenjskem jezeru ter na mestnem stadionu, saj so tam možnosti za telesne priprave idealne. Ekipa je v primerjavi z lansko sezono okrnjena. Gre za zelo mlado ekipo (povprečna starost je nekaj manj kot 20 let), ki jo sestavljajo predvsem domače igralke. Ekipi se za zdaj ni pridružila nobena nova igralka, vrnila pa se je borbena Sabina Halilovic. Največ težav je ekipi prinesel odhod reprezentančne vratarke Branke Zec. Poslovila se je tudi Tanja Vajdl, ki jo bodo igralke pogrešale predvsem v obrambi. So pa v klubu zadržali jedro ekipe: Lara Hrnčič, Nives Fat-kic, Dolores Naglič, Katja Sivka, Milka Nakic, vratarki Liljana Simic in Aida Pajic. V priprave so vključili še nekaj svojih mlajših igralk, ki se bodo kalile in si s krajšimi in osvojile 3. mesto. Med pripravami na novo sezono so odigrale kar nekaj prijateljskih tekem. Kako so pripravljene, pa bo delno znano že v nedeljo (22. 9.), ko bodo ob 17. uri v 1. krogu priložnostmi poskušale pridobiti dragocene izkušnje. V prejšnji sezoni so bila dekleta na državnem prvenstvu 5. Podoben bo tudi letošnji cilj, uvrstitev med 4. in 8. mesto. Čim dlje želijo ostati tudi v pokalnem tekmovanju, kjer so lani presegle vsa pričakovanja doma gostile zanje vedno neugodno Krko, ki je v lanski sezoni osvojila 4. mesto. Marsikaj pa je bilo jasno že včeraj, ko so odigrale tekmo šestnajstine pokala v gosteh z RK Evro Casino Kočevje. ■ Gabrijela Tadic Priprave Elektre v polnem teku Šoštanj, 16. septembra - Za člansko ekipo KK Elektra je prvi mesec in pol napornih priprav na novo sezono, v sklopu katerih je ekipa že odigrala 5 prijateljskih srečanj, na katerih je slavila 4 zmage in 1 tesen poraz po podaljšku. Pomlajena članska ekipa Elektre je opravila težji del fizičnih priprav (Tajfun Šentjur) je edini uspel poraziti Elektro, in še to po podaljšku. Igro Elektre je na teh tekmah krasila mladostna energija, hitrost in velika borbenost. Okrepitve članske ekipe so zadovoljile strokovni svet kluba. Na pripravljalnih tekmah pa so se izkazali tudi naši mladi igralci iz vrst Elektre: Drago Brčina, Aldin Urban Bukovič pa po operaciji stopala tudi že počasi začenja intenzivnejše treninge. Mladi igralci so opravičili zaupanje trenerja Ivana Smiljanica in pričakujemo lahko, da bodo tudi na prvenstvu dobili veliko priložnosti za igro. Pred člansko ekipo je še nekaj prijateljskih tekem, udeležba na letos kar v Šoštanju in Velenju. Na pripravljalnih tekmah se je pomerila z ekipo Hrastnika (dve tekmi), Grosuplja, Mariborja Messerja in Tajfuna iz Šentjurja. Prav slednji Hasic, Jan Rizman, Grega Bukovič, Jan Kosi in Aljaž Šlutej, ki so dobili veliko priložnosti za dokazovanje. Članski ekipi se je v drugi polovici avgusta pridružil tudi Vid Puc. turnirju na Polzeli in udeležba na domačem tradicionalnem 10. memorialu Matjaža Natka, ki bo 11. in 12. oktobra v Športni dvorani Šoštanj. ■ Postali Evropski klubski prvaki Igralci PK Strela iz Velenja so se udeležili evropskega klubskega prvenstva v pikadu, ki je bilo od 9. do 14. septembra v Wisli na Poljskem! Po letu 2006 so se zopet zavihteli na najvišjo stopničko v Evropi in postali evropski klubski prvaki za leto 2013. Naslov najboljšega v Evropi so osvojili: Sašo Kopše, Darko Marinič, Drago Šnajder, Lju-bomir Nastovski in Avgust Medved. ■ Zabovniku v Nevadi ni uspelo Nevada, 14. septembra - Konec minulega tedna se je v Nevadi končalo tekmovanje World Human Powered Speed Challenge 2013. Na njem je 25 tekmovalnih ekip iz vsega sveta poskušalo postaviti nov rekord z vozili na izključno človeški pogon. Med ekipami je bil tudi Velenjčan Damjan Zabovnik, ki je s svojim izjemno majhnim in aerodinamično izpopolnjenim vozilom Tušmobil Elvie veljal za glavnega favorita, a tega na koncu ni upravičil. Načrte so mu prekrižale tehnične težave z vozilom in neugodne vremenske razmere. »Vem, da je Tušmobil Elvie izredno hiter, in prepričan sem, da ga bomo izpopolnili ter naredili stabilnega tudi za doseganje večjih hitrosti,« je dejal Zabovnik. Nov svetovni rekord z vozili izključno na človeški pogon je v zadnjem trenutku za nekaj pičlih desetink izboljšal Nizozemec Sebastianan Bowier. Nov rekord sedaj znaša 133,78 kilometrov na uro. ■ tp Za uvod v novo sezono poraz S 1. krogom v slovenskih ligah se je pričela nova kegljaška sezona. Šoštanjčani, ki nastopajo v 2 ligi vzhod, so se na Ravnah pomerili z ekipo Fužinar PE. Ravenčani, ki so preteklo sezono tekmovali v 1. B ligi, so bili premočan nasprotnik za goste iz Šoštanja. Domačini so prikazali odlično igro samo v prvem paru, ko sta igralca presegla magično mejo 600 kegljev. Visoko vodstvo je domače nekoliko uspavalo, kar so Šoštanjčani izkoristili in zmanjšali razliko ter osvojili tudi edino točko. Igra v tretjem paru ni prinesla spremembe rezultata. Zmaga domače ekipe je povsem zaslužena, kljub temu pa je potrebno pohvaliti tudi Šoštanjčane, ki so prikazali odlično igro, čeprav so nastopili s pomlajeno ekipo. V naslednjem 2. krogu se bodo Šoštanjčani na domačih stezah pomerili z ekipo Nafte, ki jih je preteklo sezono kar dvakrat premagala. Igralci domače ekipe se bodo gostom tokrat poskušali oddolžiti, zato se na kegljišču Tuša obeta dobra in napeta tekma. Srečanje se bo začelo v soboto ob 17. uri, še prej pa si bodo gledalci lahko ogledali tekmo ženske ekipe, ki nastopa v 1. B ligi. Srečanje ženskih ekip se bo pričelo ob 13. uri. Sprejem ultramaratonke Sonje Leskovar Velenje, 14. septembra - V soboto zvečer so predstavniki mesta Velenje v vili Bianci pripravili sprejem za ultramaratonko Sonjo Leskovar iz Nove Gorice, ki želi v okviru dobrodelnega projekta Objem Sloveniji v desetih dneh preteči Slovenijo. Pretekla bo okoli 700 kilometrov in obiskala večino večjih slovenskih krajev. Gre za dobrodelni projekt priznane slovenske ultramara-tonske tekačice, s katerim želi Slovenke in Slovence spodbuditi, da bi pomagali socialno ogroženim družinam. Ultramaratonka je Velenje tokrat obiskala prvič. Nad mestom je bila navdušena. ■ Zmaga Grudnika Gorjanci, 9. septembra - Z zmago v FIA Evropskem pokalu in trenutno drugim mestom v generalni razvrstitvi v slovenskem državnem prvenstvu, se je za Mateja Grudni-ka s Twingom R2 EVO in ekipo V-Racing, zaključila Gorska hitrostna dirka Gorjanci 2013. Matej je po dirki povedal: » Danes se je poklopilo vse, tehnika, nastavitve dirkalnika ter dirkač in na koncu je rezultat tu. Po smoli, ki nas spremlja letos, je tale uvrstitev pravi balzam in upam, da bomo v takšnem slogu nadaljevali do konca leta.« ■ n Naš čas, 19. 12. 2013, barve: CM K, stran 15 26 SPORT 19. septembra 2013 Prelomno leto za Strelsko društvo Mrož Izkupiček je medalja iz Londona in dva naslova državnih ekipnih podprvakinj Minula sezona je bila za Strelsko društvo Mrož posebej pomembna. »Prvič nam je uspelo prinesti domov srebrno hočemo narediti korak naprej in mogoče prinesti medaljo tudi iz Ria.« Vseeno pa z ostalimi letošnjimi dosežki niso pre- paraolimpijsko medaljo iz Londona, zato lahko rečem, da smo v klubu postavili nov mejnik,« je dejal podpredsednik kluba in trener selekcij Renato Šterman. Zaradi osvojene medalje Goraz-da Tirška so pričakovanja skozi leto narasla. »V športu je normalno, da si želimo še več, zato članicami z zračno pištolo. V Strelskem društvu Mrož imajo 40 registriranih članov, ki nastopajo v prvi in drugi državni ligi v mladinski in članski kategoriji. Treningi s poudarkom na tehniki potekajo na začetku šolskega leta, sredi oktobra pa se že začne nova tekmovalna sezona. Uspešno sodelujejo s Športno zvezo Velenje in v počitniškem športnem programu je v mesecu juliju strelišče obiskalo približno tisoč otrok, pri- več zadovoljni. V Sloveniji je bližno toliko pa jih je bilo tudi Članice Sabina Suljič, Alenka Dimec in Katarina Safaric konkurenca močna, kar potrjuje dejstvo, da je na državnem prvenstvu v streljanju z zračnim orožjem v Cerknici nastopilo tisoč udeležencev, Velenjčani pa smo osvojili dva naslova ekipnih podprvakinj, in sicer med mladinkami z zračno puško ter v avgustu. V minuli sezoni pa so v Velenju organizirali tudi tekmovanja za veterane, invalide, učence osnovnih in srednjih šol, 2. državno ligo in 1. kolo evro lige v streljanju z zračnim orožjem. ■ Zala Fendre Ne le tekmovalno usmerjen Kegljaški klub Šoštanj Trenutno je v klubu 34 članov, od tega 24 aktivnih Zala Fendre Večina tekmovalcev prihaja iz Velenja, kjer so kegljišča delovala več desetletij. Vrzel je zato v Šoštanju zapolnilo Kegljišče Pilon, kjer poleg članov kegljajo tudi učenci osnovne šole Šoštanj. Prva ekipa Kegljaškega kluba Šoštanj nastopa v drugi slovenski ligi in je letos na lestvici zasedla sedmo mesto. »Cilj, ki smo si ga zastavili pred začetkom tekmovalnega dela sezone, je bil sicer nekoliko višja uvrstitev. Žal so ekipo vso sezono pestile poškodbe, hkrati pa smo ostali brez enega boljših igralcev, ki se je odločil svojo kegljaško pot nadaljevati v Trbovljah. Kljub temu smo z doseženim zadovoljni,« je dejal predsednik kluba Emil Šehic. Njihova druga ekipa zastopa klub v območni tekmovalni skupini Celje, v kateri je osvojila drugo mesto. V letošnji sezoni je regijski prvak postala naveza Sečki - Fidej, na državnem prvenstvu pa sta bila tretja. Klub aktivno sodeluje z osnovno šolo Šoštanj, saj si veliko učencev izbere kegljanje za izbirni predmet. Učence trenirajo licenčni trenerji, ki so z napred- kom otrok zadovoljni. »Med šolskimi počitnicami prirejamo brezplačno šolo kegljanja, ki je v poletnem času dokaj dobro obiskana. Nekateri se s kegljanjem aktivno ukvarjajo še naprej, nekateri pa se odločijo za druge športe. Kljub temu smo z udeležbo mladih v kegljanju lahko zadovoljni. Omeniti velja tudi, da otrokom iz socialno šibkejših družin nudimo brezplačno rekreativno kegljanje in treniranje celo leto,« je povedal Šehic. Med ekipnim zimskim premorom, ko ni ligaških tekem, Kegljaški klub Šoštanj tradicionalno prireja mednarodni božično-novoletni turnir občine Šoštanj. Turnirja se vsako leto udeleži več kot 250 tekmovalcev iz domovine in tujine. »Naš turnir je eden največjih po številu tekmovalcev. Ti so z našo organizacijo zelo zadovoljni. Razmišljamo, da bi organizirali turnir tudi v poletnem času pred začetkom nove tekmovalne sezone« je zaključil Šehic. ■ Uspešni sabljači kluba Rudolfa Cvetka Na minulem državnem prvenstvu dvojna zmaga Jureta Mravljaka v floretu med mladinci in kadeti - Odlično so se odrezali tudi mlajši člani, ki so večinoma zasedli druga in tretja mesta Zala Fendre Letošnja sezona je bila v 23-letni zgodovini kluba ena pestrejših. Poleg ostalih tekmovanj doma in po Evropi sta na svetovnem in evropskem mladinskem prvenstvu nastopila dva sabljača iz velenjskega kluba, slovenska reprezentanta Lovro Bačovnik Fijavž in Jure Mravljak. Letošnji dosežki so za klub, ki šteje 35 članov, odlični. Maja je na državnem prvenstvu v Ljubljani nastopilo 15 predstavnikov, medaljo pa je uspelo osvojiti kar devetim. »Sezona je bila dolga. Pravzaprav se je končala šele 11. avgusta, ko so naši sabljači prišli z vsakoletnega 10-dnevnega kampa v Sombotelu na Madžarskem, ki ga organizira Sabljaška zveza Slovenije v sodelovanju s klubom iz Sombotela. Letno tja prihaja okoli 300 sabljačev iz vsega sveta in je obenem zaključek sezone ter priprava na naslednjo, ki se že začne« je povedal predsednik sabljaškega kluba Rudolfa Cvetka Aleksander Mravljak. Prvi turnir bo v madžarski prestolnici. Poleg uspešnih tekmovalcev je klubski trener Klemen Špeh tudi selektor slovenske reprezentance za floret. Sabljači trenirajo v prostorih Šolskega centra Velenje štirikrat do petkrat na teden. Podporo jim nudi tudi Mestna občina Velenje skupaj s športno zvezo, za številne prevoze v tujino pa poskrbi Esotech Velenje, saj so tekme pogosto zunaj slovenskih meja. V prihajajoči sezoni upajo na podobno uspešne rezultate, letvico v državnem merilu pa si želijo postaviti še višje. ■ Velenjski judoisti si postavljajo nove mejnike Prvi del sezone za judoiste končan - Po julijskem počitku in avgustovskih pripravah je septembra znova čas, da člani Judo kluba Velenje preizkusijo konkurenco doma in v tujini Zala Fendre »Do sedaj je bila letošnja sezona zelo uspešna. Dosegli smo namreč najboljše rezultate v zadnjih 20 letih,« je dejal predsednik kluba in trener Zdenko Slatnar. »Še posebej bi rad izpostavil osvojitev dveh državnih naslovov v kategoriji mlajših kadetov. Prvaka sta postala Veronika Mohorič in Nik Lemež, odlično drugo mesto pa je presenetljivo zasedel Tilen Vodeb,« je dodal Slatnar o aprilskem državnem prvenstvu v Slovenj Gradcu, na katerem so bili tretji najuspešnejši klub. Za drugi del sezone so se v začetku avgusta pripravljali teden dni v Salgotarjanu, mestu na Madžarskem, kamor jih je povabila madžarska mladinska reprezentanca. Ker si prizadevajo za napredek, se z mlajšimi kadeti udeležujejo tudi mednarodnih tekmovanj v sosednjih državah. Toda finančna sredstva se zadnjih pet let zmanjšujejo, prav tako pa so pogoji za trening za slovenske razmere slabi. »Trenutno imamo najboljše tekmovalce v kategoriji U 16. Da smo prišli do tega, je bilo potrebnih osem let sistematičnega dela, sedaj pa sledi najtežji preskok v mladinsko konkurenco in mogoče kasneje še v člansko,« je dodal predsednik kluba. Že lani je pri starejših deklicah Veronika Mohorič postala državna prvakinja, letos je uspeh ponovila, pri tem pa se ji je pri kadetih pridružil še klubski kolega. Tudi med mlajšimi člani vidijo talent in potencial ter upajo, da bodo dosedanjo raven rezultatov v prihodnosti vzdrževali ali morda še dvignili. ■ Odbojkarski turnir Odbojkarji Šoštanja Topolšice pripravljajo v soboto v okviru občinskega praznika pripravljalni turnir za novo sezono. Obetajo se zanimivi odbojkarski obračuni, saj se bodo v prijateljskih tekmah pomerile tri izvrstne slovenske ekipe: Calcit Kamnik, Panvita Pomgrad in domača Šoštanj Topolšica. Turnir v Športni dvorani Šoštanj bo v soboto, pričel pa se bo ob 10. uri. ■ slQJar KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj Tfel.: 03 898 49 70, www.kz-salesfcadoIina.si VELIKA IZBIRA OKRASNIH ČEBULIC! - TULIPANI, NARCISE, HIJACINTE... VITEL: - KRPAN 5 EH, 3.326,95 € - UNIFOREST 45MR/043, 1.957,15 € - EGV 55 AHK TAJFUN, 4.004,65 € CEPILNIK DRV: -ECO 14 K KRPAN, 1.961,30 € - TITANIUM 181,2.218,00 € - LS 100 E400 UNIFOREST, 713,65 € Prodaja, servis, rezervni deli! PREMAZ ZA SILOS, 10 L 118,90 € FOLIJA ZA SILIRANJE, 4 m, 6 m in 8 m, že od 2,25 €/kg Z vami in za vas. Čestitamo za praznik Mestne občine Velenje! Naš čas, 19. 9. 2013, barve: CM K, stran 27 19. septembra 2013 Surfanje - popoln užitek na vodi Slovenci smo se z deskanjem na valovih seznanili pred slabimi 30 leti - Danes se lahko navdušenci odpravijo v Zahodno Evropo, kjer že nekaj let obstajajo slovenske šole surfanja ŠPORT -27 Surfanje ali deskanje prihaja iz Polinezije, kjer so že okoli leta 400 našega štetja razvili obliko zabave na vodi, ki se od začetkov pa do danes ni veliko spremenila. Bistvo deskanja na valovih ni bilo nikoli tekmovanje, temveč predvsem sprostitev in zadovoljstvo. Pogosto se dogaja, da se surfanje zamenjuje z windsurfanjem - deskanjem z jadri. Pri tem pa gre za dve popolnoma različni dejavnosti. Windsurferji si pomagajo z jadrom in so odvisni od vetra, medtem ko surferji potrebujejo le desko in dovolj velike valove, ki jih pa na Jadranskem morju ni. Vsi odvisniki se zato odpravijo v države, ki ležijo recimo ob Atlantskem oceanu. Nam so najbližje Španija, Portugalska in Maroko. Deskar potrebuje neopren, desko in obvezno sončno kremo. Surf deska za začetnike je večja in debelejša. Zaradi večjega volumna bolje plava. Obdana je s trpežno peno, zaradi česar je manj občutljiva na udarce. Za izkušene surferje pa obstaja več vrst desk, ki se med drugim razlikujejo po dolžini, pomemben dejavnik pa je tudi višina valov. Slovenske surf' šole Ta šport je v Evropo leta 1923 pripeljala Velika Britanija, šele 40 let kasneje pa so začeli deskati Nizozemci, Francozi, Irci in Španci. Deskanje na valovih je vedno bolj priljubljeno tudi pri Slovencih, saj vsako leto število slovenskih deskarjev narašča. Slovenske šole deskanja ponujajo tečaj deskanja na valovih in namestitev v Španiji ali na Portugalskem po ugodni ceni. Med najbolj znanimi sta Ujusansa in Tribu. Slednji ponujajo možnost deskanja na Kanarskih otokih, Portugalskem, Maroku in tudi v Braziliji, v Rio de Janeiru. deskarje namestijo v kampe, le na Portugalskem si lastijo hišo, kjer je poskrbljeno za odličen zajtrk in še boljšo večerjo. Preverjeno! Letošnje poletje sem se namreč preko potovalne agencije Tribu prvič odpravila deskat, in to na Portugalsko. Osebna izkušnja En teden peščene plaže in valov Atlantskega oceana je za učenje deskanja občutno premalo. Toda dovolj, da spoznaš osnove tega vodnega športa in idejo, kako bi moral stati na deski. Ugotoviš tudi, kako zelo močan mora biti surfer. »Nenehno je treba plavati. Takrat ko greš proti valu, ko se obračaš, in potem, ko hočeš val uloviti,« se spominjam besed šefa surfarske hiše Domna Jesenovca. Plavanje se v deskar-skem žargonu imenuje ,pedlanje' in borba z valovi se ti kmalu obrestuje, ko ti uspe ,zajahati' val, pri tem pa začutiš nepopisno dober občutek. Pri tem ti na začetku pomagajo trije učitelji: dva Portugalca in en Slovenec, ki poleg učenja skrbijo še za varnost. Potrebno je biti zelo previden, saj so toki v oceanu neprizanesljivi in se zlahka znajdeš na drugi strani obale. Z učitelji se na začetku ogreješ, seznanijo te s teorijo in morebitnimi nevarnostmi v vodi, nato pa se začne praksa na valovih. Neizkušeni smo se zadrževali blizu kopnega, kamor pride zgolj ostanek vala - pena, in smo le opazovali stare mačke, kako brez težav krotijo težje valove. Prava paša za oči in zelo dobra motivacija. Dejstvo pa je, da si je treba vzeti čas in deskati dlje časa kot pa le teden dni. Ampak odločena sem, da se z desko kmalu ponovno srečam. ■ Zala Fendre Paintball je igra in sport Zadnja leta je bil profesionalni paintball v zatonu, sedaj se spet dviga - Poškodb je malo, čeprav gre za adrenalinski šport - V velenjskem društvu Xsports imajo 12 odličnih tekmovalcev Velenje, 6. septembra - Velenjsko Športno društvo Xsports deluje od leta 2006. Predsednik društva Rok Plankelj pravi, da jih od prvih poskusov v tej adrenalinski igri, v kateri se igralci s posebnimi puškami markirajo oz. obstreljujejo z barvnimi markerji, deli že več kot desetletje. »V zadnjem času smo dodali še »hrčkanje«, ki ga ponujamo obiskovalcem plaže ob Velenjskem jezeru,« še izvemo, ko nam skupaj z Dejanom Hrovatom na kratko predstavlja zgodovino društva. Oba sta tudi člana tekmovalne ekipe, ki je letos osvojila naslov državnih prvakov v profesionalnem paintballu, kar je bil tudi povod za naše srečanje. Pravila so različna Poligon za vadbo so si člani društva, med katerimi je tudi nekaj deklet, saj pogosto oblikujejo mešane ekipe, uredili na poligonu nad Škalskim jezerom. »Poznamo rekreativni in profesionalni paintball. Naše vadbišče je bolj primerno za rekreativnega, saj je za vadbo profesionalnega, ki ga imenujemo tudi 'speedball', obvezna igra na ravni, travnati površini, z umetnimi napihljivimi barikadami. Velikost poligona, število barikad in čas posamezne igre so na tekmovanjih določeni vnaprej. Odvisna je od števila tekmovalcev; največkrat se igra tri na tri ali pet na pet, ekipe pa so lahko tudi večje, 7- ali 11-članske,« nam razloži Rok Plankelj. In doda, da večinoma trenirajo na svojem poligonu nad Škalskim jezerom, pogosto pa se na trening odpravijo v sosednjo Avstrijo. Želijo si, da bi v nekaj letih v Velenju postavili vadbišče, primerno tudi za profesionalni paintball. Izvemo še, da je poškodb pri paintballu malo, kljub žujejo tekem v različnih postavah. »Včasih je bil profesionalni paintball v Sloveniji veliko bolj močan. Kriva je finančna kriza, saj je težko dobiti sponzorje za pripravo večjih tekmovanj. Letos nam je v Velenju po dolgih letih spet uspelo pripraviti tekmovanje na državni ravni, kar nas zelo veseli. Sploh, ker so temu, da gre za adrenalinski šport. »Primeren je za vse generacije, zato pripravljamo tečaje tudi za otroke, ki so praviloma nad njim navdušeni. Nemalokrat se za igro na našem poligonu odločijo tudi v podjetjih; igra sodelavce poveže in zabava. Vso opremo, od oblek do pušk, jim priskrbimo v klubu,« še izvemo. Dejan Hrovat doda, da imajo v velenjskem društvu trenutno 12 odličnih tekmovalcev, ki se udele- Kolesarski vzpon na Paški Kozjak Velenje - Mestna občina Velenje organizira v sodelovanju s Triatlon klubom Velenje kolesarjenje na Paški Kozjak, in sicer v soboto, 21. septembra. Letos bodo pripravili dva vzpona. Start obeh bo na mostu pred kamnolomom Paka pri Velenju, cilj pa pri Domu na Paškem Koz-jaku. Ob 9.30 bo start rekreativne- ga kolesarjenja na Paški Kozjak, ob 10.15 pa se bo začela 'dirka' na Paški Kozjak. Kolesarji lahko sodelujejo s cestnimi ali gorskimi kolesi. ■ Tekmovalna ekipa, ki je osvojila naslov državnih prvakov v paintballu: Aleš Hoheger, Jaka Lešnik, Dejan Hrovat, Primož Jevšnik, Dani Goltnik in Rok Plankelj. Izvemo še, da so pri tekmovalnem paintballu na poligonu med igro vedno prisotni sodniki, ki skrbijo za pravilno in pošteno igro. Po igrah se seštevajo točke, ki določajo zmagovalca turnirja. Točke s turnirjev pa dajejo zmagovalca lige ali serije tekmovanj na koncu sezone. Naslov državnih prvakov, ki so ga člani društva Xsports osvojili konec avgusta, jih še vedno močno veseli, sploh, ker so ga osvojili na letos tretji slovenski tekmi, ki so jo pripravili sami. Člani društva so letos tekmovali tudi na mednarodnem turnirju na Hrvaškem in največjem mednarodnem profesionalnem turnirju v Italiji, kjer je barve velenjskega društva zastopal Jaka Lešnik skupaj s slovensko ekipo iz Kopra. Pomerili so se s profesionalci, ki živijo od tega športa, in se odlično odrezali. ■ bš Tekmovalni poligon nad Škalskim jezerom. V klubu si želijo, da bi v nekaj letih postavili pravi tekmovalni poligon, primeren tudi za večja tekmovanja. v sosednjih državah painttball lige zelo močne, pripravljajo velika mednarodna tekmovanja, zato smo tudi slovenski tekmovalci zadnja leta hodili na turnirje na Hrvaško, v Avstrijo in Italijo. Upam, da bo tekmovalni paintball poslej spet bolj prisoten tako v Velenju kot tudi v Sloveniji, kjer je trenutno 7 klubov, ki imajo ekipe za profesionalni paintball. Nekateri, tako kot mi, imajo tudi več tekmovalnih ekip.« Naš čas, 19. 12. 2013, barve: CM K, stran 15 28 ČESTITKE, OBJAVE Men 19. septembra 2013 Elektro Celje Energija Več na www.ece.si k ZEMELJSKI PLIN ^ AKCIJSKA CENA ZA PRVIH 1.000 ECE KUPCEV! ^ ' 0,3397 €/Sm (brezup Izkoristite izredno ponudbo in si za prihajajočo kurilno sezono zagotovite zemeljski plin po ugodni ceni! Za prvih 1.000 kupcev smo pripravili izredno ugodno ceno in jo navzgor omejili vse do 30.9.2014! Izpolnite obrazec na www.ece.si in si le z nekaj kliki omogočite prehod na zemeljski plin ECE že s 1.11.2013! "Cena z DDV 0,4144 €/Sm3 f Elektrika j f) Plin J jß Bio masa Skupaj pišemo zgodovino Z več kot 1.220 proizvajalci nam je uspelo zagotoviti sledljivost krmil. Zagotavljamo, da živali za oddajo mleka niso bile krmljene z rastlinami in krmnimi mešanicami, ki bi bile proizvedene iz gensko spremenjenih rastlin. Prav tako so dodatki v proizvodnji živil brez gensko spremenjenih organizmov. Smo prvi slovenski proizvajalec s certifikatom »Brez GSO«. ZELENE DOLINE Čestitamo za praznik Mestne občine Velenje. 3 Naš čas, 19. 9. 2013, barve: CM K, stran 31 19. septembra 2013 PIKIN FESTIVAL 29 24. PklN Velenje festival 28. september 2013 1 www pikinfestival si ŽUP Pozdravljeni! Se tudi vi že veselite? V našo družbo spet prihaja Pika! Kako lepo se bo ponovno za nekaj dni prepustiti njenim iskrivim domislicam, začutiti njeno moč in njen pogum, se nalesti dobre volje ter se učiti radovednega in radostnega pogleda na svet ... Lepo bo in hkrati koristno. Ker, kakor nas opominja za vodilo letošnjega festivala izbrano reklo »Zdrav duh v zdravem telesu«, je še kako pomembno, da se znamo življenja veseliti. In tudi tako sami prispevati k tistemu, česar si pravzaprav vsi ljudje tega sveta najbolj želimo - k našemu zdravju. Pika se je doslej ob svojih obiskih v Velenju sicer navadno več kakor s športom ukvarjala s kulturo. Tokrat pa pravi: »Tudi telesna kultura je kultura!« Šport, rekreacija, telovadba, vsakršna telesna aktivnost so hkrati sprostitev, veselje, prijetno preživet čas. In zdravo preživet čas! Ki dobro dene našemu splošnemu in ne le telesnemu počutju. Vadba, gibanje v naravi, dovolj počitka, zdrave pre-hranske in druge navade poleg telesnih izboljšujejo tudi naše umske sposobnosti. »Zdrav duh v zdravem telesu« moramo torej vedno razumeti celovito, obojestransko ter skrbeti za dobro zdravje obeh - telesa in duha. Tako ali tako za vse velja, da je najbolje, če so stvari v pravem ravnovesju, če ene ne zanemarjamo na račun druge. Letos nas na Pikin festival vabita ter k zdravemu in polnemu življenju nagovarjata dve v vsakem pogledu močni dekleti: naša stara znanka Pika Nogavička in častna pokroviteljica letošnjega Pikinega festivala Petra Majdič. Poskrbeli bosta, da bomo na čudovitem prizorišču ob Velenjskem jezeru, ki je kakor ustvarjeno za aktivno preživljanje prostega časa, še bolj migali kot običajno. Poleg Petre Majdič se nam bo pridružilo še kar nekaj znanih športnikov, da bo druščina še bolj zanimiva, pa smo na obisk povabili tudi mlade iz naših prijateljskih mest. Pridite ob Velenjsko jezero! Napolnite se s pozitivno energijo, ki naj nas spremlja do našega naslednjega srečanja s Piko. Lepo se imejte in ostanite zdravi! Bojan Kontič, župan Mestne občine Velenje (kadar to ni Pika ©) Dragi moji, samo še dve celini, tri zalive, ščepec vetra v jadra, za povrhu pa vrečko kroglic pregelk, in že bom v najbolj prijaznem in zabavnem mestu na svetu - v Velenju! Morski gusarji so mi povedali, da je tam že vse pripravljeno za največjo otroško zabavo na svetu. Pikin svet ob Velenjskem jezeru menda že lepo raste, v središču mesta so na ogled številne razstave, frizerski saloni pa so menda zaradi naročil izdelovanja kitk zasedeni vse do konca septembra. O, to bo spet zabavno ... Na letošnjem festivalu bomo veliko migali, skakali, plesali in se razgibavali, saj je rdeča nit letošnjega festivala Zdrav duh v zdravem telesu - po Pikino! O, letos vas bom pa naučila migetalkanja! Kar začnite nabirati kondicijo, da boste zdržali vseh sedem dni zabave in ustvarjanja. Slišala sem, da bo letos festival potekal pod častnim pokroviteljstvom Unesca in da bo Pikina ambasadorka postala izjemna športnica Petra Majdič. Kako se veselim srečanja z njo. Pa tudi s številnimi drugimi športniki, ki bodo gostje festivala. Stavim, da jih bom premagala v vseh disciplinah Pikine olimpijade. Dragi prijatelji in prijateljice, poiščite pisane nogavice in se pripravite na teden dni nepozabne zabave. Po Pikino! Vaša Pika TEMA FESTIVALA Zdrav duh v zdravem telesu - po Pikino! Pika pravi, da če eden od njiju opeša, drugega kaj hitro pogreša. Vsak dan krepi oba, da se lahko brezskrbno smeji do neba, če je potrebno, premaga gusarja in dvigne tudi Alfreda! Pika nas bo v letošnjem programu popeljala skozi veščine radovednega in živahnega duha, zdravega in čutečega srca, prožnih misli in gibkih mišic, nagajivih iskric in pospešenih utripov. Telo bomo za zdrav razvoj gusarskih mišic in pikastih spretnosti krepili v raznolikih športnih dejavnostih. Obzorja duha pa bomo širili in na novo spoznavali skozi kul-turno-umetniške nastope, delavnice in ustvarjalne svetove, ki jih bomo gradili iz barvnih in domišljijskih palet. Spraševali se bomo, kaj krepi telo in kaj duha, ter v raznolikih festivalskih aktivnostih iskali poti do zdravo razmiganih teles in z ustvarjalno domišljijo podkrepljenih duhov. Pika vabi na novo in večno pustolovščino, lovljenje zdravega duha v zdravem telesu ob Velenjskem jezeru. Ti loviš! PIKINA ČASTNA POKROVITELJICA Od Pike se lahko učimo vsi Pa je končno spet tu med nami - teden veselja, ustvarjalnosti in razigranosti. Ta teden nosi skupno ime: Pikin festival. Teden, ko je vsakemu med nami (če to ni smo vsak dan) dovoljeno po- t stati razigran in navihan, ko lahko vsi skupaj slečemo pretesna oblačila skrbi, ner-voze in osamljenosti v množici ljudi. In kotnas Pika uči, pogled na svet je naš lasten in ne pustimo, da nam bi ga drugi barvali s svojimi barvami. Verjamem, da ima vsak med nami več talentov. Ko se rodiš, nihče ne ve, kakšen je tvoj. Zato je pomembno, da se pogumno podamo na pot raziskovanja sebe, okolice in tudi sveta. Kdo ve, kje najdemo svoj talent? Ne pustimo, da le zaradi pomanjkanja po- guma ali odločnosti ne najdemo svojega, pa čeprav je le-ta morda to, da znamo pobarvati konja s črnimi pikami, ali pa ! še pomembnejši, da znamo ljudi narediti vesele in srečne. Ali pa skočiti najdlje v daljino. Ali pa najbolje smučati. Ali pa postati najboljši ustvarjalec. Ali pa ... priti na Pikin festival in skupaj s Piko Nogavičko in Fick-om odkriti svoj talent! Tudi meni je Pika velika vzornica, včasih so mi celo rekli, da sem ji malo podobna - s svojimi nenavadnimi idejami, s svojo željo, da nikoli ne izgubi otroka v sebi in da pogled na svet vedno ostaja barvit in malce drugačen. Vsi se lahko učimo od Pike, vsak dan sproti in z velikim nasmehom na obrazu, kajti tudi skrbi, če pogledamo na njih s prave perspektive, so minljive in včasih zelo majhne. In iz lastnih izkušenj vem, da včasih obstajajo le v naši glavi! Petra Majdič, častna pokroviteljica 24. Pikinega festivala SPLOŠNE INFORMACIJE PRIZORIŠČE OB JEZERU Vstop na prizorišče je prost. Informacije za obisk organiziranih skupin poiščite na www.pikinfestival.si DELOVNI ČAS Pikinega festivala na TRC Jezero nedelja in sobota: 10.00 - 19.00 dnevi med tednom: 9.00 - 19.00 Podajte se tudi v središče Velenja, kjer se v sklopu Pikinega festivala odvijajo številna odrska dogajanja, razstave in kulturni dogodki. Pikina pošta: pika@velenje.si PARKIRIŠČE Na festivalskem območju TRC Jezero so urejena parkirišča. Avtomobile boste lahko v neposredni bližini osrednjega dogajanja varno parkirali za 2 EUR / dan. PREVOZI Lokalc • V Velenju vozi brezplačni avtobus, imenovan Lokalc. Izkoristite to priložnost, če se boste iz središča mesta podali do festivalskega prizorišča na TRC Jezero in obratno. Pikina ladja • Na Velenjskem jezeru boste iz pristana pri čolnarni vsak dan lahko odpluli na prijetno vožnjo v spremstvu Pikinega kapitana, ki vas bo popeljal na plavajoče Vodno mesto. Čudovita panoramska vožnja traja 20 minut, stane pa 2 EUR za odraslo osebo (1 otrok brezplačno). Pikin dvonadstropni panoramski avtobus • 28. septembra bo s postaje pred Belo dvorano (TRC Jezero) vozil panoramski avtobus, ki sploh nima strehe - uauuu! Vozni red avtobusa bo objavljen na postaji, potnike pa bo na 20-minutni krožni vožnji z vsemi zanimivostmi Velenja seznanila Pika vodička. Cena vozovnice na osebo je za odrasle 1 EUR, za otroke pa 0,50 EUR. Naš čas, 19. 12. 2013, barve: CM K, stran 15 30 PIKIN FESTIVAL 19. septembra 2013 Pikino mesto V Pikinem mestu simpatičnih hišic s pošto, banko, pekarno, čevljarno, mlekarno ... in mestnih četrti bomo raziskovali, odkrivali, barantali, okušali in spoznavali bogastvo mestnega vrveža in zanimivosti umetni- ških četrti. V mestu je zrasla Pleničkarni-ca za najmlajše, s previjalnico in z lastnim varovanim parkiriščem. Ne pozabite obiskati pisanega Pikinega sejma, pojesti Pikine čalapinke in tudi tokrat ušpičiti kaj nepozabnega! Pikin pisani svet ustvarjalnih delavnic Pikine ustvarjalne delavnice so osrednji del Pikinega festivala. V svet ustvarjanja, igre in zabave boste lahko vstopili v Pikini mestni hiši, Hiši ustvarjalnosti in igre, Hiši idej in zabave ter na zunanjih prizoriščih. Pikine delavnice so pripravljene tako, da otrok v kratkem času pod vodstvom Pike Nogavičke - mentorja ustvari izdelek in ga lahko odnese domov. Tudi letos bo na prizorišču TRC Jezero preko 100 Piki-nih ustvarjalnih delavnic na letošnjo temo festivala: Zdrav duh v zdravem telesu - po Pikino! Pikin športni svet Na osrednjem travniku Pikinega sveta vas čakajo gibalni izzivi v obliki različnih poligonov in športnih delavnic. Vsi, ki jih boste obiskali, si boste zaslužili pravo zeleno medaljo! Vsak dan v tednu bo predstavi- tev različnih športnih klubov, na obisk pa prihajajo vrhunski športniki in Pika pravi, da jih boste lahko vprašali čisto vse, z nekaterimi od njih pa tudi tekmovali. Vila Čira-Čara Psst! Mogoče Pika spi. Čisto po tiho vstopite v Pikin dom in preverite, če v njem res skriva svoj zaklad. Pred vilo vas pričakujejo njeni gusarji, ki vas bodo naučili raznovrstnih vragolij. Vadili boste lahko obračanje palačink, hojo s krtačami za čiščenje, plezanje po steni, če ste pogumni, pa vstopite tudi v Pikino džunglo. UMETNIŠKE ČETRTI Lutkovna četrt V Hiši lutk se boste lahko srečevali z najrazličnejšimi tipi lutk, od prstnih in ročnih, spoznali boste javajke, marionete in manekene. Videli boste, kakšna je razlika med temi lutkami, in preizkusili tehnike njihovega vodenja. Tako boste lahko tudi sami postali pravi lutkarji. Vsako popoldne vas ob Hiši lutk čaka tudi predstava, preskusili pa se boste lahko tudi na Pravljičnem poligonu presenečenj. Likovna četrt V likovni četrti bo tudi letos pisano in barvito. Vse dni festivala se bodo najmlajši seznanjali z najrazličnejšimi slikarskimi in kiparskimi tehnikami - od risanja z ogljem do slikanja z vodenimi barvicami, akrilnimi barvami, najpogu-mnejši bodo lahko poskusili tudi slikanje z oljem. Letošnja novost v slikarski četrti je spoznavanje s fotografijo. Knjižna četrt Metanje na koš in iskanje skritih besed, izdelava miniaturne knjige, Grimmov pravljični labirint, zabavne miselne igre in kvizi, iskanje rim, rebusi, premetanke, vsak dan predstavitev knjig ... V popol- danskem času bo tu tudi joga za otroke, zvečer pa bomo prisluhnili pravljicam v tujih jezikih. Nikar ne zamudite pogovorov s športnimi zvezdami, ki bodo vsak dan na obisku. Muzejska četrt V muzejski četrti boste lahko sodelovali v zanimivih delavnicah, spoznavali stare igre, zadnji dan festivala pa bomo na travniku obudili stare pastirske igre. Pogledali in potipali boste lahko različne minerale in kamnine, v petek pa bodo razstavljeni tudi pravi ostanki mamutov in druge arheološke zanimivosti. Glasbena četrt Glasbena četrt je posvečena preizkušanju in izdelovanju inštrumentov, raziskovanju zvokov in spoznavanju sveta glasbe v spremstvu Mozarta in Pike. Vsak dan boste lahko izdelovali drugačne inštrumente, tipične za glasbeno zvrst, ki jo bo ta dan predstavljal Rumeni oder. V glasbeni četrti bo tudi radijska postaja, glasbene lože za najbolj navdušene poslušalce in velika inštrumentalna igrala. Plesna četrt Četudi ne obvlada vsakega koraka, Pika zelo zelo rada pleše, zato smo poskrbe- li za bogat plesni repertoar. V plesni četrti se bomo pretegovali, igrali, naredili prve korake v svet baleta, spoznali pravi klasični balet, vadili jazz ples, se naučili Pikin ples in spoznavali rajalne igre ter ljudske plese. Filmska četrt Na prostem je postavljen Pikin filmski studio, v katerem spoznavamo osnovna filmska izrazna sredstva in se pred kamero ali za njo preizkusimo kot igralci, ma-skerji, režiserji, kostumografi, snemalci ... Ob filmski četrti najdete tudi pravi fotografski studio s temnico in se spoznate s procesom nastanka fotografije. Pika potuje Pika potuje je nov, mednarodni sklop Pi-kinega festivala, ki ga prirejamo v sodelovanju domačih in tujih umetnikov ter pro- stovoljcev. Spoznavno-ustvarjalni poligon bo obiskovalce Pikinega sveta popeljal po različnih celinah in spoznaval z naravnimi ter kulturnimi znamenitostmi, tipičnimi predmeti, zgodbami in pravljicami z različnih koncev sveta. Mozaik doživetij Savinjsko in Šaleško regijo je Pika pomanjšala, da ju lahko v vsej lepoti in barvitosti pokaže vsem obiskovalcem festivala. Na geografskem poligonu se bomo sprehodili ob reki Paki in Savinji ter obiskali kar 10 krajev, ki ležijo ob njih. Česali bomo solčavsko volno, tipali vulkanske kamnine s Smrekovca, smučali med količki na Golteh, se razvajali v Termah Topolšica ter spoznali še veliko zanimivega. Glasbeni gozdiček Ob robu travnika blizu jezera je mali gozdiček, ki vsako leto v času Pikinega festivala oživi in postane čarobna oaza. Letos ga bodo oživili zvoki različnih glasb sveta. Glasbena mojstra nas bosta vsak dan Pikinega festivala v zavetju glasbenega gozdička popeljala v drugače zveneč svet različnih dežel in glasbenih tradicij: od afriških do avstralskih, južnoameriških, indijskih in slovanskih glasbil. Ulična presenečenja Kot obiskovalec Pikinega festivala morate biti pripravljeni na vse. To pomeni, da ne smete biti preveč presenečeni, če vas ustavita čudna policaja, ki neprestano iščeta Piko, ali pa klovna, ki žonglirata, napihujeta dolge balone in se vozita z monoci- klom. Če boste pozorni, lahko naletite celo na fakirja, ki lebdi v zraku! Pikina kuhinja Zabaven in poučen kuharski mojster je skrbno izbral jedi z vseh koncev sveta, ki jih boste v njegovi družbi pripravljali in potem tudi pojedli. Kuhanje bo zanimiva dogodivščina, saj bomo spoznavali enostavno pripravo zdravih jedi. Zeliščni vrt ob Vili Čira-Čara Si bomo malce umazali roke z zemljo? Seveda bomo! Najprej bomo zgradili visoke gredice in oblikovali zanimive lončke, potem pa vanje nasejali in posadili rastline. Poskrbeli bomo, da bo lahko Pika skozi vse leto dobro začinila svoje jedi in olepšala balkon ter okenske police vile Čira-Čara. Žive lutke Živi kipi/lutke so tradicionalna oblika uličnega gledališča. Lahko jih najdete na različnih prizoriščih Pikinega festivala. Nekateri le redko oživijo in vam namenijo po-mežik ali nasmeh. Druge pa boste lažje prepričali, da z vami odigrajo partijo šaha ali igro Človek ne jezi. Indijanci in taborniki Na mehkem travniku ob gozdičku pri jezeru stojita dva tabora. V enem so zeleni šotori kvadratnih oblik, v drugem beli trikotnih oblik. V zelenem svetu tabornikov spoznajte pisavo taborniških simbolov in z njimi zapojte pesem. V tipi ju - tako se imenuje indijanski šotor - pa posedite ob ognju in ob spremljavi bobnov prisluhnite starim indijanskim modrostim. Pikine razstave na prostem Med sprehodom po Pikinem svetu boste naleteli na veliko zanimivih razstav. Naj pritegnejo vašo pozornost in zaposlijo vaše oči! Policija, gasilci in vojska na obisku Lepe uniforme, zanimiva vozila in zapletena oprema so skupna lastnost vedno obleganih Pikinih gostov, ki radi poskrbijo za zabavo, varnost in ozaveščanje obiskovalcev festivala. Policisti in gasilci bodo z nami vsak dan, vojska pa bo s poligonom prisotna v nedeljo, torek in soboto. Naš čas, 19. 9. 2013, barve: CM K, stran 31 19. septembra 2013 PIKIN FESTIVAL 31 10.00 - 19.00 TRC Jezero PIKIN DRUŽINSKI OTVORITVENI DAN 10.00 - 17.00 TRC Jezero PIKIN PISANI SVET USTVARJALNIH DELAVNIC 10.00 - 19.00 TRC Jezero - zunanja prizorišča DOGAJANJA V PIKINEM MESTU 10.00 TRC Jezero - čolnarna PIKINA MINI AVANTURA Igriva mestna pustolovščina za družine, v sodelovanju z Društvom tabornikov Rod Jezerski zmaj Velenje - Adventure race Slovenia 10.00 TRC Jezero - Rumeni oder FRDAMANA PRAVLJICA Lutkovno gledališče Velenje -Festival Velenje 10.30 TRC Jezero - Rumeni oder RAZMIGOVALNICA in srečanje s športniki Tadejo Brankovič Likozar, Bojanom Cebinom in Anjo Čarman 10.30 Kino Velenje - hotel Paka KRUDOVI (The Croods), animirana komična pustolovščina v sodelovanju s Kinom Velenje 10.30 TRC Jezero - Zeleni oder GODBA UNIVERZE ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE VELENJE - VETERANI Univerza za III. življenjsko obdobje Velenje 11.00 TRC Jezero - Rumeni oder S TOLKALI OKROG SVETA Franci Krevh in Marko Brdnik 12.00 TRC Jezero - Zeleni oder PIKA IN GUSAR Enostavno prijatelji 12.30 TRC Jezero - Rumeni oder KARTON BAND Glasbena šola Gvido 13:00 - 17.00 TRC Jezero - Lutkovna četrt PRAVLJIČNI POLIGON PRESENEČENJ Lutkovno gledališče Velenje 13.15 TRC Jezero - Zeleni oder FLIP, plesno-akrobatska predstava 13.30 TRC Jezero - Rumeni oder SOVICA OKA Gledališče Velenje 13.45 TRC Jezero - Zeleni oder TWIRLING PET ELEMENTOV, plesno-mažoretni nastop 14.15 TRC Jezero - Zeleni oder FLIP, plesno-akrobatska predstava 14.30 TRC Jezero - Rumeni oder BILBI, koncert 15.30 TRC Jezero - Pikina kuhinja POMEN ZDRAVE PREHRANE ZA OTROKE IN ODRASLE, pogovor v krogu z nutricionistko Janjo Strašek 15.45 TRC Jezero - Zeleni oder FLIP, plesno-akrobatska predstava 16.00 Kino Velenje - hotel Paka ODPLEŠI SVOJE SANJE 4 (Step up Revolution), plesni f. v sodelovanju s Kinom Velenje 16.00 TRC Jezero Zeleni oder (osrednje prizorišče) SVEČANA OTVORITEV FESTIVALA in zabava s TANJO PROGRAM 24. 17.00 TRC Jezero DRUŽINSKO KOLESARJENJE Zbirališče: parkirišče pri APS v sodelovanju z Mestno občino Velenje 17.00 TRC Jezero - Knjižna četrt KLEPET S ŠPORTNIKI: Matjaž Debelak 17.30 TRC Jezero - Lutkovna četrt JANKO IN METKA Lutkovno gledališče Velenje 18.00 TRC Jezero - Knjižna četrt PRAVLJICA V NEMŠKEM JEZIKU Knjižnica Velenje 18.00 TRC Jezero - Zeleni oder PROFESORICA SFRČLJANA Eva Š. Maurer >.00 - 18.00 TRC Jezero PIKIN PISANI SVET USTVARJALNIH DELAVNIC >.00 - 19.00 TRC Jezero - zunanja prizorišča DOGAJANJA V PIKINEM MESTU >.30 in 11.30 Dom kulture Velenje ŠKRAT KUZMA DOBI NAGRADO, plesno-glasbena, igrana predstava SMG Ljubljana 17.30 TRC Jezero - Knjižna četrt ZAKLJUČEK PIKINE BRALNE ZNAČKE in lutkovna predstava Janko in Metka sta packona 17.30 TRC Jezero - Glasbeni gozdiček SNEŽINKA IN ROŽICA Lutkovno gledališče Velenje 18.00 TRC Jezero - Zeleni oder TRKAJ in nastop plesne skupine ARTIFEX 19.30 Vila Bianca Večer s častno pokroviteljico PETRO MAJDIČ >.00 - 18.00 TRC Jezero PIKIN PISANI SVET USTVARJALNIH DELAVNIC >.00 - 19.00 TRC Jezero - zunanja prizorišča DOGAJANJA V PIKINEM MESTU .30 in 11.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana JANKO IN METKA, gledališka pravljica s petjem in plesom, SNG Drama Maribor in Mini teater >.30 Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje VIKE VIKING, igrana predstava Gledališki krožek POŠ Svibno 19.30 Glasbena šola Velenje VEČER PRIJATELJSTVA v sodelovanju z OŠ Gorica 9.00 - 18.00 TRC Jezero PIKIN PISANI SVET USTVARJALNIH DELAVNIC 9.00 - 19.00 TRC Jezero - zunanja prizorišča DOGAJANJA V PIKINEM MESTU 9.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana ZMRDICA IN ZMRDEK, lutkovno-igrana predstava Lutkovno gledališče Maribor 9.30 in 11.30 Glasbena šola Velenje PIKA NOGAVIČKA, glasbena predstava Igralska skupina Soviče OŠ Danile Kumar Ljubljana 11.00 TRC Jezero-Rumeni oder METULJČEK CEKINČEK Lutkovno gledališče Velenje 15.00 TRC Jezero-Rumeni oder RAZMIGOVALNICA 15.30 TRC Jezero-Rumeni oder SPOZNAJ JAZZ v sodelovanju z Glasbeno šolo Velenje 9.00 - 19.00 TRC Jezero GOBARSKA RAZSTAVA v sodelovanju z Gobarskim društvom Marauh Velenje 9.30 in 11.30 Dom kulture Velenje PEPELKA, baletna preds. za otroke Čarobna dežela 9.30 Glasbena šola Velenje RDEČA KAPICA, spevoigra OPZ in MPZ OŠ Antona Aškerca Velenje 11.00 TRC Jezero - Rumeni oder O LJUDEH, ŽIVALIH IN KAMNIH Lutkovno gledališče Velenje 15.00 TRC Jezero - Rumeni oder RAZMIGOVALNICA 15.30 TRC Jezero-Rumeni oder STARA IN NOVA GLASBA v sodelovanju z Glasbeno šolo Velenje 9.00 - 18.00 TRC Jezero PIKIN PISANI SVET USTVARJALNIH DELAVNIC 9.00 - 19.00 TRC Jezero - zunanja prizorišča DOGAJANJA V PIKINEM MESTU 9.30 in 11.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana BUTALCI, igrana predstava Gledališče Koper 9.30 Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje MAČEK MURI, muzikal OŠ Brežice 11.00 TRC Jezero - Rumeni oder JANKO IN METKA Lutkovno gledališče Velenje 12.00 TRC Jezero - Rumeni oder RDEČA KAPICA IN PRIJATELJI OŠ MPT Velenje 15.00 TRC Jezero - Rumeni oder RAZMIGOVALNICA 15.30 TRC Jezero - Rumeni oder KDO SO KLASIKI? v sodelovanju z Glasbeno šolo Velenje 16.00 TRC Jezero - Beli oder POLŽ VLADIMIR GRE NA ŠTOP igrana predstava za otroke Vrtec Velenje - enota Vrtiljak 16.00 - 18.00 TRC Jezero DAN BELIH ŠPORTOV v sodelovanju s Športno zvezo Velenje 16.30 TRC Jezero - Rumeni oder KORUNŠTRAJH 16.30 TRC Jezero - Knjižna četrt JOGA ZA OTROKE Knjižnica Velenje 9.30 Glasbena šola Velenje MALI STRAH BAV-BAV, igrana predstava KUD Zarja, Trnovlje - Celje 11.00 TRC Jezero - Rumeni oder KOK ZDEJ TI MEN DOL VISIŠ OŠ Prule Ljubljana 12.00 TRC Jezero - Rumeni oder TEKMOVANJE ZA DOM Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik 15.00 TRC Jezero - Rumeni oder RAZMIGOVALNICA in SREČANJE S ŠPORTNIKI Matjažem Cerajem, Juretom Megličem in Majo Tvrdy 15.30 TRC Jezero - Rumeni oder KAKO NASTANE SODOBNA GLASBA? v sodelovanju z Glasbeno šolo Velenje 16.00 TRC Jezero - Beli oder Igrana predstava za otroke KAKO STA BIBI IN GUSTI PORAHLJALA PREPIR Vrtec Velenje - enota Lučka 16.00 TRC Jezero - počivalnica ob jezeru JOGASMEHA 16.00 - 18.00 TRC Jezero DAN KOŠARKE IN ROKOMETA v sodelovanju s Športno zvezo Velenje 16.30 TRC Jezero - Rumeni oder HOUSE MOUSE, elektronska glasba 16.30 TRC Jezero - Knjižna četrt PRAVLJIČNA JOGA ZA OTROKE Knjižnica Velenje 17.00 TRC Jezero - Knjižna četrt KLEPET S ŠPORTNIKI: Ivo Daneu 10.00 TRC Jezero CVETLIČARSKO TEKMOVANJE v sodelovanju s podjetjem PUP Velenje 11.00 TRC Jezero - Rumeni oder ŠVEDSKA URA OŠ Preserje 15.00 TRC Jezero - Rumeni oder RAZMIGOVALNICA 15.30 TRC Jezero - Rumeni oder ZAKAJ JE ETNO FLETNO? v sodelovanju z Glasbeno šolo Velenje 16.00 TRC Jezero - Beli oder SAPRAMIŠJA SREČA, igrana predstava za otroke Vrtec Velenje - enota Tinkara 16.00 - 18.00 TRC Jezero DAN NOGOMETA v sodelovanju s Športno zvezo Velenje 16.00 TRC Jezero - počivalnica ob jezeru JOGA SMEHA 16.30 TRC Jezero - Rumeni oder SALAMANDRA, SALAMANDRA 16.30 TRC Jezero - Knjižna četrt JOGA ZA OTROKE Knjižnica Velenje 17.00 TRC Jezero - Knjižna četrt KLEPET S ŠPORTNIKI: Aleš Čeh 17.00 TRC Jezero - Zeleni oder ŽUPANOV SPREJEM PRVOŠOLČKOV 17.30 TRC Jezero - Lutkovna četrt METULJČEK CEKINČEK Lutkovno gledališče Velenje 18.00 TRC Jezero - Knjižna četrt PRAVLJICA V ANGLEŠKEM JEZIKU 18.00 TRC Jezero - Zeleni oder ALENKA KOLMAN YooHoo in prijatelji spoznavajo Slovenijo 16.00 TRC Jezero - Beli oder Igrana predstava za otroke MUC IŠČE PRIJATELJA Vrtec Velenje - enota Ciciban 16.00 - 18.00 TRC Jezero DAN BORILNIH VEŠČIN v sodelovanju s Športno zvezo Velenje 16.30 TRC Jezero - Rumeni oder MIHA KOREN TRIO 16.30 TRC Jezero - Knjižna četrt PRAVLJIČNA JOGA ZA OTROKE Knjižnica Velenje 17.00 TRC Jezero - Knjižna četrt KLEPET S ŠPORTNIKI 17.30 TRC Jezero - Lutkovna četrt O LJUDEH, ŽIVALIH IN KAMNIH Lutkovno gledališče Velenje 18.00 TRC Jezero - Knjižna četrt PRAVLJICA V NEMŠKEM JEZIKU Knjižnica Velenje 18.00 TRC Jezero -Zeleni oder MOJCA IN PRIJATELJI Plesna šola Spin 19.30 Glasbena šola Velenje KOČOPERITAS - IZVESNE DAME U PUBERTETU! (Nekatere dame v puberteti!), mladinski muzikal Glasbena šola Isidor Bajic Novi Sad v sodelovanju z Glasbeno šolo Velenje ?.00 - 18.00 TRC Jezero PIKIN PISANI SVET USTVARJALNIH DELAVNIC ?.00 - 19.00 TRC Jezero - zunanja prizorišča DOGAJANJA V PIKINEM MESTU 16.00 TRC Jezero - Beli oder STRAHEC, igrana prestava za otroke, Gledališče Velenje 16.00 - 18.00 TRC Jezero DAN GIMNASTIKE v sodelovanju s Športno zvezo Velenje 16.30 TRC Jezero - Rumeni oder ŠOLA ROCKA Z GORAZDOM PLANKOM 16.30 TRC Jezero - Knjižna četrt JOGA ZA OTROKE Knjižnica Velenje 17.00 TRC Jezero - Knjižna četrt KLEPET S ŠPORTNIKI: Miro Cerar 17.15 TRC Jezero - Pikina kuhinja POMEN ZDRAVE PREHRANE ZA OTROKE IN ODRASLE, pogovor v krogu z nutricionistko Janjo Strašek 17.30 TRC Jezero - Lutkovna četrt KAKO SE KUHA PRAVLJICA O RDEČI KAPICI Lutkovno gledališče Velenje 18.00 TRC Jezero - Knjižna četrt PRAVLJICA V ANGLEŠKEM JEZIKU Knjižnica Velenje 18.00 TRC Jezero -Zeleni oder ANIKA HORVAT Od Pike do Acota 10.00 - 19.00 TRC Jezero PIKIN DAN - najbolj živahen dan festivala 10.00 - 17.00 TRC Jezero PIKIN PISANI SVET USTVARJALNIH DELAVNIC 10.00 - 19.00 TRC Jezero - zunanja prizorišča DOGAJANJA V PIKINEM MESTU 10.00 - 19.00 TRC Jezero PIKIN BazArt, umetniška tržnica 10.00 - 18.00 TRC Jezero DAN ATLETIKE in srečanje s Primožem Kozmusom v sodel. s Športno zvezo Velenje 10.00 - 15.00 TRC Jezero PSI REŠEVALCI v sodelovanju s Kinološkim društvom reševalnih psov Celje 10.00 - 19.00 TRC Jezero DOBRODOŠLI V NAŠEM MESTU Dogodek ob svetovnem dnevu turizma, v sodelovanju s Turistično zvezo Velenje 10.00-19.00 TRC Jezero GOBARSKA RAZSTAVA v sodelovanju z Gobarskim društvom Marauh Velenje 10.00-19.00 TRC Jezero RAZSTAVA MALIH ŽIVALI v sodelovanju z Društvom gojiteljev malih živali Velenje 10.00 - 18.00 TRC Jezero - vstopna postaja pred Belo dvorano S PIKINIM 2-BUSOM PO MESTU, krožna panoramska vožnja po Velenju v sodelovanju s TI C Velenje 10.00 Mestni stadion Velenje TEK ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE Pikin rekreativni tek za vse starostne skupine, v sodelovanju z Atletsko zvezo Slov. in Atletskim klubom Velenje 10.00 TRC Jezero - Rumeni oder KO POSVETI LUČKA DR. LADU S. LEDU, animacijska predstava 10.30 TRC Jezero - Zeleni oder PLESNA SKUPINA VENAS, plesni nastop CVIU Velenje 10.30 TRC Jezero - Rumeni oder RAZMIGOVALNICA Z VEČERKOM 11.00 TRC Jezero - Rumeni oder POTEP PO STRUNAH Simon Gorišek 11.00 TRC Jezero - Beli oder PETKRAT PIKA Lutkovno gledališče Velenje 11.00 Velenjsko jezero REGATA ZA ZLATO PIKO v sodelovanju s Klubom vodnih športov 11.00 TRC Jezero - počivalnica ob jezeru JOGASMEHA 11.15 TRC Jezero - Zeleni oder DAMJANA GOLAVŠEK, glasbeni nastop 11.30 TRC Jezero - Pikina kuhinja SPREMENIMO ŽIVLJENJSKE NAVADE DRUŽINE, pogovor v krogu z dr. Damijanom Gazvoda 12.00 TRC Jezero - Rumeni oder RAČKA Lutkovno gledališče UŠ 12.00 TRC Jezero - Beli oder ZAPLEŠIMO Z BANSIJEM 12.00, 14.00, 16.00 TRC Jezero - različna prizorišča DOUBLE TEJ, glasba po izboru iz menija 12.30 TRC Jezero - Zeleni oder KOLEDA - ŠOLA FOLKLORA plesni nastop ŠFD Koleda 13.00 TRC Jezero - Rumeni oder MALA ČAROVNICA LILI gledališka predstava Družinsko gledališče Kolenc 13.00 TRC Jezero - Beli oder VEČERKOV PLES S SEBASTJANOM 13.00 - 17.00 TRC Jezero - Lutkovna četrt PRAVLJIČNI POLIGON PRESENEČENJ Lutkovno gledališče Velenje 13.00 TRC Jezero - rokometno igrišče GASILSKO TEKMOVANJE ZA ZLATO PIKO za pionirje in pionirke v sodelovanju z Gasilsko zvezo Šaleške doline 13.30 TRC Jezero - Rumeni oder RAZMIGOVALNICA in srečanje s športnikoma Andrejem Jermanom in Janezom Maričem 14.00 TRC Jezero - Zeleni oder PLESNI STUDIO N, plesni nastop 14.00 TRC Jezero TOLIJEVE KARAOKE Z AIDO KRALJ 14.30 TRC Jezero - počivalnica ob jezeru JOGA SMEHA 15.00 TRC Jezero - Rumeni oder ZMELKOOW, glasb. nastop 15.30 TRC Jezero - Pikina kuhinja SPREMENIMO ŽIVLJENJSKE NAVADE DRUŽINE, pogovor v krogu z dr. Damijanom Gazvoda 16.00 TRC Jezero - Rumeni oder RIBIČ PEPE 17.00 TRC Jezero - Zeleni oder ZAKLJUČNA SVEČANOST FESTIVALA Podelitev najvišjih festivalskih priznanj - zlatih pik in koncert skupine IN & OUT Naš čas, 19. 12. 2013, barve: CM K, stran 15 32 PIKIN FESTIVAL 19. septembra 2013 SODELUJTE na www.aüetska-zveza.si. t * ^ DOBRODELNA AKCIJA NOVO SONCE - PIKA POMAGA Pika je sladkosnedna in prav tako kot ona so sladkosnedni vsi otroci. Vse več pa je otrok, ki se zaradi težkih življenjskih razmer ne morejo posladkati. Zato Pika poziva vse: »Darujte sladkarije za prijatelje! V stiski majhno dobro delo prekosi velike besede." Zbirno mesto za oddajo sladkih dobrot: Bela dvorana / Pikina mestna hiša. Zbrane sladkarije bomo predali lokalni organizaciji Rdečega križa, ki bo z njimi dopolnila družinske prehrambne pakete. PIKINA MINI AVANTURA Vabljeni na igrivo mestno družinsko pustolovščino, polno izzivov in presenečenj. Start bo v nedeljo, 22. septembra, ob 10. uri pri čolnarni na TRC Jezero. Mini avantura je namenjena otrokom med 5. in 12. letom ter vsaj enemu polnoletnemu spremljevalcu. Na preizkušnji bodo spretnost, vzdržljivost in iznajdljivost vaših otrok. Prijave in informacije na www.minavantura.si. PIKIN PLANINSKI POHOD V NEZNANO Sobota, 21. septembra, bo čisto pravi dan za prijeten rekreativni pohod s prijetnimi prijatelji. Najbolj prijetno pa je, da sploh ne vemo, kam bomo šli! Brez skrbi, izgubili se ne bomo. Dobimo se ob 9. uri na otroškem igrišču v Velenju. PIKIN FOTOGRAFSKI NATEČAJ prepričani, da krepi naše telo i, in natečaju poiščite na Pikini spletni strani „„ , J SPREMINJAMO ŽIVLJENJSKE NAVADE DRUŽINE Na prizorišču TRC Jezero ob Pikini kuhinji se bomo s strokovnjaki pogovarjali o pomenu zdrave prehrane za otroke in odrasle, družinski povezanosti, izdelali bomo jedilnike za domov ... V pogovorih v krogu bomo 22. in 27. 9. gostili nutricionistko Janjo Strašek, v soboto, 28. 9., pa dr. Damijana Gazvodo. DRUŽINSKO KOLESARJENJE V ponedeljek, 23. septembra, bomo skupaj s Piko razmigavali predvsem naše spodnje okončine. Na parkirišču pri APS se bomo zbrali ob 17. uri ter odkolesarili na zabavno mestno raziskovanje ulic in uličic. Ne pozabite kolesa in čelade! DRUŽENJE S ŠPORTNIKI Pikin festival bo letos obiskalo veliko slovenskih športnikov. Naj naštejemo nekaj njihovih imen: Petra Majdič, Miro Cerar, Primož Kozmus, Aleš Čeh, Matjaž Debelak, Ivo Daneu, Jure Meglič, Matjaž Cerar, Tadeja Brankovič Likozar, Bojan Cebin, Anja Čarman, Maja Tvrdy, Andrej Jerman, Janez Marič in mnogi drugi. Poiščite jih na prizorišču. Vsak dan se bomo družili in pogovarjali z njimi. PIKA ŠIRI PRIJATELJSTVA PREKO MEJA Letošnji Pikin festival bo še bolj mednaroden kot prejšnja leta. Dolgoletno prijateljstvo med Piko in otroki iz Sarajeva bodo letos z obiskom nadgradili še prijatelji iz »Novega Sada, pridružili pa se jim bodo mladi iz slovaškega mesta Prievidza. V projektu Pika potuje pa bo obiskovalce po različnih državah popeljalo več prostovoljcev s celega sveta. OBIŠČITE PREDSTAVE V MESTU Od ponedeljka do petka se bodo na mestnih odrih v dopoldanskem času odvile odlične predstave za otroke. Pikin oder v kulturnem domu v Velenju ponuja scensko zanimive in igralsko dovršene predstave, Tomažev in Aničin v velenjski glasbeni šoli pa predstavlja radoživo otroško produkcijo. Vabljeni! Prostih je še nekaj sedežev. KNJIŽNICA VELENJE (Center Nova, Šaleška 21, Velenje) V krogu življenja Z Lilo in Piko Po Kekčevih poteh Knjige Lile Prap Bralka meseca Petra Majdič Slovenski strip za otroke GALERIJA VELENJE (Titov trg 5, Velenje) Mala Napotnikova kiparska kolonija 40 let delovanja v organizaciji MZPM Velenje MUZEJ VELENJE (Velenjski grad, Ljubljanska 54, Velenje) Fotografije narave Otona Naglosta VILA BIANCA (Stari trg 3, Velenje) Iz zakladnice velenjskega športa eMCe PLAC (Rdeča dvorana, Šaleška 3) Likovna dela Uršule Skornšek MUZEJ PREMOGOVNIŠTVA SLOVENIJE (Koroška cesta, Velenje) Idrija - zibelka naravoslovja PEKARNA (Stari trg, Velenje) Space Bound KULTURNICA VELENJE (Cankarjeva ulica, Velenje) Izbor knjižnega gradiva za otroke RAZSTAVIŠČE 360 (Otroško igrišče ob Šal. cesti, Velenje) Razigrane lutke DOM KULTURE IN POŠTA VELENJE (Titov trg 4 in Kidričeva ulica 2, Velenje) Pika Nogavička na znamkah KUPOLA (Titov trg, Velenje) Fotografski utrinki Pikinih festivalov TRC JEZERO -PIKINA PRIZORIŠČA Bela dvorana: Fotografska razstava natečaja Zdrav duh v zdravem telesu Na prostem: Forma Viva velenjskih osnovnih šol Osrednja šotora: Turizem in vrtec: Potuj z jezikom Čolnarna ob jezeru: Odsev preteklosti turizma ob jezeru ORGANIZACIJA FESTIVALA Organizator: Festival Vel enje Pokroviteljica: Soorganizatorji: 7P ¿\Mfí¡}CÍnikfi Zurza ¡fifti Prtjaletji'tr 1 VjLî Mlitíii»f\vti>nji' mMîa © MUZEJ Velenje 24. Pikin festival pod pokroviteljstvom Mestne občine Velenje organizira javni zavod Festival Velenje skupaj s soorganizatorji (Knjižnica Velenje, Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje, Mladinski center Velenje, Muzej Velenje in JSKD - OI Velenje) ter partnerji (Športna zveza Velenje, Šolski center Velenje, Galerija Velenje, Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje, Rdeča dvorana Velenje, ZKD Šaleške doline, Vrtec Velenje, vse osnovne šole iz Velenja, TIC Velenje, Ljudska univerza Velenje ter številna organizacije in društva iz Šaleške doline). Častni pokrovitelj Unesco Mozaik doživetij MOZAIK DOŽIVETIJ SAVINJSKA IN ŠALEŠKA DOLINA I FEEL SLOVENIA INFORMACIJE O FESTIVALU Festival Velenje 03 898 25 71 info@festival-velenje.si www.pikinfestival.si Priloga Pikine 24. 1 1 • V v » dogodivščine Uredile: Neža Jovan, Ana Godec, Barbara Pokorny Fotografije: Lana Semečnik, Ksenija Mikor, Peter Marinšek, arhiv Festivala Velenje Ilustracija na naslovnici in ilustracija Pikinega zemljevida: Urška Stropnik Šonc Oblikovanje: Naš čas, d. o. o. Naš čas, 19. 9. 2013, barve: CM K, stran 33 19. septembra 2013 MiCftfl KRIŽANKA Velika nagradna križanka AC Celeia 33 Avto center Celeia Mariborska c. 107, Celje 03 42 54 611 www.ac-celeia.si PE Avtohiša Jakopec Kosovelova 16, Velenje 03 8971 460 www.ac-celeia.si OPLOVA SEPTEMBRSKA PRILOŽNOST JE TU! Akcija septembra: vaš stari avto zamenjajte za novega Opla in ob nakupu na financiranje izkoristite dodatne ugodnosti! Najvišja kakovost za najnižjo ceno! Izrezano geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o.; Kidričeva 2a, Velenje, s pripisom "Opel" najkasneje do 30. septembra. Izžrebali bomo tri nagrade: l.menjava pnevmatik, 2. vikend z Oplom in 3. majica in kapa. SESTAVIL PEPS OSEBA IZ OPERE AIDA POVRATNA TEKMA, POVRNITEV (ŽARG.) 15 NEMŠKO MOŠKO IME 12 OSNUTEK, PREDLOG, PLAN TRGOVINA Z ZNIŽANIMI CENAMI DALMATINSKO ŽENSKO IME KOST PRSNEGA KOSA VRHNJA HALJA MUSLIMANK KDOR NENEHNO MOKRI V SPANJU (EKSPR.) ERICK RAEDER EVROPSKA BANKA ZA OBNOVO IN RAZVOJ B SLAVKO OSTERC VATA (POG.) RAST (STAR.) ZVER ŽERUH ALI ROSOMAH 19 POČASI HLAPLJIV, TEKOČI BOJNI STRUP ZAHTEVA PRI KARTAH DA SE IGRA RAZVELJAVI KRATICA AFRIŠKEGA NARODN. KONGRESA N SETA OBLAK AVTOMATSKA OBDELAVA PODATKOV NAJVIŠJA IGRALNA KARTA PRI TAROKU MILOŠ OBILIČ BOSANSKI POLITIK-EDHEM 20 ROMAN WOLEJA SOYINKE VRSTA TRTE METRICNI POUDAREK, IKTUS ŽIVAL, KI IMA PERUTI IN LETI LIRSKA PESNIŠKA OBLIKA PISANA TROPSKA PAPIGA GLAVOBOL SAMO PO ENI STRANI GLAVE 28 TEKOČI RAČUN PRITRDIL-NICA D KATASTROFA, NAPOVED. KONEC SVETA 16 ZAČETEK SKOKA ORGAN ŽUŽELK, ZA SESANJE HRANE TOMAŽ TOMŠIČ STANJE ZRELEGA NEMŠKI FILOZOF. PISATELJ-GEORG 21 Čestitamo za praznik Mestne občine Velenje! IZMETAČ NABOJEV PRI PUŠKI t'' MOCAN UDAREC (EKSPR.) 10 VERIGA (ZAST.) ILUSTRIRAN ČASOPIS PLANETOID, ODKRIT LETA 1949 OTOK V IRSKEM MORJU KAREL OŠTIR NEKDANJA AZIJSKA DRŽAVA LASTNOST. ZNAČILNOST SLADKEGA M SELIŠKAR-JEVA ZBIRKA ČRTIC VLAKNA IZ KOKONOV SVILOPREJKE REDKA KOVINA (VB) TISOČ TISOČEV PRIKRIT- JE DAVKOV. UTAJITEV 18 NAJVEČJA KOPENSKA ŽIVAL NEGOVANJE ROK, NOHTOV DRAMA MIROSLAVA KRLEŽE SLAVKO MADER NEMŠKI GLASBENI PEDAGOG-LUDVVIG K SLOVENSKA PISATELJICA (PEROCI) NAJVEČJI PTIČ TEKAČ % V OLIKA, LEPO VEDENJE GEORGE ADE PLAČILO, PLAČA (STAR.) SINJSKA VITEŠKA IGRA THOMAS ADDISON PRILAGO-DITVENI ČLEN BIVŠE IME JEZERA MALAVI V AFRIKI TURŠKI PEVEC-AŠIK OKRAJŠAVA ZA NACIONALSOCIALISTA EDO ŠLAJMER FRANCOSKI SREDNJEVEŠ. PISEC 27 PAPIR Z NAGUBANO POVRŠINO O o 13 N KORČEK, DEHTEČA CVETLICA JED IZ TESTA S SKUTNIM NAMAZOM MUSLIMANS- STOPNJA VISKOZNOS. OLJ GLAVNI ŠTEVNIK GREZILO, SVINčNI-CA VSTOPNICA, VOZOVNICA IGRALEC V GLEDALIŠČU N ARABSKI ŽREBEC HRVAŠKI PEVEC ZABAVNE GLASBE 29 POLITIČNO ZATOČIŠČE TISOčlN-KA VATA 26 ALMA KARLIN POSODA ZA SMETI 11 SOL ALI iSTER OCETNE KISLINE PODZEMNI ŽUŽKOJED LOJZE SLAK RASTLINA VINSKE TRTE AMERIŠKI DIRIGENTLEONARD E. 25 K N MESTO NA PORTUGALSKEM D JOŽEF (NAR., PRIMOR.) REKA V PERUJU LOVSKI PES ZA LOV NA SRNE ROPARSKA POŽREŠNA ZVER OTO PESTNER 31 SLOVENSKI TV- VODrTELJ-SANDI BLAZIN-JAK, ZOFA, KAVČ OPERNI PEVEC (ZAST.) STRDITEV NPR. KRVI (STAR.) INDIJSKI PESNIK-MOHAMED (1873-1938) PTIČNICA (ZAST.) 22 FRANCOS. Ž. IME ITALIJANSKI SLIKAR-LORENZO GRŠKA BOGINJA PRAVIČNOSTI N KRATICA ZA NEKD.AVSTR. ŠILING 17 ITALIJANSKA IGRALKA-SOPHIA V ČEBELJA TVORBA V PANJU ERNEST (DOMAČE) 23 ANTON TANC SLOV. SMUČ. SKAKALEC-GREGA JUŽNOAMERIŠKI PASTIR ORGANSKO VEČANJE DANIJEL (KRAJŠE) 14 30 AMERIŠKI IGRALEC (PAC I NO) VZDEVEK BALONARJA ŠORNA OKRASNA RASTLINA, REP. ŠČIR POVRŠINS. MERA 33 N SISTEM PISNIH ZNAKOV RIMSKI PESNIK, AVTOR EPA ANALI 32 FIGURA, PODOBA KILOGRAM (OKRAJŠ.) GLADKA TLA IZ MALTE, CEMENTA ZNAMKA ŠPORTNE OBUTVE 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 Naš čas, 19. 12. 2013, barve: CM K, stran 15 34 MODROBELA KRONIKA 19. septembra 2013 V gozd pes ali z avtom? Največ dv° igrama g°b n° dan!