OBISK NA DOMU
PIONIRJI
SO OBISKALI
PARTIZANSKE MATERE
Naj ta iskra ne ugasne
Ob 8. marcu so učenci osnovne šole Ri-harda Jakopiča obiskali osem znanih par-ti.ank v svojem okolišu.
Karmen Štrukelj, učenka 7. b nam je o tem napisala:
Družina Vrbinc. Na Šišenski cesti. Ni nam bilo treba dolgo čakati.
»Kar naprej,« in droben nasmeh raz-ruši napetost med nami. Obdalo me je domače ozračje in prijeten občutek, da za nekdanjo partizanko nismo nezaželen obisk.
Za mizo je stekel sproščen pogovor. Požrtvovalna borka je na:edila name globok vtis. Trpljenje, izguba dveh sinov in moža, vse to je za človeka hud udarcc. Nojraje se spominja svoje mladosti, ki je kot žarek svetlobe na mračnem ozadju.
»Veste, pekli smo kruh in krvavice,« živahno pripoveduje v naši sredi, »da, tc.krat je bilo lepo. Na burklah, v tistih črnih pečeh. Poznate burkle?« nas neje-verno motri.
ženica se še vedno počuti čvrsta in z izredno ohranjenimi spomini razgrinja dogodek za dogodkom.
Vem, koliko mladih življenj pokrivajo temelji današnje domovine, koliko upov in nedoseženih ciljev. Kljub temu so ljudje vedeli, zakaj se borijo in žrtvujejo vse, še več kot vse. Sprašujem se, kako je partizanska mamica prebila strahotni obroč vojne, ki je okrutno pogazila mili-jcne zavednih mater, mož in otrok.
Toda vrnimo se v naš čas. Ob nedeljah, čtprav bolj redkih, obiščejo svojo mater pieživeli qtroci, kar ji pomeni del vračila za njen trud. Prisrčen papagaj in časopis ji sicer krajšata dolge urice.
»Vi ste še mladi, potrudite se za velik kos kruha!« je bodrilno pristavila zgo->'.orna ženica.
Kljub devetdesetim in več letom ji žive rrodre oči še vedno zažarijo, kot morda nokoč v mladosti. Na poti domov sem si zrželela: »Naj ji ta iskra ne ugasne niti p:> osmem marcu ...«