PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-! bra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na | ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
&0
\ C'|0
,-2.0°
•V:0A




y'0'

\<X

dnevnik
ntecchi 6 - PP 559 0) 7796-600 94 PD I 772418
. vu 24 maggio 1 , el. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 229 (14.320)
Trst, petek, 2. oktobra 1992
Sedaj ga bodo morali vzeti v obravnavo še v poslanski zbornici in v senatu
Vlada odobrila finančni zakon
za pomoč je zaprosila tudi ES
h blagajne dvanajsterice naj bi Italija prejela približno 20.000 milijard lir posojila Amatova sekira se je slednjič lotila še premožnejših, pogostokrat privilegiranih slojev
RIM — Vlada je torej po hudih naporih in prerekanjih znotraj samih strank večine odobrila finančni zakon za leto 1993 s spremnimi proračunskimi listinami vred, Amato pa že pritiska na parlament, da bi čimprej potrdil veljavnost njenega truda (»do božiča vendar ne bomo čakali«), s čimer bi kronala gospodarski manever za sanacijo državne bilance. Toda ne samo z lastnimi močmi: na pomoč ji bo priskočila Evropska skupnost in ji posodila čedno vsoto denarja (20.000 milijard lir), da se lažje izmaže iz finančne godlje.
»Pričujoči ukrepi nam vlivajo tako zelo potrebno zaupanje v to, da smo ubrali pravo smer, ki bo ladjo peljala v pristan in ne na čeri,« je optimistično začel tiskovno konferenco v Palači Chigi ministrski predsednik. Takšnega finančnega zakona Italija še ni doživela, saj bo znatno obremenil tudi tiste sloje, ki so bili vselej Privilegirani. Obseg klestenj bo
presegel 52.000 milijard lir, prihodki bodo dosegli 32.000 milijard, priliv od privatizacij pa 7.000 milijard, kar nam da skupaj 93.600 milijard.
Toda ustavimo se ob posameznih postavkah. Na področju socialnega skrbstva bodo ostale starostne pokojnine zamrznjene do decembra 1993, ne bodo pa se dotaknili predčasnega upokojevanja v kriznih podjetjih in penzij tistih zasebnikov, ki so vložili zadevno prošnjo pred 18. septembrom letos - javni uslužbenci pa lahko pojdejo v pokoj samo, če so prejeli odgovor na prošnjo pred sedanjo blokado penzij. Dozdajšnja premična lestvica za določanje draginj skih doklad ostane zamrznjena, a prihodnje leto ne bo navezave pokojnin na dinamiko plač, ostala bo navezava na gibanje življenjskih stroškov. Postopoma bomo morali v pokoj šele s 65. le-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Marija
septembra
padla
na 5,2 od sto
RIM — Kljub zapletom v zvezi z italijanskim denarjem, ki je bil pred kratkim devalviran za celih 7 odstotkov v primerjavi z nemško marko in s celo vrsto drugih evropskih deviz, se inflacijska stopnja v Italiji dosledno niža. Iz podatkov, ki jih je objavil ISTAT za mesec september, izhaja, da je znašala inflacija v septembru 5,2 odst., medtem ko je bila avgusta 5,3 %. Septembra lani je inflacija znašala 6,2 %. V letošnjem septembru so se cene na drobno zvišale za 0,3 odstotka. Menijo, da je k zmanjšanju inflacije prispevalo dejstvo, da so iz izračunavanja izključili tobačne izdelke, saj bi sicer bila inflacijska stopnja 5,3-odstotna.
Če pogledamo nekoliko bolj podrobno, ugotovimo, da so se najbolj povečali stroški za zdravstvo in sicer za 11,5 odstotka.
Srhljive napovedi o bodočih žrtvah
Uspehi diplomacije ob spopadih v BiH
LJUBLJANA Neusmiljeni logiki vojn na ozemlju nekdanje Jugoslavije, po kateri vsakemu mirovnemu dogovoru sledijo še hujši spopadi, v Bosni in Hercegovini ni videti konca. Medtem ko so se v sredo na ženevskih pogajanjih delegacije Muslimanov, Hrvatov in Srbov iz Bosne in Hercegovine dogovorile za takojšnji začetek Pogovorov o demilitarizaciji Sarajeva in ustavitvi spopadov, se obstreljevanje tega mesta, pa tudi spopadi na drugih bosan-sko-hercegovskih bojiščih nadaljujejo. Eden od predsednikov mirovne konference o nekdanji Jugoslaviji lord Owen je ta dogovor označil kot zelo po-niemben, vendar pa je hkrati opozoril, da je do mirne rešitve krize v Bosni in Hercegovini še
daleč. Sicer pa ta država z začetkom oktobra vstopa že v drugo leto vojne, saj je natanko pred letom dni na vrhuncu vojaških spopadov na Hrvaškem nekdanja Jugoslovanska armada z raketami obstreljevala hercegovsko naselje Ravno. Že sedaj pa je povsem gotovo, da bo prebivalstvo Bosne in Hercegovine v letošnji zimi doživelo tragedijo največjih razsežnosti. Analitiki ameriške obveščevalne službe CIA namreč napovedujejo, da v zimskih mesecih utegne zaradi mraza, podhranjenosti in nadaljevanja spopadov umreti 217.000 ljudi. V primeru, če bodo uspeli delno obnoviti dotok humanitarne pomoči utegne umreti okoli 147.000 prebivalcev te republi-NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Po dolgih 17 letih čakanja na izpolnitev zakonske obveze
Vlada ratificirala konvencijo o uvedbi slovenskih TV oddaj
RIM Slovenska televizija je sedaj res le še vprašanje tehničnih rokov. Ministrski svet je namreč na predvčerajšnjem dolgem nočnem zasedanju ratificiral konvencijo o slovenskih televizijskih oddajah, ki sta jo že pred letom (5. novembra lani) podpisala državni televizijski zavod RAI in takratni podtajnik pri predsedstvu vlade posl. Nino Cristofori. Konvencija je torej ves ta čas čakala na formalno potrditev vlade, ki pa je ratifikacijo morala izvesti v navzočnosti predsednika deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine. In prav to se pred meseci, ko je prišla ratifikacija na dnevni red zasedanja vlade, ni zgodilo, ker se ga takratni predsednik Biasutti - ki je prav v tistem času odstopil s čela deželne vlade - ni udeležil.
Sedanji predsednik Vinicio Tu-rello je torej v sredo odpotoval v Rim, k čemur je prispevala tudi spodbuda deželnega tajništva Slovenske skupnosti, ki ga je predhodno podrobno seznanilo z dolgoletnimi pričakovanji slovenske manjšine. Vlada - je rečeno v skopem tiskovnem sporočilu iz Rima - je na predlog predsednika posl. Amata sprejela predsedniški odlok, s katerim je odobrila in dala izvršno moč konvenciji med predsedstvom vlade in zavodom RAI za televizijske oddaje v slovenskem jeziku na območju dežele Furlanije-Julijske krajine.
V Trstu je novica nemudoma in zelo pozitivno odjeknila, saj ni bilo dosti upanja, da bi prišla konvencija znova na dnevni red vladne seje tako hitro in še zlasti v tako zapletenem trenutku. Poseb-
Z razsodbo tržaškega prizivnega sodišča, ki je razveljavilo sklep goriškega pretorja
Slovenščina dovoljena na goriškem sodišču
2 TRST - Slovenski jezik ima od včeraj dr-pr' ansko pravico tudi na goriškem sodišču in bedniki slovenske narodnostne skupnosti se val ° 0dslei tudi na tem sodišču lahko posluže-Dn 1 materne9a jezika. To je smisel in resnični ^ Irilen razsodbe tržaškega prizivnega sodišča, DrJ.e razveljavilo lanskoletni proces na goriški rr. ,Uri zoper sovodenjskega župana Vita Pri-se n1C?' obtožencu ni bilo dovoljeno, da bi Posluževal slovenskega jezika.
ti6Vcif ki Jg privedla sovodenjskecja zupa-P-d sodišče, je precej banalna in zadeva n; - ezav° čistilne naprave na občinsko grez-je . ° omrežje v vaseh Rupa in Peč. Proces pa pr ot)d povsem drugačen pomen, ko je goriški prj.or Pappaianni obtožencu preprečil, da bi jan al v materinščini. Odvetnik Peter Sanzin je Uarja lani nekaj dni pred začetkom obrav-
nave na goriški preturi napovedal pretorju, da bi obtoženec kot pripadnik slovenske narodnostne skupnosti hotel pričati v maternem jeziku. Pri tem se je odvetnik skliceval na člen 109 civilnega postopnika, ki pripadnikom manjšin dopušča, da se na sodišču izražajo v materinščini. Odvetnik je v utemeljevanju svoje zahteve poudaril, da so tržaški sodniki še osvojili stališče, da se Slovenci lahko izražajo na obravnavah v slovenskem jeziku in obenem tudi navedel razsodbo ustavnega sodišča, da so Slovenci priznana manjšina.
Pretor pa ni bil istega mnenja. Ugotovil je, da slovenska manjšina ni pravno priznana, ker ni zakona, ki bi uresničeval člene 3 in 6 Ustave in ker z izjemo šole ni kontinuirane vrste ukrepov v korist manjšine in na tej osnovi zaključil, da ni razloga, da bi manjšina lahko
uporabljala na sodišču svoj jezik. Dodal je tudi, da Vito Primožič kot župan dobro obvlada uradni italijanski jezik, zato tudi ni kršena njegova pravica do obrambe.
Podobna usoda je doletela tudi občinskega tehnika Marina Goloba, kateremu prav tako niso dovolili, da bi pričal v slovenskem jeziku.
Ker mu je bilo prepovedano govoriti v slovenščini, med obravnavo sovodenjski župan ni hotel dati ne spontanih izjav ne odgovoriti na morebitna sodnikova in tožilčeva vprašanja. S sodnega vidika to ni imelo posledic in proces se je za Primožiča pozitivno končal, saj je bil oproščen, ker »dejanje ni bilo kaznivo«.
Kljub oprostitivi pa je Primožič s pomočjo odvetnika Sanzina vložil priziv in zahteval oprostitev s formulo, »ker ni zagrešil kaznive NADALJEVANJE NA 2. STRANI
no veseli so je bili seveda na Radiu Trst A, kjer se na dogodek pripravljajo že leta, čeprav si nihče ne dela utvar, da po zaključku upravno-političnega itra ne bo treba čakati na tehnično pripravo televizije. Konvencija predvideva 208 ur slovenskega programa letno (ali 4 ure tedensko), za kar je na voljo 9 milijard lir letno za prva tri leta. Povrhu je predvidenih še 800 ali 900 milijonov lir za popravilo ali gradnjo novih repe-titorjev, medtem ko se o frekvenci samo govori, da naj bi bila že nared. Na deželnem sedežu RAI -nam je povedal glavni urednik slovenskih radijskih informativnih oddaj Saša Rudolf - so tudi že govorili o organiku in vsebini programov, vendar gre za sedaj šele za gola predvidevanja.
Veliko zadovoljstvo nad ratifikacijo konvencije, ki je tako dobila izvršno moč, sta včeraj izrazila tudi oba slovenska deželna svetovalca. Za svetovalca Slovenske skupnosti Bojana Brezigarja je to pomembna odločitev, še zlasti glede na dejstvo, da je od odobritve zakona o uvedbi TV oddaj v slovenskem jeziku preteklo že 17 let. Sedaj bo treba čimprej začeti z oddajanjem, za kar bo nujno tehnično in programsko-informa-tivno okrepiti deželni sedež RAI, pravi Brezigar in dodaja, da je pomembno tudi to, da se ukrep nanaša na vso deželo in da bo torej oddajanje zajelo vse ozemlje, na katerem zgodovinsko živi slovenska manjšina. Tudi svetovalec DSL Miloš Budin ob zadovoljstvu pričakuje, da bo sedaj čimprej prišlo do konkretne uresničitve slovenskega TV programa. Dodaja pa, da bo moral ta program za slovensko manjšino predstavljati dodatno priložnost za svobodno in ustvarjalno izražanje njene kulturne samostojnosti.
Namestnik državnega pravdnika iz Milana Di Pietro včeraj v prestolnici
Izmenjava stališč s kolegi iz Rima o zapletih ob aretacijah v Laciju
Prevladala skrb za prenovo
Mavtinazzott bo tajnik KD
RIM — Namestnik državnega pravdnika iz Milana Antonio Di Pietro je v sredo zvečer prispel v Rim na pogovore z rimskimi kolegi, ki preiskujejo »rimski del« milanske afere s podkupninami, v okviru katere so pred kratkim v prestolnici aretirali sedem oseb.
Di Pietro (na sliki AP) se je najprej sestal s častniki operativnega oddelka karabinjerjev, ki so sodelovali pri zbiranju elementov in dokazov, na podlagi katerih so izdali sedem zapornih nalogov, včeraj pa se je sestal še z glavnim pravdnikom v Rimu Vittoriom Melejem in pravdnikom Ottaviom Di Mau-rom. Di Pietro se je po obeh srečanjih izognil srečanju z novinarji, zato pa sta nekaj o pogovorih povedala Mele in Di Mauro.
Srečanje z glavnim rimskim državnim pravdnikom je trajalo dobro uro, po njem pa je Vittorio Mele povedal, da sta z Di Pietrom predvsem izmenjala ideje o »rimskem delu« milanske afere. S tem v zvezi je povedal, da so v Rimu odprli fascikel z zahtevo po kon-
fliktu v zvezi s sodno pristojnostjo za »rimski del« afere, ki jo zdaj obravnavajo v Milanu, ker so bile podkupnine v glavnem izročene v Milanu. Sodnik za preliminarne preiskave iz Milana Italo Ghitti je podobno zahtevo o prenosu pristojnosti na rimsko sodišče že zavrnil. Mele pa je glede tega dejal, da bo v treh ali štirih dneh odločil, če naj bi sprožil konflikt ali ne. Neuradno je bilo slišati, da je bil cilj pogovora Di Pietra z Melejem ta, da bi se izognili »ločitvam« med dvema prav-dništvoma.
Tudi s pravdnikom Di Maurom se je na okrožni prefekturi pogovarjal o preiskavi, ki poteka v Milanu. »Pogovarjala sva se o tem, kako uskladiti preiskavo o zadevah, ki zadevajo obe pravdništvi,« je dejal Di Mauro, Di Pietro pa je bil tudi tu precej molčeč, zaščiten z desetino karabinjerjev se je prebil skozi množico novinarjev ter fotoreporterjev do avtomobila in dejal enemu od svojih »varuhov«, da je najbrž najbolje, »če se hitro vrnejo v Milan.«
RIM — Mino Martinazzoli bo bodoči tajnik KD. To je včeraj navedel predsednik demokraščanskih senatorjev in vodja »velikega centra« Antonio Gava, ki je še povedal, da bo imel Martinazzoli »vsa pooblastila«. Napoved je potrdil podtajnik Mattarella, zadnje dvome pa je odpravil dosedanji tajnik Forlani, ki se je včeraj dalj časa zadržal z Martinazzolijem. Po pogovoru je Forlani pomenljivo navedel, da ima Martinazzoli »dober identi-kit« za bodočega tajnika.
Demokrščanska levica je že v prejšnjih dneh vztrajala, da mora vsedržavni svet KD 11. in 12. oktobra izvoliti tajnika, »ki ne bo pogojljiv in bo povsem svoboden«, tako da bo lahko izbral novo vodilno garnituro brez pogojevanj raznih struj. Bodrato je zato včeraj poudarjal, da je izbira Martinazzolija poteza, ki naj stranki vrne ugled in ji omogoči, da bo kos sedanjim težkim političnim izzivom vključno s poskusom razširitve sedanje vladne večine. Kot prvo se bo moral Martinazzoli soočiti z notranjim oporečništvom. Po vsemu sodeč že snubi Segnija, da bi mu pomagal pri prenovi stranke. V KD se jasno zavedajo, da bo treba izvesti temeljito prenovo, ker se člani ne bodo zadovoljili le s kozmetičnimi popravki, ki ne bi spremenili dosedanje logike in razmerja sil zbotraj stranke relativne večine.
Dubčka naj bi peljali v Italijo
PRAGA — Nekdanjega češkoslovaškega predsednika Dubčka, ki še vedno boleha za posledicami hude prometne nesreče, katere je bil žrtev, so danes v bolnišnici obiskali bolonjski župan Imbeni, dva zdravnika in dva prijatelja iz Italije. V Pragi krožijo govorice, da bi Dubčka utegnili prepeljati v Italijo, vendar so češkoslovaški zdravniki izrazili dokajšnje pomisleke glede prevoza, saj je zdravstveno stanje nekdanjega predsednika še vedno kritično. Sedaj čakajo na mnenje obeh bolonjskih zdravnikov. Dubčka bi morali najbrž operirati na hrbtenici, vendar je to, trdijo češki zdravniki, v njegovem sedanjem stanju zelo nevarno, o čemer se morajo prepričati tudi Italijani.
O dokončni odstavitvi se bo moral izreči senat
BRASILIA — Danes bo brazilski podpredsednik Itamar Franco prevzel funkcije odstavljenega predsednika Collora De Mella, ki mu je poslanska zbornica odvzela vse pristojnosti. Collor De Mello še ni zapustil svojega urada v predsedniški palači, vendar kaže, da bo to storil v prihodnjih urah. Medtem se sodstvo zanima tudi za njegovo ženo Rosano, ki naj bi kot predsednica neke dobrodelne organizacije odtujila dokajšnja sredstva iz blagajne.
O dokončnem impeachmentu brazilskega predsednika se bo moral sedaj izreči senat, ki je že imenoval posebno 21-člansko preiskovalno komisijo.
Hrvaško v zadnjem času vznemirjajo vse pogostejše nepojasnjene eksplozije
LJUBLJANA — Kronisti zagrebških dnevnikov so pred dnevi zabeležili kar 10 različnih (nepojasnjenih) eksplozij v posameznih delih hrvaškega glavnega mesta. Eksploziv je bil podstavljen pod avtomobile, z njim so minirali različne hiše in lokale. Hkrati je prejšnjo soboto zagrebška policija v bliskoviti akciji v Starčevičevem domu v središču Zagreba, kjer je sedež Paragove ekstremno desne Hrvaške stranke prava, zasegla 387 kg eskploziva z veliko rušilno močjo in večje število drugega orožja in vojaške opreme.
Ta in podobne policijske akcije naj bi na Hrvaškem ponovno vzpostavile pravni red po rokovanju z orožjem in eksplozivom. Na Hrvaškem namreč odkrito opozarjajo, da je vojna povzročila tudi veliko samovolje in obojestranskega obnašanja posameznih ljudi, posledica česar so tudi številne nepojasnjene eksplozije in drugi incidenti z orožjem v Zagrebu in drugod po Hrvaški. O nenormalnih razmerah govori tudi podatek, da je po različnih predelih Hrvaške ostalo posejanih in neaktiviranih več kot milijon min in drugih projektilov. Zagrebška policija pa je sporočila, da je moč v Starčevičevem domu zaplenjenega eksploziva takšna, da bi lahko pognali v zrak bližnji vleiki hotel Esplanade in del glavnega zagrebškega kolodvora.
Ko ocenjujejo eksplozije in druge in-cindente z orožjem, zagrebški mediji v glavnem izključujejo možnost, da bi šlo za sabotaže in delovanje »pete kolone«, čeprav je hkrati tudi res, da policija v glavnem še ni uspela razkriti ozadja večine teh dejanj. Eden izmed komentatorjev meni, da se je v mnogih hrvaških krajih začela prava mafijska vojna med različnimi skupinami vojnih dobičkarjev in da gre v glavnem za različna maščevanja. Takšno sklepanje ponuja tudi dejstvo, da so največkrat tarča napadov različne trgovinske prodajalne in gostinski objekti.
Iz Siska poročajo, da skoro ne mine dan, ko ne bi bilo kakšne »eksplozivne« akcije. V zrak letijo v glavnem hiše in lokali Hrvatov, bilo pa je tudi več napadov na objekte, katerih lastniki so Srbi. V Sisku govorijo, da gre za posebno vojno med nekaterimi močnimi obrtniškimi klani, ki poskušajo z eksplozijami onemogočiti drug drugega.
Se huje je v Osijeku. Tam delujejo podzemeljske bande, ki kar povprek izsiljujejo zlasti lastnike zasebnih lokalov, še posebej tistih, ki imajo dober promet in zaslužek. Ponujajo se za njihove »zaščitnike«, tisti, ki niso pripravljeni plačati za takšno »zaščito« pa lahko pričakujejo, da bo njihova zgradba prej ali slej odletela v zrak.
Med udeleženci kriminalnih dejanj z orožjem se zelo pogosto pojavljajo ljudje v vojaških uniformah. Samo na območju Osijeka, ki zajema 13 slavonsko-bosan-skih občin, so registrirali 72 ubojev, ki so jih zagrešili pripadniki hrvaške vojske.
Hrvaška javnost je bila doslej v glavnem nezadovoljna z odzivanjem države na skrivnostne eksplozije in druga kriminalna dejanja z orožjem. Oblasti so v precejšnjem precepu, kar se zavedajo, da je zaradi nedavne vojne večina prebivalstva oborožena in da mnogi razpolagajo z različnim eksplozivom. Se posebej kočljivo je vprašanje oborožitve in razorožitve različnih polvojaških formacij, ki so bile sicer v času vojne koristne, zdaj pa postajajo čedalje bolj neprijetna stvar za uradno oblast.
Paragove vojaške formacije so na Hrvaškem dolgo tolerirali. Zato je Paraga ocenil nedavno policijsko preiskavo v njegovi stranki in zaplembo njenega eksploziva in orožja za dejanje, ki je naperjeno proti dosledni in pošteni borbi njegove stranke za dokončno osvoboditev Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Paraga je javno izjavil, da je bilo orožje z eksplozivom namenjeno v Bosno in Hercegovino in da na ta način hrvaški predsednikd dr. Tudjman slabša obrambno sposobnost bosansko-hercegov-skih čet, ki se borijo v BiH proti Srbom.
(NIA)
• Vlada
tom (to bo prineslo državi 13.670 milijard lir). Zdravstvo: odpravili bodo zgornji prag 40 milijonov lir letnega dohodka, nihče pa ne bi smel plačevati družinskega zdravnika (državni stroški za zdravstvo se bodo zmanjšali za 5.460 milijard lir). Javne službe: delovne pogodbe bodo zamrznjene do konca leta 1993, prav tako službeno napredovanje (državna blagajna bo tako pridobila 7.000 milijard lir). Na davčnem področju ne bodo vrnili fiscal draga vsem, ki zaslužijo nad 30 milijonov lir letno. Spremeni se krivulja količnikov, davka ILOR ne bo več mogoče odbiti, pa tudi druga bremena, ki se jih je dalo odbiti od obdavčljive osnove, bodo zredčili in s tem od-škrnili ljudem v podrejenem delovnem razmerju kar 17.000 milijard lir! Sedem tisoč milijard bo država dobila na račun samostojnih delavcev. Z druge strani bodo davčno razbremenili družine (za 2.000 milijard), a šele začenši z januarjem 1994. Industrijska, trgovska in obrtniška podjetja bodo dve leti plačevala premoženjski davek (7,5%o), kar bo neslo državi 5.000 milijard lir. Davek na luksuzne dobrine se raztegne na družbe s kapitalom (instrumentalne dobrine so izvzete), Amato pa je ud-rihnil tudi po olajšavah, ki so jih imeli podjetniki (1.500 milijard). Pravde okoli dohodkovnih prijav bodo pospešili in spet uvedli davčni odpust za prekrške do konca leta 1990, ki bo trajal do marca 1993 (priliv: 2.500 milijard).
Vlada je dalje nakazala 2.000 milijard lir (v treh letih) za rešitev de-
lovnih mest v kriznih podjetjih, zaposlili pa bodo še 30.000 mladih.
Odobritev finančnega zakona pa ni navdušila deviznih agentov. Marka je veljala včeraj še zmerom kar 879 lir, oslabila pa se je (in to za polnih 8 lir v enem samem dnevu) tudi nasproti ameriškemu dolarju.
• Uspehi
ke. Po najbolj optimističnih ocenah pa naj bi to zimo umrlo »le« 30.000 prebivalcev. Mednarodni Rdeči križ je celo objavil oceno, da bi v največji tragediji po drugi svetovni vojni v prihajajoči zimi utegnilo v BiH umreti kar 400.000 ljudi. Kljub takšnim napovedim pa se mednarodna skupnost še kar naprej obotavlja pri uvajanju odločnejših ukrepov, denimo kar zadeva prepoved poletov v zračnem prostoru Bosne in Hercegovine, ali pa pri uresničevanju sklepa o povečanju števila pripadnikov mirovnih sil, ki naj bi varovali humanitarne konvoje. Predvidoma naj bi približno 6.000 vojakov prispelo v Bosno in Hercegovino šele čez dva meseca.
Sicer pa je tudi ameriški senat sprejel sklep o vojaški pomoči Bosni in Hercegovini. Senatorji skušajo s tem prisiliti predsednika Georga Busha, da bi v Združenih narodih zahteval odpravo prepovedi prodaje orožja Bosni in Hercegovini. Če bodo omenjeni amandma podprli še na skupnem zasedanju predstavniškega doma in senata, bo ameriška vlada v Bosno in Her-
cegovino poslala orožje in vojaško opremo vredno 50 milijonov dolarjev. Politični opazovalci pa menijo, da senat nima dosti možnosti, da bi Washington ta sklep tudi uresničil. Ameriško zunanje ministrstvo pa je sporočilo, da se ZDA še naprej zavzemajo za poostritev embraga proti Srbiji in Črni gori, vsako odpravo embarga zaradi človekoljubnih razlogov pa bi morali odobriti Združeni narodi. Kar zadeva krizo na ozemlju nekdanje Jugoslavije velja omeniti tudi srečanje predsednika Hrvaške Franja Tudjmana in predsednika ZR Jugoslavije Dobriče Čosiča v Ženevi, na katerem sta se, kot poročajo, dogovorila za normalizacijo mesebojnih odnosov. Dosegla sta tudi soglasje o demilitarizaciji spornega polotoka Prevlake. Sporazum predvideva umik Jugoslovenske armade s tega polotoka, britanski zunanji minister Douglas Hurd pa ga je ocenil kot prvi korak k vzpostavitvi trdnega premirja. Po vrnitvi iz Ženeve je predsednik Tudjman ocenil, da so bili pogovori s predsednikom ZRJ Čosičem uspešni. Poudaril je pomembnost sklepa o ustanovitvi meddržavnega odbora za reševanje vseh odprtih vprašanj med Hrvati in Srbi. Tudi predsednik ZR Jugoslavije Dobriča Čosič je po vrnitvi iz Ženeve izjavil, da imajo sklepi in zamisli ženevskih pogovorov velik pomen in da so koristni za obe strani. Čosič meni, da sta Zagreb in Beograd v Ženevi storila nekaj pomembnih korakov na poti k miru in normalizaciji odnosov. Po Čosi-
čevem mnenju je posebno pomemben sklep o demilitarizaciji polotoka Prevlaka, oba predsednika pa sta potrdila tudi svoje obveznosti v zvezi z nedotkaljvostjo meja, ki so bili sprejeti v Londonu.
Medtem pa se spopadi v Bosni in Hercegovini nadaljujejo. Iz Sarajeva poročajo, da so srbske sile po razmeroma mirni noči včeraj zjutraj vnovič občasno obstreljevale sarajevski občini Stari grad in Center. Ponoči so granate padale tudi na Novo Sarajevo, streljanje pa je v tem delu mesta odmevalo tudi zjutraj. Notranje ministrstvo Bosne in Hercegovine je sporočilo, da so srbske sile okrepljene z Ar-kanovci in Šešljevci iz območja Grbavice izgnale okoli petsto oseb muslimanske in hrvaške narodnosti. Včeraj so se nadaljevali tudi topniški napadi na Gradačac, Travnik, Tešanj in Zavodiviče. Srbska vojska je začela tudi pehotna napada na območju Bihača, Brčkega in Doboja. Kot poročajo bosansko-hercegovski viri so vsi bili neuspešni, podatkov o žrtvah pa ni. O vseh bojih poročajo tudi srbski viri, vendar navajajo, da položaje srbskih sil napadajo muslimanske in hrvaške enote. Srbske sile naj bi, kot trdijo omenjeni viri, vse te napade odbile. Tarča napadov je bila tudi včeraj Slavonski Brod, kjer so večkrat razglasili splošno nevarnost. Številne granate so padale na ožje in širše območje tega mesta. Tekom dneva je bilo v Sarajevu razmeroma mirno, slišati pa je bilo
le občasno streljanje iz pehotnega orožja. V mestu že osemnajst dni ni elektrike, že peti dan pa so brez vode bolnišnice in zdravstveni domovi. (NIA)
• Slovenščina
ga dejanja«.
O zadevi je včeraj razpravljalo tržaško prizivno sodišče, ki je najprej osvojilo zagovornikovo zahtevo, da se obtoženec lahko izraža v lastnem jeziku. Sodni zbor je ocenil, da utemeljitve, ki jih je odv. Sanzin navedel, dokazujejo, da je slovenska manjšina tudi na Goriškem priznana manjšina. In tako je župan Vid Primožič lahko v slovenskem jeziku obrazložil delovanje občine, prevajalka pa je njegove besede prevedla v italijanščino.
Na zahtevo zagovornika je nato sodni zbor tržaškega prizivnega sodišča razveljavil prvostopenjski proces in vrnil akte goriški preturi za obnovitev postopka. Utemeljitev razsodbe bo čez nekaj dni pokazala, v kolikšni meri je sodni zbor osvojil utemeljevanje odv. Sanzina, že samo dejstvo, da je bil prvostopenjski proces razveljavljen zaradi nespoštovanja določil 109. člena kazenskega postopnika, pa je pomebno.
»Mislim, da gre za goriške Slovence in za vso manjšino za zelo pomebno razsodbo,« je poudaril odvetnik Peter Sanzin, saj je bila prav s to razsodbo slovenska narodnostna skupnost na Goriškem sodno prh znana. Odslej se bodo tudi goriški Slovenci lahko posluževali svojega jezika na goriškem sodišču.« y j
Na šolah vzdolž Nadiške doline
Zaskrbljujoč padec vpisov
ČEDAD — Svojega dne smo že poročali o začetku šolskega leta v špetrski dvojezični šoli in o njeni vlogi. Tokrat pa ne moremo mimo-žgočega vprašanja o upadanju števila vpisov, ki je, žal, značilno za Nadiške doline.
Najbolj boleč podatek prihaja iz Dreke, kjer so zaprli osnovno šolo. Tri učence iz te občine so preselili v Grmek z vsemi težavami in nevšečnostmi, ki jih takšna rešitev prinaša s seboj. V ostalih šestih občinah doline deluje ena sama osnovna šola. Celotna osnovnošolska populacija v Nadiški dolini šteje 238 otrok, kar pomeni 2 učenca pianj kot v lanskem šolskem letu. Na prvem mestu, kot je bilo sicer predvidevati, je Špeter, kjer imajo 67 otrok (v petih razredih so tako porazdeljeni: 12, 17, 14, 13 in 11). Tem je treba dodati učence, ki obiskujejo dvojezični center, kjer so v prvem razredu zabeležili kar 13 vpisov (6, 9, 9, in 7).
Špetrski center predstavlja 23% celotnega števila otrok, ki obiskujejo osnovno šolo v sedmih občinah Nadiške doline. V ostalih občinah je položaj naslednji: Sv. Lenart - 39 (5, 7, 12, 8 in 7); Podbonesec - 33 (7, 7, 10, 6 in 3); Srednje -16 (3, 2, 6, 3 in 2); Grmek - 16 (5, 4, 3 in 4).
Ob tem velja povedati, da v Tipani imajo letos 17 osnovnošolcev (2, 4, 3, 4 in 4), v Bardu 21 (5, 4, 3, 3 in 6), v Reziji pa 57 (11, 13, 14, 10, in 9).
Malčkov, ki obiskujejo otroške vrtce v Na-diških dolinah je skupno 146 (lani 149), ki so tako porazdeljeni: Podbonesec 18; Ažla 31; So-vodnje 11; Klodič 13; Sv. Lenart 23; Srednje 10; dvojezični center 40. V Tipani je 12 otrok, 10 v Bardu ter 31 v Reziji. Kar zadeva nižjo srednjo šolo je položaj naslednji: Sv. Lenart - 51 (19, 12 in 20); Speter -114 (35, 41 in 38); Rezija - 25 (8, 9 in 8). V primerjavi z lanskim letom je tokrat deset dijakov manj.	RUDI PAVŠIČ
Vodstvo ZSVP predsedniku UNCEM Foraboscu
Takšno gorsko skupnost ki bi združila Slovence!
Slovesnost v Fojdi
Spomin na padle
ČEDAD — Leonardo Forabosco, deželni predsednik združenja gorskih občin in gorskih skupnosti UNCEM, je bil minuli torek, 29..septembra, v Čedadu gost Zveze Slovencev videmske pokrajine. Predmet razgovorov se je nanašal na predlog deželne uprave za reformo krajevnih uprav s posebnim poudarkom na predlog o združevanju gorskih skupnosti.
Ustrezna stališča Zveze Slovencev videmske pokrajine je uglednemu gostu obrazložil njen predsednik Viljem Černo. V bistvu je zagovarjal tezo, naj se v videmski pokrajini ustanovi nova, obmejna gorska skupnost, etnično jasno opredeljena, ki naj bi združila Nadiške doline, Terske doline in Kanalsko dolino.
Predsednik združenja UNCEM Forabosco je poudaril cilje, ki jih z napovedano reformo zasleduje deželna uprava in ki težijo v prvi vrsti k ustvarjanju teritorialno in Upravno večjih gorskih skupnosti. Le tako bo namreč
ta ustanova vreden sogovornik Dežele pri upravljanju teritorija in pri načrtovanju njegovega razvoja. »Če bo gorska skupnost imela močno politično težo,« je naglasil Forabosco, »bodo prebivalci v goratih predelih imeli možnost rešiti probleme, s katerimi se vsak dan soočajo.« Po mnenju predsednika združenja UNCEM je potrebno deželni upravi predlagati - in to v najkrajšem času, saj je deželni zakon o reorganizaciji krajevnih uprav že v fazi oblikovanja - naj ustanovi gorsko skupnost Julijskih Predalp. Ta naj bi se oblikovala brez prisotnosti območja Humina (Gemona).
Vodstvo Zveze Slovencev videmske pokrajine je ob koncu srečanja predlagalo javno razpravo o vprašanju združitve gorskih skupnosti, ki naj bi jo priredili v teku tega meseca. Predsednik UNCEM Forabosco je sprejel vabilo in bo tudi sam sodeloval na razpravi.
Konferenca o furlanskem gospodarstvu
Messaggero Veneto ima novega direktorja
VIDEM — V polnem teku so priprave na drugo gospodarsko konferenco, ki jo bo jutri, v soboto, 3. oktobra, in jutri teden, 10. oktobra, pripravila videmska pokrajinska Uprava.
Namen pobude je preveriti stanje v gospodarstvu na Videmskem tudi spričo splošnih gospodarskih težav, izzivov, ki prihajajo od Vzhoda in samega »furlanskega modela«, ki je prav v zadnjem času beležil določene udarce. Konferenca bo na sedežu Pokrajine v Palači Belgrado. (R.P.)
VIDEM — Videmski dnevnik Messaggero Veneto ima od včeraj novega direktorja. To je Sergio Gervasut-ti, Furlan, prej direktor časopisov La provincia di Como in Giornale di Vicenza ter posebni dopisnik in pomočnik direktorja pri beneškem Gazzettinu. V današnjem uvodniku Messaggera Veneta z naslovom »Časopis za vse časopise - z močjo ponosa«, Gervasutti piše med drugim: »Furlanija, ki je v vsedržavnem kontekstu predstavljala vselej konico civilizacije, je zdaj ozemlje na meji z novim, z območjem, ki se želi, četudi sredi muk, na nek način priključiti preoblikujoči se Evropi. Kot Furlane nas čaka nelahka naloga, da se opredelimo za vsak proces, ki bo spodbujal mir in razumevanje med narodi v blagostanju.« Gervasutti označuje videmski list kot svoboden časopis, ki mora spoštovati mnenja vseh.
FOJDA — V Fojdi je bila te dni slovesnost, na kateri so se spomnili dogodkov iz vojnih časov, ko so namreč nacifašisti napadli tako imenovano svobodno furlansko ozemlje, ki se je razprostiralo od Fojde preko Ahtna, Nem in Tipane pa vse tja do Barda.
Udeležence svečanosti je pozdravno nagovoril fojdski župan Grimaz, za njim pa sta spregovorila mons. Aldo Moretti, ki je prejel zlato kolajno za zasluge v odporniškem gibanju, ter komandant Gari-baldincev Gino Lizzero-Ettore.
Prisotno je bilo tudi odposlanstvo Zveze borcev iz Tolmina.
Leta 1944 je bilo v vzhodni Furlaniji že svobodno ozemlje, prav tako tudi po beneških dolinah. Konec septembra pa so Nemci sprožili ofenzivo proti tem krajem. Proti diviziji Garibaldi-Osoppo je okupator poslal več kot 30 tisoč mož - partizanov, po večini Furlanov, je pa bilo komaj približno dva tisoč.
Srditi boji so trajali tri dni in tri noči. Okupatorji so se znašli predvsem nad domačim prebivalstvom, saj je bilo med domačini veliko žrtev, večje število le-teh pa so odvedli v taborišča. (R.P.)
■ VIDEM — V konferenčni dvorani št. 7 Univerze v Vidmu (Ul. Antonini 8) bo v petek, 9. oktobra, ob 15. uri predstavitev knjige o slovenski manjšini v Italiji La co-munita sommersa, ki jo je napisal Pavel Stranj. O njej bo govoril prof. Teodoro Sala s tržaške Univerze.
Škocjanske jame je nujno potrebno
bolje izkoristiti v turistične namene
SEŽANA Na vabilo izvršne-9a sveta skupščine občine Seža-na sta bila na obisku v Škocjan-skih jamah minister za urejanje °kolja in prostora Miha Jazbinšek Jn minister za kulturo Borut Šuk-9e s sodelavci. Sestanku so prisostvovali namestnik ministra za kmetijstvo Albin Debevec, predsednik sežanske vlade Iztok Bandelj, direktor Gostinstva Stane kbrlan in speleolog Franc Habe.
Na sestanku so največ poudarke dali urejanju zakonodaje v Zvezi z bodočimi prostorskimi rešitvami Škocjanskih jam. Dejali So’ da je potrebno poleg posamez-urbanističnih posegov v ta Pastor, ki bodo tekli na nivoju °očina-republika, zakonsko rešiti Ir} urediti tudi vprašanja uprav-danja Škocjanskih jam oziroma Celotnega prostora v posameznih republikah, ki jih bo urejala bodoča zakonodaja. To je potrebno ^di zaradi dogovorov z UNES-c-O-m, ki je že pred šestimi leti Uvrstil Škocjanske jame kot edini baravni in kulturni spomenik v Sloveniji pod svoje okrilje. Te do-9ovore je potrebno spoštovati. V Zvezi z reševanjem problemov o gorstvu okolja je bil na ravni ob-c[ne sprejet le občinski odlok, ki ščiti Škocjanske jame.
Sežanski jamar v nedavno odkritem novem rovu Škocjanskih jam
»Dosedanji razvoj Škocjanskih jam kot tudi drugih turističnih zanimivosti v sežanski občini in na Slovenskem je temeljil na masovnem turizmu. Glede na novo strategijo razvoja Škocjanskih jam in turizma na Slovenskem bo potrebno v bodoče posvetiti vprašanju turizma večji poudarek. Po zadnjih vojnih dogodkih v Sloveniji, na Hrvaškem in v ostalih delih nekdanje Jugoslavije ne beležimo
več masovnega turizma pri nas. V tako prilagojeni strukturi turizma bo potrebno več pozornosti nameniti individualnemu turistu oziroma gostu, ki obišče Slovenijo in se seznanja z zgodovino in naravnimi lepotami nove samostojne in suverene države,« je naglasil Vili Borjančič, član sežanskega izvršnega sveta, ki je zadolžen za turizem.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
Jutri zjutraj na špetrskem županstvu pred začetkom enajste prodajne razstave kostanjev, sadja, medu in gob
Posvet o zadružnem kmetijstvu v gorskem svetu
ŠPETER — S posvetom o zadružnem kmetijstvu v goratih predelih ob 10-letnici delovanja zadruge APO, ki v Nadiških dolinah združuje okrog sto kmetovalcev, se bo v Špetru jutri, 3. oktobra, začel tradicionalni oktobrski trg kostanja, medu, sadja in drugih domačih pridelkov. Posvet se bo pričel ob 10. uri v občinski dvorani.
Na njem bodo spregovorili predsednik Gorske skupnosti za Nadiške doline Giuseppe Chiabudini, predsednik združenja zadrug Paolo Braida, direktor ERSA Sandro Baldo, predstavnik Coldirettija Egidio Cendon, predsednik Confcoltivatorija Dante Savorgnan, župani iz Nadiških dolin, član vodstva gorske skupnosti Nino Ciccone in predsednik zadruge APO Andrea Visentini. Razpravo bo povezoval Renato Oualizza, zaključke pa bo povzel senator Paolo Micolini. Opoldne bodo uradno odprli 12. trg, ki bo na voljo kupcev in obiskovalcev vsako soboto in nedeljo do konca oktobra. Novost letošnjega trga je, da bodo prodajali tudi gobe, predvsem štorovke, kakršne na primer vidimo na tejle sliki. (R.P.)
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
SGP KOPER
KOPER
PODJETNIKI - OBRTNIKI
SGP »KOPER« gradi in prodaja v
OBRTNI CONI V LUCIJI - PORTOROŽ
POSLOVNE PROSTORE, KI SO NAMENJENI ZA:
—	proizvodno dejavnost,
—	obrtno dejavnost,
—	trgovsko dejavnost,
—	poslovno dejavnost.
Podrobnejše informacije so vam na razpolago na naslovu:
SGP »KOPER«, p.o. Koper, Obrtniška 30 Telefon: +3866 - 33241 • Fax: 33500
Uradna napoved tržaškega predstavnika PSI
Carbone bo odstopil iz deželnega odbora
Prehrambeni velikan bo 90 proizvodom ohranil »staro« ceno
Do novembra akcija družbe Despar z zamrznitvijo cen proti inflaciji
Gianfranco Carbone bo zapustil deželni odbor, kjer opravlja pomembno funkcijo odgovornega za prostorsko načrtovanje. Formalnega odstopa še ni in bo verjetno sledil v kratkem, za zdaj je Carbone samo formalno izrazil svoj namen v pismu deželnemu podtajniku socialistične stranke Alessan-dru Colauttiju, ki ta čas opravlja funkcijo deželnega tajnika.
V svojem pismu Carbone ne navaja razlogov, zaradi katerih zapušča deželni odbor, češ da jih bo imel priliko orisati tako strankinim kot deželnim organom. Pač pa že zdaj v pismu poudarja nujnost, da bi njegovo mesto v deželni vladi prevzel Dario Tersar, poleg Carboneja edini tržaški socialist, izvoljen v deželni svet Furla-nije-Julijske krajine, saj bi bilo drugače »teritorialno ravnovesje« v deželnem odboru hudo okrnjeno. Carbone očitno noče, da bi se ponovilo to, kar se je zgodilo ob odstopu tržaškega demokristjana Daria Rinaldija iz odbora, ko ga je nadomestil Goričan Bruno Longo.
Nekaj več o razlogih Carbone-jevega napovedanega odstopa izvemo iz intervjuja, ki ga objavlja danes furlanska izdaja beneškega Gazzettina, in v katerem deželni odbornik prikazuje svojo odločitev kot prispevek k prenovi političnega življenja na splošno in še posebno v socialistični stranki. V intervjuju se Carbone tudi kesa, da je sploh vstopil v Turellov odbor, saj je bila že takrat v teku kriza strankarskega sistema. Toda zdaj je čas, da vsakdo prevzame svoje odgovornosti. Prav politiki se morajo v znak hvaležnosti za vse, kar so v teh letih od strank prejeli, umakniti s prizorišča in omogočiti, da drugi izvedejo prenovo. Kdor bo dovolj verodostojen, se bo lahko vrnil na površje, za to pa bo potreben čas, dodaja Carbone, ki na ta način daje vedeti, da se ne misli umakniti iz političnega življenja, pač pa le s pomembnih javnih in političnih funkcij.
Iz Gazzettina izvemo tudi, da je Carbone prepričan, da vodilni razred starega režima ne more biti tudi vodilni razred novega. Pri tem navaja zgovoren primer: na prihodnjih deželnih volitvah -pravi - bo PSI namesto sedanjih 13 imela 6 do 7 deželnih svetovalcev. Če domnevamo, da bo Carbone izvoljen v Trstu, Saro v Vidmu in Francescutto v Pordenonu, bo to pomenilo, da bodo polovico socialističnega predstavništva sestavljali bivši podpredsedniki deželne vlade, se pravi predstavniki starega sistema oziroma »starega režima«. »Prav zato se moramo pobrati,« pravi Carbone brez dlak na jeziku, »ker bi predstavljali arheologijo politike, pa čeprav smo stari 40 let.«
Gianfranco Carbone
V intervjuju Carbone tudi pravi, da za izhod iz krize PSI ni pravi recept ta, da bi vsi vsevprek skakali na Martellijev voz. To pa ne pomeni, da bi deželni odbornik zagovarjal Carxija, nasprotno: prav včeraj je skupaj z drugimi deželnimi socialističnimi veljaki podpisal izjavo, ki zahteva takojšen odstop tajnika Craxija in celotnega vodstva kot pogoj, da se znotraj stranke odpre nova razprava. Prav tako se dokument zavzema za takojšnje sklicanje strankinega vsedržavnega kongresa, na katerem naj bi definirali prenovljeno politično linijo v smislu prozornosti, moralnosti in verodostojnosti. Poleg Carboneja so dokument podpisali Dario Tersar, Enri-co Bulfone, Bruno Lepre, Nemo Gonano, Luigi Blasig, Paolina Lamberti Mattioli, Lucio Cinti in Franco Vampa.
Z zamrznitvijo cen proti inflaciji! Parola, s katero so si v dneh takoj po devalvaciji lire polnili usta italijanski politiki, je postala v Furlaniji-Julijski krajini realnost. Ne po zaslugi politikov, pač pa enotne sindikalne zveze in pomembnega prehrambenega podjetja. Od sobote dalje bodo — potem ko so to že v ponedeljek ude-janili v drugih pokrajinah — tudi na Tržaškem v trgovinah z jestvinami in supermarketih družb Despar, Eurospar in Interspar zamrznili cene 90 temeljnim prehrambenim proizvodom.
Hvalevredno in predvsem dobrodošlo pobudo so predstavili javnosti na včerajšnji tiskovni konferenci. Pokrajinski tajnik CGIL Antongiulio Bua je uvodoma podčrtal, da gre zametke za odločitev, ki gre v račun potrošnikov, iskati v dneh takoj po znani 7-odstotni devalvaciji lire. Že takrat je bilo jasno, da bodo skušali nekatera podjetja, družbe in trgovci naviti cene, češ da so se s padcem kupne vrednosti italijanske valute podražile surovine in predvsem energetski viri (ki močno učinkujejo na samo proizvodnjo in prevoz iz tovarne do prodajnih mest). V Trstu so pokrajinska tajništva enotne sindikalne federacije CGIL, CISL, UIL zahtevala nujni sestanek s prefektom, da bi tudi z njegovo pomočjo dosegli kolikor tolikšno ustalitev cen proizvodov najširše potrošnje vse tja do januarja prihodnjega leta. Sindikati so bili tako nositelji protesta širokih slojev prebivalstva proti neupravičenemu navijanju cen. Srečanje s prefektom bo predvidoma jutri.
Že pred tem se je sindikalna zveza obrnila na nekatera velika prehrambena podjetja in družbe, da bi skupaj z njimi izpeljala široko akcijo za vsaj začasno ohranitev sedanjih‘cen. Bua je poudaril, da se je na pobudo odzvala družba Despar, ki je v rekordnem času pripravila nekakšno »košarico« proizvodov in blaga po »starih« cenah. Pokrajinski tajnik CGIL (na tiskovni konferenci sta bila prisotna tudi pokrajinski tajnik CISL Luciano Kakovic in pokrajinska tajnica UIL Adele Pino) je omenil, da so se pozneje za pobudo »ogreli« še nekateri drugi prehrambeni velikani (npr. COOP), družba Despar pa ima zaslugo, da je začela to protiinflacijsko akcijo. Bua je ob koncu ponovil cilj tega projekta v bran denarnic občanov: potrošnike želi vzgojiti, da bi pri svojih vsakodnevnih nakupih izbirali tiste trgovine, ki nudijo proizvode po najbolj konkurenčnih cenah.
Protiinflacijsko akcijo je orisal odgovorni za marketing in trgovinsko izmenjavo družbe Despar Alessandro Beltrame. Dejal je, da se je njegova družba takoj odzvala pozivu sindikalnih organizacij in željam potrošnikov. Njeni strokovnjaki so pripravili »košarico« 90 proizvodov, katerih cena bo do 28. novembra ostala nespremenjena. Med te proizvode spada blago najširše potrošnje, in to različnih znamk, bodisi prvokakovostnih, bodisi cenejših. V Furlaniji-Julij-ski krajini bodo lahko kupci dobili te proizvode v 263 prodajnih centrih družbe; na Tržaškem jih je skupno 47.
Med »zamrznjenimi« proizvodi gre omeniti osvežilne pijače Guiz-
za, Cocacola, Fanta, sadne sokove Zuegg, pivo Dreher, proizvode Santarosa, Maruzzella, Star, Man-zotin, Barilla, Dante, med kavami proizvode znamk Lavazza, Segaf-redo, Splendid, Hag. Beltrame je omenil le nekatere od 90 izbranih proizvodov. Popoln seznam s cenami vred bo družba Despar posredovala javnosti z obsežno reklamno akcijo.
Izvedenec Despar je pri predstavitvi omenil, da predstavlja pobuda določeno tveganje; predvsem zaradi negotovosti na denarnem in na proizvodnem tržišču. Izrazil pa je prepričanje, da bodo kupci znali pravilno oceniti njihov napor in ga tudi podprli, seveda z nakupom. Po mnenju Bel-trameja bo to tudi način, s katerim bo mogoče prizadeti tiste, ki bodo v teh dveh mesecih svojeglavo zvišali cene.
Jutri nova akcija za čiščenje obale
Tržaška Zveza za okolje bo ponovila pobudo čiščenja plaž, ki jo je_ izvedla maja letos pod geslom »Čiste plaže 92«. Takrat se je k pozivu te naravovarstvene organizacije odzvalo lepo število prostovoljcev, ki je z obmorskega pasu v Tržaškem zalivu odstranilo na kvintale razne nesnage.
Zdaj pa Zveza za okolje vabi prostovoljce, naj se zberejo jutri ob
14.30	pred restavracijo Castelreggio v Sesljanskem zalivu; s seboj naj seveda imajo rokavice ter primerno oblačilo in obutev. Vsem udeležencem čiščenja bodo prireditelji podarili simpatično majico. Kdor želi več informacij ali pristopiti k pobudi naj telefonira na štev. 364746.
Sklicanje pokrajinske konference o teritoriju zavira nesoglasje med pristojnimi ustanovami
Deželni svetovalec SSk Brezigar je že na začetku lanskega leta vložil svetovalsko vprašanje, v katerem je zaprosil za vrsto pojasnil glede sklicanja pokrajinske konference o teritoriju. Sklicanje konference je vsekakor potrebno posebno v trenutku, ko deželna uprava pripravlja revizijo osnovnih urbanističnih dokumentov, kot sta urbanistični zakon in deželni urbanistični načrt, je zapisal predstavnik SSk v vprašanju lanskega januarja. V njem je tudi podčrtal, da se je Dežela že pred časom obvezala za sklicanje konference o tržaškem teritoriju, ki je nujno potrebna, da bi lahko ocenili upravljanje tega sicer omejenega teritorija, ki je bil v preteklosti večkrat slabo izkoriščen in da bi se v nadalje preprečilo uresničevanje škodljivih posegov za teritorij.
Zato se je svetovalec Brezigar obrnil na deželno vlado z vprašanjem, v katerem sprašuje, ali se ji mar ne zdi primerno, da bi pred deželno konferenco sklicali pokrajinsko, za organizacijo katere se je deželna uprava sicer obvezala že leta 1982.
Na to vprašanje je včeraj, po tolikšnem čakanju odgovoril deželni odbornik Carbone, ki je sicer dejal, da odgovarja v zadregi, in svetovalcu Brezigarju priznal, da ima prav, da se pritožuje. Odbornik Carbone je dodal, da je deželna uprava sicer organizirala pripravljalni seminar, ki pa ni obrodil nobenega sadu. Priznal je tudi, da je ne-sklicanje deželne konference o teritoriju politično dejanje in pri tem dodal, da se med raznimi ustanovami ne znajo usklajevati podobne pobude. Po njegovem gre za zgodovinske razloge, ki so prišli do izraza tudi med razpravo o zakonu za razvoj Krasa. Sedaj pa se to vprašanje ponovno postavlja in ga je tudi treba rešiti, ker deželna uprava pripravlja deželni urbanistični načrt. Odbornik Carbone je še pristavil, da ni mogoče, da je del tržaške pokrajine s tega vidika nekrit. Razume tudi -je še dejal- zaskrbljenost prebivalstva, vendar pa manjkajo sogovorniki, v prvi vrsti tržaška Občina.
S takim odgovorom ni bil svetovalec Brezigar zadovoljen. Dejal je, da zahteva po rešitvi
tega vprašanja sega deset let nazaj, ko je deželna uprava podpisala sporazum o protivrednostih za velike infrastrukture na Krasu. Sicer je pristavil, da razume probleme, ki jih je izpostavil odbornik Carbone, po njegovem pa bi jih bilo mogoče rešiti prav na konferenci o teritoriju. Poudaril je še, da je pokrajinska konferenca o teritoriju nujno potrebna, da bi lahko za naprej vedeli, kaj je na tem teritoriju mogoče narediti in kaj ne. Poudaril je še, da jo je treba sklicati pred koncem tega leta, da bi na njej lahko mirno razpravljali, ker ne gre pozabiti, da bodo prihodnje leto volitve, pred katerimi postane reševanje tudi kakega obrobnega problema zelo težavno, saj celotno razpravo pogojuje predvolilna razprava.
Sicer pa je bila včerajšnja deželna seja (skupščina se mora namreč po statutu obvezno sestati na prvi delavni dan v mesecu oktobru) skoraj v celoti posvečena odgovorom na vprašanja in interpelacije svetovalskih skupin.
Od jutri na velesejmu razstava o raziskavah na Antarktiki
Jutri, ob 11. uri, bodo na tržaškem velesejmu odprli razstavo "Italija na Antarktiki", ki jo prirejajo Laboratorij za znanstveni imaginarij, ENEA, Vsedržavni načrt za raziskave na Antarktiki (PNRA), geološki in panteološki departma Tržaške univerze ter geofizikalni observatorij iz Trsta.
' Italija na Antarktiki" je razstava, ki je posvečena predvsem šolski mladini; razstavljeni so panoji, slike, znanstveni instrumenti in geološki vzorci, prikazuje pa klime, ledenike, geologijo ter živalski in rastlinski svet antarktičnega kontinenta. Dober del prostora na razstavi je namenjen dejavnostim PNRA z informacijami o odpravah, ladjah, italijanski postaji v zalivu Terranova in znanstvenoraziskovalnim dejavnostim, ki so bile opravljene v sektorjih fizike atmosfere, kozmofizike, biologije, medicine, oceanografije, zemeljskih ved, ambientalnih študij in tehnoloških raziskav.
Poleg razstave, ki bo odprta do 25. t.m. (vsak dan od 8.30 do 13. in od 14.30 do 18. ure ter v nedeljo od 10. do 17.30), bo poskrbljeno za didaktično službo za šole iz F-JK. Služba predvideva vodene obiske, seminarje za učno osebje, brezplačno razdeljevanje publikacij za študente in učitelje ter audiovizu-elne pripomočke za šole.
Šolarji in skupine, ki si želijo ogledati razstavo, se bodo lahko poslužili osebja, ki je delovalo na Antarktiki in ki bo na razpolago za prikazovanje svojih izkušenj. Kddor se želi poslužiti vodenih obiskov, se mora telefonsko zglasiti na tajništvo Laboratorija (040/390-785). Laboratorij za znanstveni imaginarij in ENEA pa v sodelovanju z IRRSAE in Deželnim šolskim uradom predlagajo seminar, na katerem bo učno osebje lahko poglobilo to problematiko; v Trstu bo v četrtek, 8. t.m., ob 16. uri.
pismo uredništvu
Slovenščina v Trstu nikakor ni tuj jezik!
Spoštovano uredništvo,
dovolite mi le krajše pojasnilo k zadnji seji pokrajinskega sveta. Sporno vprašanje je bila trditev v zapisniku, da smo Peterlin, Košu-tova in jaz govorili v "tujem jeziku". Zame je izraz žaljiv in netočen, saj slovenščina v Trstu nikakor ni tuj jezik. Pokrajinskim svetovalcem sem pojasnil, da je Trubar pred pol tisočletja po slovensko pridigal pri sv. Justu, grofica Marenzi pa je pisala materi v lepi slovenščini. Skratka, slovenščina je v Trstu jezik domačinov in ne tujcev!
To je bil smisel mojega protesta in zahteve, naj se zapisnik popravi, čemur predsednik Crozzoli in sodelavci niso hoteli ugoditi, ker meče na vse to močno politično senco. Kako je mogoče misliti, da se taka upravna večina lahko prelevi v nekaj naprednega in demokratičnega, si res ne morem predstavljati.
Stojan Spetič
Vsaj po količini bo letošnja letina zadovoljiva
Trgatev gre h kraju
V naših krajih se počasi končuje trgatev. Če sodimo po kvantiteti, bo letina zelo dobra, za oceno kvalitete letošnjega pridelka pa bo treba seveda še počakati. Zgornjo fotografijo je Mario Magajna posnel v Križu, kjer se je trgatev dejansko že zaključila. Tudi letos je tržaška občinska uprava na zahtevo domačih vinogradnikov zaprla za promet Ul. Pucino in ostale poljske poti v kriških "bregih".
V prihodnjih dneh vrsta protestnih akcij posameznih kategorij
Vroč oktobrski sindikalni koledar sektorskih stavk in demonstracij
Po torkovi štiriurni splošni stavki v vsej Furlaniji-Julijski krajini se bodo tja do srede oktobra zvrstile še številne stavke in protestne manifestacije različnih delovnih kategorij, predvsem zaposlenih v javnem sektorju. Tako bodo prav danes za ves dan prekrižali roke uslužbenci v državni in krajevnih upravah, včlanjeni v konfederalne sindikate CGIL, CISL in UIL, in bančni uslužbenci, včlanjeni v avtonomne sindikate FABI, CISAL in CONFSAL, medtem ko bodo uslužbenci osrednjega denarnega zavoda Banca d'Ita-lia prekrižali roke za dve uri. Iz Trsta bo danes krenilo v Rim šest avtobusov zaposlenih v javnih službah, vključno s šolniki, ki se bodo udeležili vsedržavne manifestacije sindikatov CGIL, CISL in UIL za javni sektor proti gospodarskemu manevru Amatove vlade.
Jutri bo za nov protestni trenutek poskrbela tržaška federacija Stranke komunistične prenove, ki - očitno nezadovoljna z ostrino torkove deželne splošne stavke -prireja lastno javno demonstracijo proti vladni ekonomski politiki in proti julijskemu sporazumu o ceni dela, povrhu pa še v podporo predlogu za vsedržavno splošno stavko. Povorka bo ob 17.30 s Šentjakobskega krenila proti Borznemu trgu, kjer bo ob 18.30 govoril predsednik novokomunistične skupine v rimskem senatu, Lucio Libertini. Malo pred tem se bo Li-bertini tudi srečal s predstavniki krajevnega tiska.
V ponedeljek, 5. oktobra, bo vsedržavna stavka bančnih uslužbencev, včlanjenih v CISNAL in 4-urna vsedržavna stavka železni-
čarjev, včlanjenih v konfederacije CGIL, CISL in UIL. V torek jim bodo z dveurno stavko po vsej državi sledili kolegi vsega javnega prevoznega sektorja CGIL, CISL in UIL, medtem ko bodo v sredo za štiri ure prekrižali roke v konfederalne sindikate včlanjeni uslužbenci letališč. V četrtek bo prav tako v režiji CGIL, CISL in UIL štiriurna vsedržavna stavka pomorščakov in pristaniščnikov, v petek, 9. oktobra, pa zaposlenih na avtocestah in v špediciji, medtem ko je sindikat CISNAL za petek oklical celodnevno vsedržavno splošno stavko.
Deželni avtonomni sindikat vodstvenih delavcev v javnem sektorju CONFEDIR pa je včeraj v okviru vsedržavne akcije oklical sindikalno pripravljenost, s katero protestira proti uzakonitvi vladnega odloka št. 384 iz letošnjega 19. septembra, ki onemogoča obnovo delovne pogodbe javnih uslužbencev za vse leto 1993 in krepko posega tudi na področje ostalih sindikalnih pridobitev. V tiskovnem sporočilu pa deželni CONFEDIR dodaja tudi zelo negativno sodbo o delu deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine, ki da se je odpovedala svoji avtonomiji, ko ni niti skušala pravočasno zaščititi kupno moč plač deželnih uslužbencev, saj so le-te ostale na ravni iz 31. decembra 1990.
Za svojevrsten protest proti Amatovi politiki reševanja državne bilance pa bodo jutri in v nedeljo poskrbeli motociklisti iz vse dežele. Zbrali se bodo v Trstu, kjer bodo uprizorili »bedenje ob smrti motociklistov«. Letala, helikopterji, ferrariji in jahte nimajo nič skupnega z nami - pravijo na
letaku - zato ne maramo vlačenja za nos. Amato, rolex, ki ga imaš na zapestju je luksuz - nadaljujejo
-	motorno kolo pa ne! Nismo več pripravljeni plačevati škode, ki so jo povzročili naši ministri, saj smo si motorna kolesa kupili s svojim delom in ne s podkupninami... Skratka, motociklisti odklanjajo davčni vijak, ki stiska njihove jeklene konjičke, zato bodo med 10. in 13. uro uprizorili polževo vožnjo po nabrežju, po Korzu Italija in Ulici Carducci, med katero se bodo ustavljali na trgih in mimoidočim - z največjo omiko, zagotavljajo - pojasnjevali svoje argumente.
Skratka, mera je očitno zvrhana in nezadovljstvo takorekoč počez pretresa vse družbene sektorje dela kot tudi osebnega življenja. Razumljivo je zato, da tudi znotraj konfederalnih sindikatov raste pritisk za oklic vsedržavne splošne stavke, še zlasti pri tistih kategorijah - kot na primer kovinarjih
-	ki so znane kot najbolj bojevite. Proti Amatovemu gospodarskemu manveru pa so tokrat tudi trgovci, ki jih je le-ta po njihovi presoji »postavil v središče akcije, ki teži h kriminalizaciji celega sektorja«. Kot da to ne bi bilo dovolj, pa vladni ukrepi po mnenju trgovcev hkrati prizadevajo tudi naj šibkejše ekonomske in socialne kategorije.
Posebno poglavje predstavljajo tudi pomorščaki in še zlasti prista-niščniki, ki so tačas v Trstu pod dvojnim udarom, saj jih je poleg vladnega gospodarskega manevra potegnila v svoj vrtinec huda kriza krajevnega pristanišča z vsemi neznankami, ki jih predstavlja njen gotovo nelahek razplet.
Predstavili so dela (7. Stupice in M. Kravosa
Dvojni dogodek sinoči ob otvoritvi sezone TKG
Sinoči je bila v Galeriji TK otvoritev letošnje sezone s pregledno razstavo del na papirju pred dvema letoma umrlega slovenskega slikarja Gabrijela Stupice in s predstavitvijo novega pridelka poezije, kot piše na vabilu, to je nove pesniške zbirke Marka Kravosa z naslovom Obzorje in sled, ki je izšla pri Državni založbi Slovenije. S tem dvojnim kulturnim dogodkom, ki je na kratko prijetno praznično slovesnost privabil veliko ljubiteljev umetnosti in poezije, je tudi v galeriji Tržaške knjigarne življenje ponovno stopilo v običajne delovne tirnice.
Otvoritev nove sezone je seveda vedno posebna priložnost, včerajšnja prireditev pa je bila še zlasti pomembna, saj bo letošnja sezona deseta zapored, kot je v svojem pozdravnem nagovoru poudaril ravnatelj Galerije Franko
Zgoniška skupščina se je ubadala z delikatnimi problemi uravnovešenja občinskega proračuna
Zgoniški občinski svet je v sredo, v po zakonu predvidenem roku, revidiral proračun in uravnovesil posamezne postavke finančnega Poslovanja v tekočem letu. Skromnejši priliv sredstev iz državne blagajne in znatno nižje dohodke od davka na kupoprodajne pogodbe INVIM je v glavnem odtehtal višji donos davka ICIAP. Vsekakor je prišlo v posameznih postavkah do sicer neznatnih računskih premikov in prilagoditve knjigovodskim izkazom, ne da bi to kakorkoli okrnilo ali pogojevalo programirane storitve.
Osrednja Hranilnica in posojilnica v Rimu je izdala povoljno mnenje v zvezi s prošnjo zgoniške občine za dodelitev 10-letnega posojila v višini 145 milijonov lir za nakup večjega šolabusa s 44 sedeži. Spričo upokojitve dveh Uslužbenk je občinski svet sprejel sklep, da dodeli zasebnikom službo za čiščenje obeh šol-fkih poslopij v Zgoniku in šole pri Briščikih, kar pa ne pomeni, da bo za to črtano mesto v
organiku.
V uvodnem poročilu je župan Miloš Budin poročal svetovalcem o petih zadevah. Zelo pozitiven je obračun dvotedenskega zdraviliškega letovanja upokojencev v Dobrni in to pobudo bodo skušali obnoviti tudi v prihodnjih letih. Osnovna šola pri Briščikih, ki je bila od ustanovitve nameščena v zasebnih prostorih, se je z letošnjim šolskim letom vselila v prostore vaškega doma, ki so ga prostovoljno dogradili domačini v spomin na padle vaščane. Službo prevoza učencev in dijakov s šolabu-som so eksperimentalno raztegnili tudi na re-pentabrsko občino in v kolikor se bo pobuda obnesla tako glede funkcionalnosti kot ekonomske računice, bodo to službo poenotili in sklenili konvencijo med občinama.
Napovedano je srečanje med upravitelji de-vinsko-nabrežinske, zgoniške in sežanske občine, da oblikujejo skupno stališče v zvezi s pobudo, da bi mejni prehod na Gorjanskem bil odprt nonstop 24 ur dnevno. Tako bi še okrepili in vzpodbudili človeško, družbeno in zgodo-
vinsko povezanost ljudi, ki živijo na tem območju. Obenem pa bi tako dokaj zmanjšali vpliv meje na medčloveške odnose.
Govor je bil tudi o nenadni zamrznitvi sredstev Sklada za Trst, ki je vsem občinam omogočal finansiranje javnih del. Tudi zgoniški upravitelji upajo, da bodo vsaj delno preklicali ta omejevalni ukrep in da bo tako Občina lahko realizirala tista javna dela, ki so bila že načrtovana in nekatera tudi odobrena. V zvezi z razpolaganjem finančnih sredstev je zgoniški občinski svet naslovil na deželno upravo resolucijo, s katero jo poziva, naj dodeli na osnovi člena 54 višji prispevek, ker so se v teh zadnjih letih pristojnosti občine zelo razširile in je morala po decentralizaciji upravljanja prevzeti nase finančno breme novih služb.
Svetovalec Gruden je opozoril na zanemarjenost in tudi nevarnost cestnih povezav, ki so v pristojnosti pokrajinske uprave. Tako stanje je nevzdržno in nujno je poskrbeti za periodično čiščenje in vzdrževalne posege.
B. S.
Vecchiet. Tudi prva razstava pred desetimi leti je bila posvečena Gabrijelu Stupici, je še povedal Vecchiet, tako da bo ta poklon očetu slovenskega slikarstva obenem spomin na prehojeno pot in voščilo za bodočnost.
Temu razmišljanju se je pridružila Ude Košuta, ki vodi Tržaško knjigarno. Povedala je, da bodo letos otvoritve razstav povezane tudi s predstavitvijo novih pesniških zbirk in pesnikov. Za ta mesec so tako predvidene še dve razstavi in tri predstavitve.
Razstavljena dela Gabrijela Stupice bi bila morala predstaviti Tatjana Pregl, ki je bila žal zadržana. O pesniški zbirki Marka Kravosa je z njemu prirojeno toplino spregovoril Tone Pavček, ki je takoj poudaril, da je o njej prijetno govoriti, ker je dobra, vendar je takoj dodal, da je o poeziji težko govoriti, čeprav se ji je lahko zaupati. Temeljni besedi v zbriki Obzorje in sled sta potovanje in morje, sla po širini morja in skrb pred skrivnostjo in usodnostjo te širine, ki jo pesnik ironizira z nonšalantno gesto.
Igralec Vladimir Jurc je nato prebral nekaj pesmi iz knjige, na koncu je povzel besedo še pesnik sam. Spomnil se je na izid svoje prve zbirke pred desetimi leti in primerjal tedanje čase s sedanjimi. Predvsem je izrazil up, da bo naše prizadevanje v veselje tudi tistim, ki jih še ni med nami in ki bodo, ko nas ne bo. O svoji zadnji zbirki je povedal, da nanjo gleda z otožnim razpoloženjem, kot na otroka, ki je shodil, vendar z mirno vestjo, z občutkom, da je celovita in da je v novem dolgem verzu, v epskem načinu izražanja, ki ga je poiskal na osnovi svojega pedtesetletnega obzorja podal široko obzorje ali tenki smisel besednega sveta.
(bov)
Na sliki (foto Križmančič) utrinek sinočnje otvoritve sezone v Galeriji TK.
V motelu Valrosandra 9. zasedanje »Danubio-Adria«
Zanimiv posvet o trdih snoveh
Včeraj se je začelo (zaključilo se bo jutri) 9. zasedanje »Danubio-Adria« o eksperimentalnih metodah v mehaniki trdnih snovi, ki zadeva Predvsem vsa tista vprašanja, ki so povezana z načrtovanjem na področju mehanskega inženirstva. Med zasedanjem bodo predstavili rezultate raziskav, ki so jih strokovnjaki opravili na tem področju; soočali se bodo }^Vedenci specializiranih združenj iz Avstrije, Češkoslovaške, Hrvaške, Madžarske in Italije. Že leta 1984 je namreč teh pet združenj ustanovilo Posebni odbor, da bi pač prispevalo pri vzpostavljanju stikov in za znanstveno sodelovanje med univerzitetnimi raziskovalci, industrije! in raziskovalnimi laboratoriji.
Zasedanje, ki je v motelu Valrosandra, se odvija vsako leto na začetku jeseni v eni od petih držav donavsko-jadranskega področja. Za Organizacijo letošnjega tržaškega zasedanja je velik del prispevala Tr-aska univerza; predviden je tudi obisk obratov v Fincantieri.
Od ponedeljka nov, »poskusni« urnik deželnega urada Novinarske zbornice
v ponedeljek, 5. oktobra bo Novinarska zbornica za Furlanijo-Julij-0 krajino poskusno uvedla nov urnik. V uradih na Korzu Italia 13 so namreč ugotcmii, da se največ oseb zglasi pri njih v poznih dopoldan-*u oziroma v zgodnjih popoldanskih urah, zato bodo odslej dopoldne Prrali urad pol uro kasneje in ga popoldne odpirali pol ure prej. Od Ponedeljka dalje in predvidoma do konca leta naj bi bil torek urnik • kovinarske zbornice sledeč: od ponedeljka do petka od 10. do ■40 in od 15.30 do 18. ure, v sobotah dopoldne pa bo po novem urad
zaprt.
V bližini Peska ujeli turško »veliko ribo« mednarodne mreže prekupčevalcev z mamili
V prejšnjih dneh so agenti tržaškega letečega oddelka v bližini mejnega prehoda pri Pesku aretirali pripadnika tako imenovane turške mafije, ki se posveča prekupčevanju z mamili in to v mednarodnem okviru. Gre za turškega državljana Ismaila Ulserina, ki so ga že obsodili na 22 let zapora zaradi prekupčevanja z mamili.
Ismail Ulserin, ki se je rodil 9. novembra 1941 v turškem kraju Izmit, je med vidnejšimi člani zločinske organizacije in je bil predvsem »zadolžen«, da preko mejnih prehodov na Tržaškem »prepelje« velike količine mamil, predvsem morfija in heroina. Morfij in heroin je na Tržaško prihajal iz Turčije, kjer so ju ustrezno preparirali, namenjena pa sta bili siciljski mafiji, s katero je turška veliko in z vidika zagotovljenega dobička zelo uspešno sodelovala.
Kot že rečeno, je bil Ismail Ulserin viden predstavnik turške »veje« mednarodne mreže prekupčevalcev z mamili, tudi njegov doprinos v krutem poslu je bil dobro poznan, saj je že bil obsojen na precej ostro zaporno kazen. Vendar pa ga v Turčiji nikakor nismo mogli izslediti, ker si je bil med drugim spremenil preimek iz Ulserin v Kotam.
Podrobnosti tržaške aretacije niso znane, ker jih zaradi preiskovalne tajnosti niso javili. Vsekakor pa so agenti tržaškega oddelka morali dolgo časa vztrajati in preverjati razne sledi, da so končno lahko prijeli turškega prekupčevalca. Njegova aretacija je hud udarec za mednarodno mrežo prekupčevalcev, ker je bil Ulserin med vodilnimi člani t.i. turške mafije, ki je svoje posle razpredla v številne evropske države, istočasno pa seveda aretacija predstavlja lep uspeh tržaških agentov. Kot komentar k aretaciji bi lahko še rekli, da lahko nudi še dodatek dokaz k trditvi, da je ena izmed poglavitnih smeri, iz katere prihaja droga v Italijo »balkanska pot«, ki se začenja v Turčiji.
Spet na hitri cesti
Hitra cesta, na kateri se je doslej -predvsem na odseku na področju Valmaure- pripetilo že veliko nesreč, je včeraj spet terjala svojo žrtev, tokrat v osebi 26-letne Ales-sansre Bartolin, ki so jo sprejeli na zdravljenje v katinarsko bolnišnico s prognozo okrevanja v 30 dneh. Okoli devete ure zjutraj se je Ales-sandra Bartolin, ki stanuje v Ul. San Martino 16, z večjim avtomobilom lancia peljala proti mestu, ko jo je približno v višini glavnega sedeža zadruge Cooperative operaie pri Valmauri na spolzki cesti, verjetno tudi zaradi precejšnje hitrosti, močno zaneslo, tako da je pristala v ograji. Pri tem je zadobila več poškodb, tako da so jo nemudoma prepeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so jo predvidoma za mesec dni zadržali na zdravljenju.
Pogovor s predsednico KD Ivan Grbec Devano Černič
Po upokojitvi še bolj predana škedenjskemu društvu in zboru
Ko smo se zadnjič srečali na sestanku odbora KD Ivan Grbec v Skednju, so nas članice povabile v svojo sejno sobo in nas prosile za uslugo. »Naša dolgoletna predsednica Devana Černič odhaja z letošnjim šolskim letom v pokoj. Ostaja pa naša predsednica in zvesta članica domačega zbora ter ena tistih, ki ji je delovanje našega društva pri srcu, kot ji je bilo vedno pri srcu tudi delovanje domače šole. Takšna misli ostati še naprej; zato bi bilo lepo, če bi se v dnevniku spomnili učiteljice, ki je razumela posebno nalogo, ki ji je bila zaupana, da ne more biti samo zaposlena v šoli, če ni tudi tesno povezana s kulturnim življenjem in ustvarjanjem v vasi.«
Pa smo se z Devano Černič, ki je v tem letu z vrsto drugih naših učiteljev iz dolinske šolskega okrožja stopila v pokoj, pogovorili o njenem delu na šoli, pa tudi v domačem društvu, kjer opravlja kot predsednica, pa tudi pevka, zelo pomembno nalogo.
»Pravzaprav ne vem, če sem najboljša predsednica. Morda sem preboječa in ne znam vedno dovolj energično nastopati, vem pa, da svoje društvo iz srca ljubim, da ljubim vse svoje sopevke, pa tudi člane društva, da sem mu z veseljem poklonila vse svoje proste ure in da sem bila z vsemi vedno zelo vesela vsakega skupnega uspeha.«
Devano lahko štejemo za pristno Skedenj ko, čeprav je prišla tja od Magdalene komaj šest mesecev stara in je nato preživela osem let na Kolonkovcu. Potem pa se je preselila v Skedenj in tu opravila šolanje.
»Kako daleč, pa tudi po pomenu še vedno blizu so mi tisti časi, ko
sem začela na primer s svojim delom v domači šoli Ivan Grbec. Na te čase me vežejo naj lepši in najgloblji spomini. Dobro sem se razumela z učenci, starši, pa s svojimi kolegicami. Bili smo v stalnem stiku in reševali probleme, kot na primer takrat, ko smo ostali brez učilnice in sem morala svoje učence učiti v kleti Skedenjske konzulte. Naš skupni nastop je imel uspeh in tako smo si priborili novo učilnico v šolskem poslopju. Vsi skupaj smo začeli tudi akcijo za uvedbo podaljšanega pouka, ker smo menili, da je prav, da ostanejo otroci čim več časa v slovenskem ambientu.«
»Spominjam se tudi navdušenja •mamic, ki so pripravljale narodne noše za našo šolsko prireditev, oziroma za folklorno skupino.Z njo, pa tudi sicer z ostalimi otroci, smo nato nastopali na številnih prireditvah, med drugim v Palaz-zettu dello šport, skupno z italijanskimi vrstniki.
Sedaj bo Devana posvetila še veliko več časa svojemu društvu, čeprav je tudi šolskim oblastem obljubila, da bo v sklopu Ljudske univerze sodelovala pri učenju petja. V društvu jo vsekakor čaka še veliko dela, saj bo moralo pripraviti občni zbor. Potem ima doma 18-mesečno vnukico Saro, ki jo tudi zaposluje.
»Seveda ostajam zvesta našemu zboru, kot tudi društvu in vsem njegovim dejavnostim. Želela bi, da bi se tej dejavnosti pridružilo čim več domačinov, predvsem mladih. Saj imamo že letos lepo število novih mladih pevk, pa bi jih radi imeli čim več, da bi naša pesem donela ob vseh domačih, pa tudi drugih prireditvah.«
NEVA LUKEŠ
koncerti
Gledališče Verdi
Simfonična sezona '92
Predprodaja vstopnic za vse koncerte pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita (zaprta ob ponedeljkih).
Danes ob 20.30 (red A) bo v gledališču Rossetti KONCERT orkestra gledališča Verdi. Dirigent Carl Melles. Nastopata harfistka Jasna Corrado Merlak in flavtist Mario Ancilotti. Na sporedu Brewa-eys, Mozart, Smetana in Schubert.
Ponovitev koncerta bo jutri ob 21. uri v Palasport "Carnera" v Vidmu.
Avditorij Muzeja Revoltella
"Nedelje mlade glasbe"
V	nedeljo, 4. oktobra, ob 11. uri bo v Avditoriju muzeja Revoltella v Ul. Diaz koncert posvečen 300-letnici Tartinijevega in 200-letnici Rossinijevega rojstva. Nastopil bo klavirski duo FROSINI-BAGGIO. Na sporedu Payr, Mozart, Hummel in Schubert.
Koncerti bodo trajali do 13. decembra. Informacije, abonmaji in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita.
"Trieste Prima"
V	torek, 6. oktobra, ob 20.30 bo v Avditoriju muzeja Revoltella na sporedu koncert "Prima Trieste". To je serija koncertov, ki jih organizira gledališče Verdi z Združenjem Chromas in s podporo dežele F JK, Združenja Alpe-Jadran in tržaške občine.
Nastopila bosta Annamaria MORINI (flavta) in Enzo PORTA (violina). Na sporedu Mandanici, Kenakis, Gervasoni, Ghirardi, Piacentini, Guarnieri.
Repentabrska cerkev
V	nedeljo, 4. oktobra, ob 11. uri bo
na sporedu zadnji koncert stare glasbe, ki jih prireja Gallus Consort in Deželni sedež RAI pod pokroviteljstvom Tržaške pokrajine. Nastopili bodo: Pietro ZAZ-ZETTA, Anna maria BIANCONI, VValter BARBIERO, Emilio MOTTA, Gian Do-menico BUSATO, Laura MIRRI, Daniele MILANESE in Paolo PREVEDELLO.
Gotska cerkev v Štivanu
V	ponedeljek, 5. oktobra, ob 20.30 se zaključi šesta koncertna sezona "Timav-ske note", ki jo prireja PUNTO MUSI-CALE iz Sesljana. Nastopili bodo solisti: sopranistka Livia Valentinsig, kontralt Giacinta Simon, tenor Luca Dordolo, bas Leonardo Palmigiani, Carla Agostinello in Reana De Luca (klavir), Stefano Bembi (harmonij) in zbor GALLUS pod vodstvom Stojana Kureta.
Gledališče Mlela
Jutri, 3. oktobra, ob 21. uri bo otvoritev sezone 1992/93 s koncertom glasbenih skupin BEAT SHOP, MUMBLE RUMBLE in RADIO REBELDE. Koncert spada v okvir manifestacij ob 30-letnici Beatlesov.
šolske vesti
Osnovna šola Marica Gregorič Stepančič pri Sv. Ani prireja za šolsko leto 1992/93 tečaj slovenskega jezika za odrasle. Potrebne informacije dobite na tel. št. 812214 ali 773411.
kino
ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 Nel continente nero, r. Marco Risi, i. Diego Abatantuono.
EKCELSIOR - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 II tagliaerbe, r. Stephen King.
EKCELSIOR AZZURRA - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 Morte di un matematico napoletano, r. Mario Martone, i. Carlo Cecchi.
NAZIONALE I - 15.30, 17.40, 19.55, 22.00 Basic instinct, r. Paul Verhoeven, i. Michael Douglas, Sharon Stone, □
NAZIONALE II - 15.45, 17.15, 18.50, 20.30, 22.15 Peter Pan, prod. VValt Dis-ney.
NAZIONALE III - 16.30, 18.15, 20.15, 22.15 Moglie a sorpresa, i. Steve Martin.
NAZIONALE IV - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 Indocina, i. C. Denevue.
GRATTACIELO - 17.00, 22.00 Cuori ri-belli, i. Tom Cruise.
MIGNON - 15.45, 17.50, 19.55, 22.00 Basic instinct, i. Michael Douglas, Sharon Stone, □
EDEN - 15.30, 21.30 Le due bocche in-gorde, porn., □□
CAPITOL - 17.30, 19.45, 22.00 Batman - il ritorno, i. M. Keaton, D. De Vito, M. Pfeiffer.
LUMIERE - 18.00, 20.00, 22.15 Maledetto il giorno che t'ho incontrata, r. Carlo Verdone, i. Carlo Verdone, Margherita Buy.
ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.00 Toto l'he-ros, r. J. Van Dormael.
RADIO - 15.30, 21.30 Trenta centimetri di piacere, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom D -18. letom D □
razne prireditve
SKD Barkovlje vabi na PRAZNIK KA-RAMALOV v nedeljo, 4. oktobra. Začetek ob 16. uri.
Barkovljanska skupnost vabi vse, posebno še noše, v procesijo Rožnovenčne Matere božje, ki bo v nedeljo, 4. oktobra, po maši od 8. ure.
Slovenski kulturni klub (Ul. Donizetti 3) vabi jutri, 3. oktobra, na letošnje prvo srečanje z besednim ustvarjalcem. Gost večera bo pesnik, pisatelj in režiser ŽARKO PETAN - avtor znanih radijskih, gledaliških in televizijskih iger, romanov, pravljic, pesmi... najbolj znani so njegovi aforizmi, trenutno pa režira kot gost prvo odrsko postavitev Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta. Začetek točno ob 18.30.
Združenje prijateljev Podlonjerja
prireja v Ljudskem domu II. izdajo Okto-berfesta 2., 3., 4., 9., 10. in 11. oktobra.
V ponedeljek, 5. oktobra, ob 20. uri
bo agronom dr. Mario Gregorič predaval o MOŠTU IN POLJŠČINAH. Srečanje prireja KD Rovte-Kolonkovec na sedežu v UL. Monte Sernio 27 v sodelovanju s Kmečko zvezo. Vabimo vse obdelovalce zemlje.
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
ABONMA 1992-93
Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma še danes, 2. oktobra, od 10. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, telefon 632664.
Vpisovanje novih abonentov od jutri, 3. oktobra, dalje.
gledališča
Gledališče Rossetti Stalno gledališče F-Jk Gledališka sezona 1992/93: abonmaji pri osrednji blagajni v Galeriji Protti (urnik: vsak dan 9.0012.30, 15.30-19; tel. 630063) in v gledališču Rossetti (Drevored XX. septembra 45 (urnik: vsak dan od 12-15.30, 16.30-20; tel. 54331).
Danes prekinjena prodaja stalnih redov.
Gledališče Cristallo
La Contrada
Gledališka sezona 1992/93: v gledališču Cristallo, pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti, na sedežih sindikatov lahko vpišete abonma za novo gledališko sezono.
Jutri, 3. oktobra, ob 20.30 otvoritev gledališke sezone z delom Carpinterija in Faragune "PUTEI E PUTELE". Nastopajo Ariella Reggio, Mimmo Lo Vecchio, Gianfranco Saletta in Orazio Bobbio. Režija: Francesco Macedonio.
včeraj - danes
Danes, PETEK, 2. oktobra 1992
BOGOMIR
Sonce vzide ob 6.05 in zatone ob 17.43 - Dolžina dneva 11.38 - Luna vzide ob 12.51 in zatone ob 21.42.
Jutri, SOBOTA, 3. oktobra 1992
EVALD
PLIMOVANJE DANES: ob 5.20 najnižja -2 cm, ob 11.27 najvišja 27 cm, ob 19.12 najnižja -29 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 18,8 stopinje, zračni tlak 1018 mb rahlo pada, veter severovzhodnik 8 km na uro, vlaga 60-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,9 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Luca De Stefani, Ilaria Prisciandaro, Micaela Nordio, Caterina Scarazzato, Marco Malattia, Matteo Romano, Giacomo Perco, Naomi Corossi.
UMRLI SO: 79-letni Giuseppe Alleg-ranti, 80-letna Francesca Stefanato, 67-letni Pietro Nardo Valdo, 72-letna Leslie Hughes, 86-letna Rosalia Parenzan, 77-letni Bruno Zoppolato.
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 28. septembra, do nedelje, 4. oktobra 1992 Normalen urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Mazzini 43 (tel. 631785), Trg XXV. aprila 6 (Nasede sv. Sergija) (tel. 281256), Ul. Flavia 89 (Zavije) (tel. 232253).
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Mazzini 43, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul.Combi 17, Ul.Flavia 89 (Žavlje).
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefoni za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30.
Ul. Combi 17 (tel. 302800).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL
NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
izleti
Zveza invalidov. Društvo slovenskih upokojencev v Trstu in KRUT v sodelovanju z Zadružnim centrom za socialno dejavnost prirejajo petdnevni izlet v Salzburg in okolico od 12. do 16. oktobra. Vpisovanje in informacije na sedežu organizacij v Ul. Cicerone 8/b, tel. 360324, od 9. do 12. ure.
Cerkveni pevski zbor od Sv. Ivana prireja v nedeljo, 4. oktobra, avtobusni izlet v Bovec in še kam. Na razpolago je še nekaj mest; za informacije tel. na št. 211192 ali 579035 v večernih urah.
Kulturno društvo in ženski pevski zbor Ivan Grbec iz Skednja organizirata v nedeljo, 4. oktobra, izlet v Rezijo. Vabita člane in prijatelje, da se jima pridružijo. Informacije vsak dan od 12.30 do 14.30 na tel. št. 383495.
SKD Grad in Zadruga Ban organizirata v nedeljo, 4. oktobra, izlet v Kobarid in okolico. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Informacije in vpisovanje v trgovini jestvin A. Vidali, tel. 211387.
Sekcija Slovenske skupnosti v občini Dolina sporoča, da je odhod avtobusa za izlet v Tabor v Savinjski dolini v nedeljo, 4. oktobra, ob 6.30 s trga v Boljuncu.
Sindikat upokojencev CGIL Devin-Nabrežina prireja v soboto, 24. oktobra, izlet v Čedad - Castelmonte. Za informacije telefonirati na št. 200036 ali 200007.
razstave
V	galeriji Tržaške knjigarne je na
ogled pregledna razstava del na papirju GABRIJELA STUPICE. Razstava bo odprta do 15. oktobra z naslednjim urnikom: od torka do sobote od 8.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00.
V	galeriji Muzeja Revoltella v Ul.
Diaz 27 je na ogled razstava "Od Canove do Burrija - Muzej se predstavlja".
Na sedežu letoviščarske ustanove v Miljah, Ul. Roma 20, je na ogled razstava slikarke M. GABRIELLE PELIZZON SEGALLA na temo "Amazzonia". Razstava bo na ogled še jutri, 3. oktobra.
V	zborni dvorani in knjižnici pedagoške fakultete, Ul. Tigor 22 je na ogled do 15. novembra razstava starih zemljevidov Italije in sveta z naslovom "Imago mundi et Italie".
V	galeriji Cartesius bo jutri, 3. oktobra, ob 18. uri otvoritev razstave GIO-VANNIJA DUIZA. Razstava bo odprta do 15. t.m. z naslednjim urnikom: ob delavnikih od 11.00 do 12.30 in od 16.30 do 19.30, ob praznikih od 11.00 do 13.00, ob ponedeljkih zaprto.
V	palači Costanzi je na ogled do 11. oktobra razstava 39 portretov tržaških žensk, predstavnic tukajšnje buržoazije, pod naslovom "Ženske in primadone, dve stoletji zgodovine in mestne kronike".
V	gledališču Miela bodo danes, 2. oktobra, ob 21. uri odprli razstavo o Beatle-sih z naslovom MEMORABILIA, na kateri bodo na ogled plošče, slike, letaki in razni predmeti, ki jih je zbral Guido Tof-foleti.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 bodo jutri, 3. t. m„ ob 18. uri odprli razstavo slikarke LEONOR FINI. Razstava bo na ogled do 16. oktobra.
V	Bridarjevi hiši v Deviiju bodo jutri, 3. oktobra, ob 18.30 odprli razstavo likovnih, keramičnih in grafičnih izdelkov. Razstava bo odprta do 16. oktobra s sledečim urnikom: ob delavnikih od 16. do 18. ure in ob praznikih od 10. do 13. ter od 15. do 18. ure.
razna obvestila
Naš ljubi oče in nono
ERNEST LUPING
praznuje danes visok življenjski jubilej. Prisrčne čestitke mu izrekajo vsi njegovi
čestitke
prispevki
Otroški pevski zbor Fran Venturini
vabi na vajo, ki bo jutri, 3. oktobra, ob 14.30 v Kulturnem centru Anton Ukmar Miro pri Domju.
KD Rdeča zvezda iz Saleža v sodelovanju z ZSKD vabi vse otroke, ki obiskujejo 2. in 3. razred osnovne šole na DELAVNICO KNJIŽNE ANIMACIJE. Delavnica se bo vršila v občinski knjižnici v Saležu vsak ponedeljek od 17.00 do 18.30. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 5. t. m.
V zamislih društva Vigred je ustanovitev mladinskega pevskega zbora, brez tvoje udeležbe to ne bo mogoče, zato te vabimo na prvo vajo-sestanek v društvene prostore v četrtek, 8. oktobra, ob 17. uri.
Otroški zborček Vigred otvarja novo sezono in vabi vse stare in nove pevce na prvo vajo, ki bo v društvenih prostorih v ponedeljek, 5. oktobra, ob 16. uri.
SKD Vigred prireja plesni tečaj. Za prijave tel. na št. 200865 od 15. do 16. ure ali 200679 od 20. do 21. ure od ponedeljka do petka.
Shinkai k. k. sporoča, da se prične tečaj joge na Opčinah v Rekreatoriju Čampo Romano v ponedeljek, 5. oktobra, ob 20. uri - v osnovni šoli v Saležu v sredo, 7. oktobra, ob 20. uri. Za pojasnila in vpisovanje tel. na št. 327488.
Občina Devin-Nabrežina prireja tečaje angleščine, nemščine, slovenščine, kitare in računalništva. Interesenti lahko dvignejo vpisne pole v uradu za Stike z javnostjo in prevajanje (soba št. 20) na Občini, tel. 6703111, od 9.00 do 11.30 do sobote, 10. oktobra 1992.
KRUT obvešča, da se začnejo v torek, 13., in v četrtek, 15. oktobra, tedenske plavalne ure v bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in informacije na sedežu KRUT, Ul. Cicerone 8/B, danes, 2. oktobra, od 9. do 12. ure, tel. 360324.
Klub prijateljstva in Slovenska Vin-cencijeva konferenca bosta praznovala god sv. Vincencija Pavelskega in začetek delovnega leta v torek, 6. oktobra, s sv. mašo in družabnostjo pri šolskih sestrah pri Sv. Ivanu v Trstu, Ul. delle Doccie 34. Začetek ob 16. uri. Vabljeni člani in prijatelji.
ZSKD prireja ciklus plesnih delavnic jesen skozi gib za otroke od 5. do 12. leta. Vodi koreograf Igor Jelen. Začetek v petek, 16. oktobra. Informacije in prijave do 9. oktobra pri ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 635626, vsak dan, razen ob sobotah, ob uradnih urah.
ŠZ Bor sporoča, da se bo začela telovadba za starejše rekreativke danes, 2. oktobra, ob 17. uri.
Kontovelska župnija bo proslavila svojega farnega zavetnika sv. Hieronima s slovesno sv. mašo v nedeljo, 4. oktobra, ob 10. uri. Sledilo bo družabno srečanje v prostorih župnišča. Toplo vabljeni.
mati oglasi
ALEN praznuje svoj 10. rojstni dan. Mnogo sreče v življenju in uspehov v šoli mu želijo mama, očka in sestra Sara.
Ob 1. obletnici smrti predragega moža in očeta Kamila, se ga z ljubeznijo spominjajo Marta, Miran in Jelka z družino ter darujejo 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa.
Ob 1. obletnici smrti brata Kamila daruje Mari z družino 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa.
V	spomin na Miloša Lukšo daruje Maria Pierazzi Stocca 20.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na Justa Krevatina daruje žena 30.000 lir za spomenik padlih v NOB na Opčinah.
Namesto cvetja na grob pok. Ličke Mokole Legiša daruje družina Capelli
30.000	lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na pok. Ličko Mokole Legiša darujeta Pepka in Milko iz Saleža
50.000	lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na Marijo Sancin daruje Vilma Sancin Sefič 25.000 lir za Dom Jakoba Ukmarja.
V	spomin na Marijo Sancin daruje Sabina Godina 25.000 lir za Dom Jakoba Ukmarja.
Namesto cvetja na grob Pine Ferluga darujejo družine Unussich, Plesničar, An-tonaz in Ferluga 100.000 lir za spomenik NOB na Opčinah.
Ob 20. obletnici smrti dr. Alojza Stepančiča (2.10.) daruje družina 50.000 lir za KD Igo Gruden.
V	spomin na padle borce v NOB daruje Vittorio Sirk 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v Križu.
V	zahvalo za sposojene mize in klopi daruje Stranka komunistične prenove zahodni Kras 100.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB v Križu.
V	spomin na Štefanijo Čuk Malalan daruj e družina Carli 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Marijo Kobal darujejo Anica, Dušan in Sonja 80.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Učiota Cibica daruje sestra Ana 20.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	počastitev spomina strica Franceljna Boleta daruje Ariica 10.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
Namesto cvetja na grob Joška Legiše darujeta Anica in Bruno Milič 50.000 lir za spomenik padlim v NOB v Briščikih.
Ob tretji obletnici smrti našega dragega Karla se ga spominjajo starši in darujejo 20.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Mirelo Starc Prašelj daruje Marija Šegina 30.000 lir za popravilo proseške cerkve.
V	spomin na drago Marijo Sancin daruje Modra Godina Rinzner 15.000 lir za Dom Jakoba Ukmarja in 15.000 lir za KD Ivan Grbec.
V	spomin na Pino Michelich Ferluga daruje Silvestra 20.000 lir za spomenik na Opčinah.
OSMICA je odprta v Borštu pri Zaharju.
PRODAM črno domače grozdje mešane sorte merlot, cabernet in refošk. Tel. na št. 228803 ali 228658.
AVTO glass 1000 coupč, letnik 64, rdeče barve, opravljen tehnični pregled, vedno v garaži, prodam zaradi neobnovit-ve vozniškega dovoljenja. Tel. na št. 220363 v večernih urah.
PRODAM kombi fiat ducato panorama v odličnem stanju, 9 sedežev, letnik 88, prevoženih 70.000 km. Telefonirati na št. 213791 v večernih urah.
PRODAM A 112 abarth, letnik 82, v zelo dobrem stanju, 2.300.000 lir. Tel. na št. 417025 od 20.30 do 21.30.
PRODAM audi 90, v odličnem stanju, letnik 86. Za informacije tel. na št. 229329.
PRODAM alfo romeo 33 guadrifoglio verde, letnik 89, po ugodni ceni. Tel. na št. 943207 od 19.30 do 20.30.
PRODAM renault 4, letnik 88. Tel. v večernih urah na št. 574807.
PRODAJAM kuhinjo v dobrem stanju po ugodni ceni. Tel. na št. 55353.
ODDAM v najem trgovino s kletjo (36 + 22 kv. m) v centru Opčin. Tel. ob uri obedov na št. (040) 211385.
RESNA gospa, srednjih let, z znanjem administrativnega in vsega domačega dela, išče zaposlitev. Tel. na št. (0481) 533960.
PONUJAM se za hišna dela ali varstvo otrok. Tel. 0038/67 71133.
menjalnica
OPERATIVNI TEČAJI PRI TKB
01. 10. 1992
TIIIC WAT UTE / MAIŽTTD	BANKOVCI
TUJE VALUTE / NAKUP	TRST
Ameriški dolar ............ 1100.—
Nemška marka ......... .... 815.—
Francoski frank ........... 230.—
Holandski gulden .......... 720.—
Belgijski frank............ 38.—
Funt šterling ............. 2070.-
Irski šterling............. 2150.
Danska krona............... 209.—
Grška drahma.........'..... 5,80
Kanadski dolar............. 950.—
Japonski jen................... 9,40
■T-T Tir: ,,,, T ,-TT, .	,,,	BANKOVCI
TUJE VALUTE / NAKUP	TRST
Švicarski frank ........... 940.—
Avstrijski šiling .......... 117.—
Norveška krona ............... 195.—
Švedska krona................. 215.—
Portugalski eskudo............. 8,50
Španska peseta.............. 11.—
Avstralski dolar ........... 820.—
HUF............................ 10.—
ECU.........................
Slovenski tolar .............. 13,50
Hrvaški dinar ................. 3,25
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telef.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 Filiala Čedad 0432/730-314
Razstava Gorana Bertoka v Ronkah
RONKE-Slovenski slikar Goran Bertok bo prvi gost ronške umetnostne galerije Art Gallery 90 v novi sezoni, ki se začenja v nedeljo, 4. oktobra. Razstavo njegovih črnobelih fotografij, ki jo bodo slovesno odprli ob 11.30, bomo lahko gledali vsak dan od 9. do 22. ure (razen ob ponedeljkih), do 31. oktobra. Bertok (njegovo umetniško delo vidimo na sliki) se je rodil v Kopru 18. novembra 1963. Študiral je na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani, kjer je diplomiral iz novinarstva. Posvetil se je umetnostni fotografiji in imel že več samostojnih razstav v raznih krajih Slovenije.
Art Gallery 90, v kateri se fotografske razstave izmenjujejo z grafičnimi, posveča veliko pozornost slovenski umetniški ustvarjalnosti. Že na naslednji razstavi (1. novembra) bo spet na vrsti slovenski umetnik, in sicer grafik Milovan Valič iz Nove Gorice, medtem ko bo v začetku prihodnjega leta razstavljala mariborska fotografinja Jasmina Vidmar.
Interpreti Veneziani jutri v piranski cerkvi
PIRAN — Koncert Komornega ansambla Interpreti Veneziani bo ena najbolj kvalitetnih in najbolj pričakovanih prireditev v okviru celoletnega proslavljanja 300-let-nice rojstva piranskega skladatelja G. Tartinija. Ansambel bo nastopil jutri, 3. oktobra, ob 21. uri v Stolni cerkvi v Piranu. Njegov nastop je povezan s pobudo simboličnega potovanja Tartinijeve violine v Benetke, kjer je igrala na več koncertih tega komornega ansambla. Sedaj, ko se je vrnila v Piran, so za njo prišli še Interpreti Veneziani.
Komorni ansambel Interpreti Veneziani je bil ustanovljen leta 1987 in je imel v teh letih vrsto pomembnih koncertov ter gostovanj v Italiji, Rusiji in po skandinavskih deželah. V letošnjem letu je imel vrsto Koncertov za mir v Italiji, Sloveniji in Hrvaški.
Zaradi velikega zanimanja za igranje na diatonično harmoniko bo sežanski klub Kraška harmonika, ki ga vodi predsednik Ludvik Žiberna, spet organiziral tečaj, ki se ga bodo lahko udeležili vsi, ki želijo svoje znanje s področja glasbene umetnosti izpopolniti. Tečaj za diatonično harmoniko bo tudi tokrat vodil priznani mojster Zoran Lupine iz Šempolaja. Da je zanimanje za ta priljubljen ljudski inštrument res veliko, kaže podatek, da se je lanskega tečaja udeležilo in ga tudi uspešno končalo 20 slušate-
Po koncertu za Združene narode pa se je zadnji mesec posvetil Tartinijevi glasbi.
Na jutrijšnjem koncertu v Piranu bodo Interpreti Veneziani izvajali Simfonijo op. 12 »La časa del diavolo« za dve oboi, dva roga in godalni orkester Luigija Boccherinija, nato Handlov Koncert št. 6 za harfo, godala in čembalo (na harfo Eddy De Rossi) in v prvem delu še »Musič for a VVhile« za bariton, harfo in čembalo Henryja Purcella (pel bo baritonist Cleveland Williams). V drugem delu sporeda boansam-bel predstavil Tartinijev Koncert v e-molu D. 56 za violino, godala in čembalo (kot solist bo nastopil violinist Giuliano Fontanella) in Haydnovo Simfonijo št.18 »Poslovilna simfonija« za dve oboi, dva roga, fagot in godala.
ljev. Učenci pri Zoranu Lupincu pa dosegajo vidne uspehe na raznih tekmovanjih. Tako je Denis No vato ponovno osvojil naslov svetovnega prvaka na diatonično harmoniko, medtem ko je Miha Debevc v Ljubečni prejel nagrado občinstva.
Vse, ki bi se radi izpopolnili iz tega priljubljenega inštrumenta, vabi Kraška harmonika na informativni sestanek, ki bo v ponedeljek, 12. oktobra, ob 18. uri v prostorih Ljudske univerze v Sežani, Bazoviška c. št. 9.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
Polemike zaradi bogokletne uprizoritve
BOČEN — Kakšna čustva navdihujejo Boga, da kaznuje ljubimce s strahotno kaznijo spolnih bolezni? S tem vprašanjem se je ukvarjal nemški zdravnik in dramaturg Oskar Panizza ob koncu prejšnjega stoletja in te svoje dileme strnil v gledališko delo »Lie-benskonzil« (Ljubezenski shod). To mu je seveda prineslo vrsto nevšečnosti in težav. Leta 1895 je bil zaradi svojih bogoskrunskih pogledov in obscenosti obravnavanega argumenta obsojen celo na zaporno kazen. To navzkrižje s pravico, ki ga je zasledovala in preganjala tudi zaradi drugih prekrškov podobne vsebine, je Paniz-zo prisililo, da se je leta 1901 zatekel v Švico, kjer so ga pozneje zaradi hudih paranoičnih popadkov zaprli v umobolnico.
Panizza in njegovo bogokletno delo, ki obravnava problematiko sifilisa, sta te dni spet poskočila v ospredje časopisne kronike in dvignila veliko prahu tako v Avstriji kot med nemško skupnostjo na Južnem Tirolskem. Landesthe-ater iz Innsbrucka je namreč za soboto napovedal uprizoritev Pa-nizzove drame »Liebeskonzil«, kar je silno razkačilo nekatere kroge. Najbolj razburjeni so pri Avstrijski ljudski stranki, kjer napovedujejo ukrepe proti tej gledališki pobudi. Predsednik mladinskega gibanja stranke je označil uprizoritev Panizzovega dela za žalitev krščanske vere, ki je poleg vsega finansirana z denarjem davkoplačevalcev. Takoj se je oglasil tudi znani južnotirolski neutrudni »križar« v boju proti pornografiji Ar-min Benedikter, ki je na bocen-skem sodišču vložil prijavo proti innsbruškemu gledališču.
Tečaj diatonične harmonike
m
silil

današnji televizijski in radijski sporedi
iljllllli
	
n rai i___________________
6.50	Aktualno: Unomattina, . vmes (7.00, 8.00, 9.00) 10.00) dnevnik 1
9.05	Nan.: Mancuso F.B.I.
10.05	Nad.: Dance Academy U.30 Dok.: Un solo mondo
12.00	Variete: Unofortuna
12.25	Vreme in dnevnik 1
12.35	Nanizanka: La signora
in giallo (i. A. Lansbury)
13.30	Dnevnik in Tri minute
14.00	Film:	Casablanca
(dram., ZDA 1942, i. Humphrey Bogart, Ingrid Bergman)
15.45	Film: Bugs Bunny Su-perstar (ris., 1975)
17.15	Mladinski variete: Big
17.55	Iz Parlamenta in vesti 18-10 Variete: Aspetta e ved...RAI
18.40	Aktualno: Čas izbir
19.40	Aktualno: II našo di Cleopatra
19.50	Vreme in dnevnik
20.40	Aktualno: Potovanje na Jug - Predsodki
22.45	Dnevnik 1
23.00	Dokumenti: II rischio e 1'obbedienza
24.00	Dnevnik in vreme 0-30 Danes v Parlamentu 0-40 Rubrika opolnoči
1.10	Nočni spored
^ RAI 2
6.50	Variete: Videocomic
7.00	Otroški variete
9.30	Aktualno: Verdissimo
9.50	Film: Bodo (kom., Nem 1989, i. M. Forbes)
11.25	Nanizanka: Lassie
11.50	Kratke vesti
11.55	Variete: I fatti vostri
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.20	Rubriki o gospodarstvu, medicini, nato vreme
13.45	Aktualno: 100 ključev za Evropo
13.50	Nadaljevanki: La Glinica della Foresta Nera,
14.40	Santa Barbara
15.25	Film: Lui e peggio di me (kom., It. 1984, i. Adriano Celentano)
17.20	Iz Parlamenta in vesti
17.30	Nan.: Un caso per due
18.35	Športne vesti
18.45	Nanizanka: Hunter - A tutto rock
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Variete: Fatti vostri - La sorpresa di Raidue
23.15	Vesti in vreme
23.35	Film: Ultime notizie (r. Mike Robe)
1.10	II cappello sulle 23
1.50	Filmske novosti
2.05	Nočni dnevnik
2.20	Nočni spored
^ RAI 3___________________|
7.00	Sat News, Televideo
9.30	Drobci
10.00	Tenis: Turnir ATP
12.00	Kratke vesti iz Milana
12.10	Krožek ob dvanajstih
13.30	Izobr. odd.: Dottore in...
14.00	Deželne vesti
14.10	Popoldanski dnevnik
14.25	Drobci jazza
14.45	Dok.: Bodymatters
15.15	Dok. DSE: Šola se posodablja
15.45	Šport: IP v balinanju,
16.00	teniški turnir ATP
17.00	Rubrika o košarki
17.20	Športna rubrika: Derby
17.30	Nanizanka: I mostri
17.55	Dok.: Obalne lagune
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Risanke: BolbCartoon
20.05	Aktualno: Una cartolina
spedita da A. Barbato
20.30	Film: La calda notte delVispettore Tibbs (dram., ZDA 1967, i. Sid-ney Poitier)
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Aktualno: Milano Italia
23.40	TV film: Scene da un
matrimonio (dram.)
0.30 Dnevnik in vreme
T	TV Slovenija 1	|
11.00	Spored za otroke: nad. Moja družina in ostale živali, 11.30 lutkovna igrica Zverinice iz Rezije
11.50	Poslovna borza (pon.)
12.00	Poročila
12.05	TV dnevnik BIH (pon.)
13.15	Video strani
13.25	Napovednik
13.30	Umetniški večer: portret A. Hienga in gled. predstava Izgubljeni sin
16.20	Gospodarska oddaja: R & R
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.10	Spored za mladostnike: Tok Tok
19.05	Risanka
19.20	Napovednik
19.30	Dnevnik, vreme in šport
20.30	Nad.: Odloženi raj
21.25	Sova, vmes nanizanka Roseanne
21.50	Dnevnik, vreme in šport
22.15	Napovednik
22.20	Sova, vmes nanizanka Poštenjaka in lumpa (ZDA 1991, i. J.E. Jones, R. Crenna) ter Zločini iz strasti (dram., ZDA 1984, i. Kathleen Turner, An-thony Perkins)
0.55 Video strani
r
CANALE5
6.30	Aktualno: Na prvi strai 8-30 Nanizanka: VVebster
9.05	Variete: Maurizio C(
stanzo Show (pon.)
L20 Nan.: I Jefferson 1-45 Variete: Ore 12 (voc Gerry Scotti)
JJ-00 Dnevnik TG 5
8.20	Variete: Non e la R/ . (vodi E. Bonaccorti)
4.30	Aktualno: Forum (voc 1 c n ^*ta Dalla Chiesa)
5.00	Aktualno: Agenzia mi trimoniale, 15.30 Ti arr parliamone (vodi Mari Flavi)
b'°° Otroški variete: vmes r
1 s r, San*le in kviz •00 Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota 0ri della fortuna
20o« DnevnikTG5 25 Variete: Striscia la noti-
0 Variete: La grande sfida 22 . (v°di Gerry Scotti)
5 Na.: Sposati con figli (i. 2 EdO'Neil)
3 Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes i , (24.00) Dnevnik TG 5 ) nri oete: Striscia la notizia Spored non stop
8.30	TG 4 vesti
8.55	Nanizanki: Tre nipoti e un maggiordomo, 9.20 Strega per amore
9.45	Nadaljevanke: General Hospital, 10.00 Marcelli-na, 11.00 Ines, una segre-taria da amare
11.30	Variete: A časa nostra
13.00	Nadaljevanka: Sentieri
13.30	TG 4 vesti
13.50	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
14.00	Nadaljevanke: Sentieri,
14.20	Maria, 15.15 Io non čredo agli uomini, 15.50 La storia di Amanda,
16.25	Celeste, 17.00 Feb-bre d'amore
17.30	TG 4 vesti
17.45	Aktualno: Lui lei 1'altro
18.15	Kviz: La cena e servita
19.00	TG 4 večerne vesti
19.25	Rubrika o lepoti
19.30	Nadaljevanki: Gloria,
20.30	Manuela
22.30	Kviz: Io, mammeta e tu
23.15	TG 4 vesti
23.30	Nanizanke:	Murphy
Brown, 24.00 Avvocati a Los Angeles, 1.10 Lou Grant
2.00	Variete: A časa nostra
ITAHA 1_______________
6.30	Pregled tiska
6.40	Otroška oddaja
9.15	Nanizanke: Baby Sitter,
9.45	La časa nella prate-ria, 10.55 Hazzard, 12.15 La donna bionica, 13.15 I vicini di časa
13.45	Otroški spored: Ciao ciao in risanke
16.00	Variete: Unomania
16.05	Nan.: Troppo forte
16.35	Variete: E'pericoloso šport
16.55	Glasba: Twin Clips
17.25	Nan.: Agli ordini papa
17.50	Variete: Mitico
18.15	Nanizanka: T.J. Hooker -II processo
19.15	Aktualno: Lo dici tu
19.30	Odprti studio
19.40	Studio šport
19.45	Varieteja: Benny Hill Show, 19.55 Karakoe
20.30	Film: The Abyss (fant., ZDA 1989, r. James Ca-meron, i. Ed Harris)
23.15	Aktualno: Zanimivosti o filmu Alien 3
23.45	Film: L'insegnante al mare con tutta la classe (kom.), vmes (0.45) odprti studio, pregled tiska in studio šport
OPEOM________________
13.00	Risanke
14.30	TV film: II governante (kom., i. Tom Tryon, Robert Clary)
15.30	Nadaljevanka: Viviana
16.15	Film: Non mi muovo!
(kom., It. 1943, r. Giorgio Simonelli, i. Eduardo, Peppino in Titina De Fi-lippo, V. Vanni)
18.00	Nadaljevanka: Veronica (i. Veronica Castro)
19.30	Risanke: He Man
20.00	Nan.: Laverne & Shirley
20.30	Film: Ouella peste di Pi-erina ((kom., It.1982, r. M.M. Tarantini, i. Marina Marfoglia, Greste Li-onello)
22.45	Film: Riflessi di luce (dram., It. 1988, r. Mario Bianchi, i. Pamela Prati)
TMC___________________
8.30	Nanizanki: Batman, 9.00 Truck Driver
10.00	Rubrika: Ženska TV (vodi Carla Urban)
11.45	Nan.: Doris Day Show
12.15	Variete: Kosilo z Vilmo
13.00	TMC News in šport
14.00	Film: Bastogne (vojni, ZDA 1949, r. W. Well-
|~pEi TV Koper
14.10	Glasb, odd.: Juke box (vodi Alex Bini)
16.00	TV novice - Oresedici
16.05	Spored za otroke: Čarobna svetilka
17.00	Nan.: Buck Rogers
18.00	Primorski forum
19.00	Vsedanes - TV dnevnik
19.30	Nadaljevanka: Ryan
19.55	Nan.: Crime story
20.45	Film: Živel sem že prej (fant., ZDA 1957, r. Richard Bartlett, i. Jock Mahoney)
22.05	Vsedanes - TV dnevnik
22.15	Aktualno: Globus
23.15	Nan.: Buck Rogers
'\ ^T tv Slovenija 2
16.45	Sova, vmes nan. Dragi John in Gabrielov ogenj
18.00	Regionalni program -Slovenska kronika
19.00	Jazz in blues
19.30	TV dnevnik BIH
20.00	Koncert simfonikov RTV Slovenija
20.45	Nanizanka: Gozdarska hiša Falkenau
21.15	Večerni gost
22.05	Studio City
23.05	Video strani
man, i. Van Johnson, George Murphy)
16.15	Variete: Amici mostri
17.15	Rubrika: Ženska TV
19.30	Variete: SPQM News (vodi Enrico Montesano)
20.00	Dnevnik TMC News
20.30	Nanizanka: Matlock -Attento alloroscopo
22.30	TV film: L.B.J.: I primi anni (biog., i. Randy Qu-aid, 2. del)
0.20 TMC News 0.40 Film: Giocando con l'as-sassino (krim., Fr. 1987, r. Sebastian Japriset, i. Anne Parillaud)
2.20	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI____________
14.30	Nan.: Giovani ribelli
16.55	Kratke vesti
17.00	Rubriki: 50 in več, 17.30 Mavrica
18.00	Magazin: Azimut
19.00	Večerne vesti
19.30	Nan.: I giorni di Brian
20.15	Rubrika: Udine econo-
mia
20.30	Messaggi personali, vmes film Amore mio
22.30	Nočne vesti
23.00	Ena rastlina na dan
TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; ; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Po poteh Evrope; 8.40 Slovenska glasba; 9.15 New Age;
10.00	Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Odprta knjiga: Most na Drini (I. AndriČ, r. Marko Sosič, 5. del);
11.45	Kantavtorji in šanspnieji; 12.00 Halo, dober dan! Tu 362875, vmes (13.00) dnevnik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Krajevne stvarnosti;
15.00	Orkestralna glasba; 15.30 Mladi val;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: poklon Kogoju ob stoletnici rojstva;
18.00	Kulturni dogodki; 18.30 Orkestri;
19.20	Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Kronika; 8.05 Radio Ga-Ga; 10.30 Pregled domačega tiska; 11.05 Petkovo srečanje; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 13.45 Iz tujega tiska; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Radijska tribuna; 17.05 Studio ob 17.; 18.30 Ekološki kotiček; 19.45 Lahko noč, otroci;
20.00	Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Lit. nokturno; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergren; 8.00 Modri val;
8.45	Informacije; 9.00 Pesem tedna; 10.30 Primorski val; 11.00 Hladno-Toplo-Vroče;
12.30	Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi - prenos RS; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Aktualna tema; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Kogoj med besedo in zvokom; 19.00 Dnevnik - prenos Radia Slovenija.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček;
7.45	Jutranjik; 7.50 Astrološki kotiček;
8.20	Block notes; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.00 Glasbene turneje; 9.20 Glasbene želje; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 politika in aktualnosti; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 14.45 Diskoidni zvoki; 16.00 Ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.35 Boutigue Gallus vam predlaga...; 16.50 Rock slovar; 17.20 Single tedna; 17.35 Zgodovina rocka;
18.00	Souvenir d'Italy; 18.45 Folk studio;
20.00	Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja z obvestili; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Mix time; 21.00 Nočni val.
Po dolgem molku bivši župan včeraj postregel s svojo resnico
Scarano obnovil 9 let prizadevanj za gradnjo finančne šole v Gorici
Na razstavišču ob ločniškem mostu
V Gorici do ponedeljka deželni sejem Flash moda
Bivši župan Antonio Scarano je včeraj v občinskem svetu prebral daljšo izjavo, v kateri je navedel svojo resnico o nekaterih spornih aspektih afere okrog financarske šole-vojašnice, ki naj bi jo zidali na letališču. Nenavadno izjavo je Scarano prebral kot odgovor na ' osebni napad" svetovalca Nicolo-ja Fornasirja, ki je na seji občinskega sveta 7. septembra izrekel na njegov račun nekaj ostrih kritik in ga izzval z vprašanjem, koliko načrtov vojašnice je sploh bilo na občini in od kdaj.
Iz Scaranovih šestih tipkanih strani povzemamo glavne točke. »Vse se je začelo 23. decembra 1983«, pravi bivši župan, »ko sem v nekem dnevniku prebral vest, da je poveljstvo finančne straže opustilo načrt, da bi odkupilo semenišče v Ul. Alviano, da bi ga preuredilo v financarsko šolo«. Scarano je takrat stopil v stik z generalnim poveljstvom finančne straže, da bi šolo obdržali v Gorici in to - kot pravi - zaradi »nedvomnih ekonomskih koristi, ki bi jih prinesla mestu«. Zato je ponudil letališče: takrat se je govorilo o 24/25 hektarih. Mimogrede Scarano napada škofijsko glasilo, češ da kaj ga sedaj napada, ko pa je svoj-čas sama škofija skušala prodati semenišče finančni straži, da bi v njem odprla šolo.
Scarano nadalje pravi, da teh prizadevanj, da bi šola prišla v Gorico, ni prikrival in da je odbornik za javna dela Mario Del Ben že oktobra 1984 o pobudi za gradnjo na letališču poročal v svetovalski komisiji za javna dela. Na to sporočilo so Fornasir in drugi sedanji ali bivši predstavniki KD reagirali najprej z interpelacijo v
občinskem svetu, nato z intervjujem v krajevnem listu in končno z internim dokumentom v KD. V njem so zahtevali, naj stranka ne kandidira več Scarana za župana in to zaradi nacionalistične politike, ki jo je dotlej vodil. V dokaz so navedli pet točk, med temi tudi hotenje, da se v Gorici odpre fi-nancarska šola »zato da se uvozijo v mesto Italijani zlasti z juga«. Te okoliščine Scarano navaja zato, da bi dokazal, zaradi katerih vzrokov nekateri nočejo financarske šole.
Na specifično vprašanje Fornasirja o številu načrtov odgovarja, da je edini izdelan načrt, ki ga je prejela občina, sedanji v izvedbi družbe Edilpro. Sicer pa pristavlja, da je 27.3.1987 poveljstvo finančne straže iz Rima poslalo krajevnemu poveljstvu "programsko študijo", o kateri je bil kot župan posredno seznanjen in si je nato priskrbel "planimetrijo", na katero se najbrž sklicuje Fornasir.
Scarano v sklepnem delu polemizira tudi z vsemi, ki trdijo, da so bila za gradnjo financarske šole preusmerjena osimska sredstva, ki so bila prvotno dodeljena za ceste in druge načrte. To ni res, pravi, ker da za nek načrt že dodeljena sredstva niso prenosljiva na drugega. Res je le, da naj bi bila šola finansirana iz osimskega kotla, vendar ne na škodo cest: za te je bilo prvotno predvidenih 300 milijard, kasneje pa se je sklad upoštevajoč šolo povečal na 400.
To Scaranovo izvajanje bo slej ko prej prililo bencina na ogenj polemike. Opozicija je že včeraj zahtevala takojšnjo razpravo, ki pa jo je večina svetovalcev zavrnila. Zanesljivo pa bomo o nekaterih spornih trditvah (zlasti se zdi sporno izvajanje o stotinah milijard, ki jih res ni videti) slišali govoriti že kmalu v občinskem svetu in izven njega.
Gorica je od sinoči v središču zanimanja obrtnikov, malih podjetnikov in trgovcev, skratka gospodarstvenikov, s področja modne konfekcije, oblačil obutve in seveda drugih dejavnosti, ki tako ali drugače sodijo v svet mode. Razstavišče ob ločniškem mostu bo seveda predmet zanimanja in nedvomno tudi množičnega obiska do ponedeljka, 5. oktobra.
Sinoči so namreč odprli 7. sejem Flash moda. Na njem razstavlja okrog 150 podjetij, ki obiskovalcem predstavljajo okrog 500 blagovnih znamk.
Razstavišče so v zadnjih mesecih temeljito preuredili, prenovili zunanjščino in tudi notranje prostore, predvsem pa poskrbeli za prilagoditev električne inštalacije, tako v razstavnih halah, kakor v kongresni dvorani, varnostnim predpisom.
Sejem se torej tudi s te strani kaže v drugi preobleki, je na sinoč-ni slovesnosti ob odprtju poudaril predsednik Sejemske ustanove dr.
Dr. Morra namesto Esposita vendar s pomisleki o moralnih vidikih zadeve
Težavna zamenjava občinskega svetovalca PSDI
Odstopajočega svetovalca PSDI Vincenza Esposita ne bo v goriškem občinskem svetu nadomestil prvi neizvoljeni na isti listi dr. Luciano Gentile, temveč naslednji, dr. Amedeo Morra. Tako je odločila včeraj večina občinskih svetovalcev, ki je ponovno posvetila zapletenemu pravno-političnemu problemu več ur razprave. V njej so prišla do izraza različna gledanja na v tem času zelo aktualno moralno vprašanje oz. na potrebo ali ne po večjem upoštevanju etike v politiki.
Izvolitev Gentileja, ki je obenem podpredsednik družbe SDAG (delniške družbe, katere večinski delničar je občina), je v tajnemu glasovanju zavrnila velika večina svetovalcev. Rezultat 24:3 kaže, da je po prvotnem spodrsljaju uprave le prevladalo prepričanje, ki so ga od vsega začetka zagovarjali predstavniki opozicije, to je, da bi bila združitev dveh funckij v nasprotju z izrecnim
zakonskim določilom. Več svetovalcev je med razpravo ostro obsodilo aroganco, a katero je Gentile te dni tudi preko tiska zahteval zase obe mesti. Predstavniki opozicije (Zlasti DSL, Zeleni in MSI) pa so pristavili še kritiko na račun večine in zlasti KD zaradi drugih podobnih pripetljajev v zadnjih letih, ki da so pravzprav značilni za sedanji sistem oblasti.
Podoben problem se je nato postavil tudi za dr. Mor-ro, ki je predsednik nadzornega sveta občinskega doma za ostarele. Uprava in pretežni del večine sta trdila, da ta funkcija ni nezdružljiva s svetovalskim mandatom. Nasprotnega mnenja so bili opozicija in posamezni svetovalci večine: če že ne črka je s to rešitvijo kršen duh zakona, pa tudi etično ni sprejemljivo združevanje obeh funkcij. Prevladala je večina, ki je s 17 glasovi proti 12 in eni beli glasovnici potrdila izvolitev dr. Morre.
Reševanje problematike novogoriških dijakov na zavodu Cankar
Ponudili jim bodo možnost šolanja doma
Za dijake z novogoriškega območja, ki so se vpisali v prvi razred zavoda Ivan Cankar ter uspešno prestali tudi sprejemni izpit, bodo čeprav s težavo nekako poskrbeli pri Zavodu za šolstvo v Novi Gorici. Danes bo namreč tu srečanje dijakov in njihovih staršev, kjer se bodo dogovorili o tem, kako organizirati pouk, da dijaki ne bi izgubili šolskega leta. Zdaj je že vsakomur jasno, da posebnega dovoljenja italijanskega ministrstva za šolstvo, da bi izjemoma dovolili odprtje vzporednice prvega razreda na zavodu Ivan Cankar, ne bo. Čakanja in negotovosti pa je bilo že itak dovolj in preveč.
V pogovoru s predstavnikom Zavoda za šolstvo v Novi Gorici, Danilom Štekarjem smo izvedeli, da bodo šolske oblasti na novogoriškem le poskrbele za dijake, ki so se odločili za nadaljevanje šolanja in ki jim je, zaradi znanih zapletov o katerih smo že poročali, to zaenkrat bilo onemogočeno. Dijakom, seveda tistim, ki se bodo srečanja udeležili, bodo predočili možnosti za šolanje na sorodnih zavodih na novogoriškem območju, najverjetneje pa bodo za dijake odprli poseben razred pri ESŠ v Novi Gorici. Glavni problem - to je zagotavljanje potrebnih finančnih sredstev - so s posredova-
njem Zavoda in potrebnim razumevanjem Ministrstva za šolstvo rešili.
Gre za izjemen ukrep, za reševanje primera, ki naj bi se v prihodnje ne smel ponoviti, čeprav vprašanje prelivanja, oziroma bega dijakov, kakor pač kdo na to gleda, preko meje ni enostavno, kakor niso povsem jasni razlogi, ki so pojav v zadnjih letih pospeševali. To bomo skušali doseči s pravočasnim informiranjem in usmerjanjem, napoveduje predstavnik Zavoda. Goriški prostor bomo obravnavali kot en sam bazen, dijake in starše bomo seznanili z vsemi možnostmi nadaljevanja šolanja, bodisi na novogoriškem območju, bodisi v zamejstvu. Doslej so, kot kaže, odločitve za šolanje na srednjih šolah v Gorici prepuščene bolj osebni, oziroma družinski izbiri, čeprav ne gre odpisati tudi drugih dejavnikov. Eden od teh so recimo tudi omejene možnosti, bodisi v izbiri šole, bodisi glede števila mest na posameznih šolah.
Gre za vprašanje, ki mu na Zavodu že nekaj let posvečajo precejšnjo pozornost in nanj opozarjjajo, ki pa je kot kaže, naletrelo na premajhno razumevanje v drugih okoljih. In vendar gre za tudi s številčnega vidika upoštevanja vreden pojav. Letos se je na višje srednje
šole na Goriškem vpisalo nad dvesto dijakov iz Slovenije. V številu so zapopadene tako šole s slovenskim učnim jezikom, kakor šole z italijanskim učnim jezikom, pri čemer gre omeniti zlasti veliko zanimanje za Srednjo šolo za umetniško oblikovanje.
Prav ugotovitev, da se dijaki iz Slovenije vpisujejo tudi na šole z italijanskim učnim jezikom je utišalo polemike oz. poskuse ki so se porodili v nacionalističnih krogih, ki so priliv dijakov iz Slovenije skušali prikazati enostransko, kot nekakšen poskus krepitve slovenske prisotnosti v italijanskem okolju.
Razlogov zakaj se tolikšno število dijakov vpisuje na šole v Italiji je nedvomno več in bi jih kazalo podrobneje analizirati, pri čemer bi nedvomno prišli do zanimivih, mogoče za koga tudi nerodnih ugotovitev.
Ob vsem tem bi veljalo poudariti dvoje: Goriški primer je nedvomno posebnost, oziroma izjema, ki posredno potrjuje posebnost go-riškega prostora, izbiro dijakov, kje in kako bodo nadaljevali šolanje, pa bi morali odgovorneje uravnavati.
Potem primera šestindvajsetih na nek način opeharjenih dijakov ne bi imeli.
Javna razprava o Statutih po nedavni razsodbi deželnega upravnega sodišča
Slovenska komponenta Demokratične stranke levice v sodelovanju z doberdobsko sekcijo Jože Srebrnič prireja javno srečanje o pomenu novega občinskega statuta. To bo prva priložnost za poglobitev pomembne razsodbe Deželnega upravnega sodišča, ki je pred nedavnim sprejelo priziv občinske uprave in potrdilo vse člene statuta, ki predvidevajo in urejajo uporabo slovenščine kot upravnega jezika in ki jih je prej Deželni nadzorni odbor črtal.
Javna razprava o teh vprašanjih bo danes, 2. oktobra, ob 20. uri v dvorani glasbene šole v Doberdobu. Na srečanju bodo sodelovali župan Mario Lavrenčič, odvetnika sen. Nereo Battello in Peter San-zin, ki sta zagovarjala stališča občine pred deželnim upravnim sodiščem, senator Darko Bratina in deželni svetovalec Miloš Budin.
Srečanje, na katerega vabijo občane in nasploh vse, ki jih problem zanima, bo priložnost za poglobitev konkretnih razsežnosti in posledic nedvomno pomembne razsodbe. To je namreč dejansko prvič, kot poudarjajo tudi pobudniki srečanja, da nek višji sodni organ pozitivno ukrepa v zvezi s stališči in zahtevami slovenske občine na Goriškem in uradno izjavlja, da je nekatera določila, ki izhajajo iz Londonskega memoranduma in ki veljajo za Tržaško, mogoče na osnovi Osimskih sporazumov razširiti na vse občine, v katerih živijo Slovenci. Razgovor v Doberdobu bo zanimiv tudi v vidiku možne razrešitve sličnih vprašanj, ki se postavljajo v zvezi s prizivoma občin Sovodnje in Števerjan zoper črtanje členov o slovenščini v njunih statutih.
Javno srečanje o gradnji avtoceste med državno mejo in Razdrtim
V prostorih družbe za upravljanje obmejnih objektov na Goriškem (SDAG) bo danes pomembno srečanje na temo, ki je bila (in kot kaže je še) v ospredju zanimanja zlasti krajevnih politikov in gospodarstvenikov, tako na italijanski, kakor na slovenski strani meje. Razpravljali bodo namreč o gradnji avtocestnih povezav in še zlasti o odseku Gorica - Razdrto. Pobudnik srečanja je družba SDAG, ki se je za sklic odločila takoj zatem, ko so se v tisku pojavile vesti, da je izgradnja za Gorico in goriško gospodarstvo prepomembnega objekta, postavljena v dvom. Povedati je treba - o tem srni sicer že obširno poročali - da so se stvari medtem vsak nekoliko razjasnile ob nedavnem obisku predsednika vlade Slovenije v Novi Gorici. Kljub temu pa bo potek današnjega srečanja, ki je napovedano ob 9.30, zanimiv. Tudi zaradi tega, ker bo na njem sodeloval slovenski minister za promet in zveze, Marjan Kranjc,
ki naj bi s svojimi izjavami v bistvu povzročil celotno afero. Na srečanju bo sodelovala tudi namestnica ministra za zunanje zadeve Vojka Ravbar, dalje predstavniki občin Ajdovščina in Nova Gorica, republiške uprave za ceste itd.
Italijansko stran bodo na srečanju zastopali pooblaščeni veleposlanik in koordinator za izvajanje osimskih dogovorov, svetnik Antonio Tarelli, predstavnik Ministrstva za prevoze dr. Giorgio Dominese, deželni odbornik Bruno Longo, dalje župan Tuzzi in Predsednik pokrajine Sac-cavini, predstavniki političnih strank in gospodarskega življenja ter družbe Adria.
Predsednik združenja goriških trgovcev ASCOM, Sergio Rovis je udeležencem današnjega srečanja poslal dokument, ki jih seznanja z ugotovitvami, stališči in zahtevami te kategorije glede uresničevanja v mednarodni pogodbi predvidene obveznosti.
Bevilacgua ter prikazal uspešno prehojeno razvojno pot manifestacije, ki se danes uvršča med pomembnejše v prostoru severovzhodne Italije, na prvo mesto pa v deželnem okviru. Poudaril je pomen sodelovanja z deželno ustanovo za razvoj obrti (ESA). Sejem pa naj. bi se v prihodnje odprl tudi proti Sloveniji in v tem smislu je razumeti prisotnost ravnatalja Gospodarskega razstavišča iz Ljubljane in nedavno podpisani sporazum o sodelovanju med goriško in ljubljansko sjemsko ustanovo.
Predsednik Bevilacgua ob navajanju uspehov ni pozabil omeniti težav, ki jih v že itak težavnih splošnih gospodarskih razmerah dodatno ustvarja rimska birokracija ter navedel primer velike zamude izdajanja posebnih dovolilnic za uvoz, oziroma izvoz v Slovenijo, na Elrvaško in v BiH.
Deželno upravo je na slovesnosti predstavljal odbornik Rigo, ki je glavnino svojega posega usmeril na težave finančnega značaja in na nujnost varčevalnih ukrepov za premostitev sedanjih težav gospodarstva.
Vladni predstavnik, ministrski podtajnik, poslanec Giulio Camber je bil v svojem izvajanju zelo kratek. Prva misel, ki jo je izrekel je bila, da je pač treba poslati domov nesposobne in lene politike (Basta coi politici cialtroni). Na drugem mestu se je zavzel za skupno nastopanje Trsta in Gorice v deželni stvarnosti, torej v nekakšni konfrontaciji z Vidmom, kot zadnje pa, da je treba odločno zahtevati, za tukajšnje območje namreč, to kar nam pripada. Najbrž njegove izjave ne bodo ostale brez odmeva, zlasti s furlanske strani ne.
Prijetnejše vzdušje je zavladalo v dvorani, ko so se pred oder postavile tri mlada dekleta, miss Furlanije Julijske krajine, miss Slovenije in miss Koroške, ki so zatem botrovali tudi simboličnemu rezanju traku ob odprtju sejma.
Sejem se bo nadaljeval do ponedeljka, vsako popoldne in večer. Ob delavnikih je urnik obiska od 16. do 23.30, v nedeljo pa bo ogled možen že od 10. ure.
razna obvestila
SDZPI obvešča, da je še enkaj prostih mest pri tečaju za strokovni master upravljanja podjetij in pri tečaju angleščine za začetnike. Vpisovanje in informacije do 9. oktobra na sedežu zavoda v Gorici u. della Croce 3 vsak delavnik od 10. do 14. ure (tel. 81826).
______________kino_________________
Gorica
VITTORIA 19.00-20.30-22.00 »Tokio de-cadence«. Režija Ryu Murakami, glasba Ryuichi Sakamoto.
CORSO 17.30-22.00 »Basic instinct«. VERDI 18.00-22.00 »Alien 3«.
Nova Gorica
SOČA Ni predstave.
SVOBODA Šempeter 20.00 »Pošast iz računalnika«. 22.00 »Kurba«.
DESKLE 20.00 »Kralj mamba«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska lekarna št. 2 - ul. Grazarolli 154 - tel. 522032.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Občinska lekarna št. 1 - ul. Terenziana 26 - tel. 482787.
|_________pogrebi_____________
Danes v Gorici ob 10.30 Maria Bressan poročena Tribusson iz bolnišnice Janeza od Boga v Ločnik, ob 12.30 Elvira Mauri poročena Štern iz splošne bolnišnice v Pevmo, ob 12.45 Gioconda Ermacora vdova Goss iz bolnišnice Janeza od Boga v Marjan ter Bruna Scubla poročena Volpones iz bolnišnice Janeza od Boga v Aiello del Friuli.
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga
Elvira Mauri
Pogreb bo danes, 2. oktobra ob 12.30 iz mrliške veže splošne bolnišnice v Gorici v cerkev v Pevmi in na tamkajšnje pokopališče.
Mož in hčerki z družinama
Pevma, 2. oktobra 1992
S posveta o kulturni integraciji v novi Evropi
S tremi različnimi vlaki proti oddaljujočemu se obzorju
J. Pirjevec: Novi odgovori v prevrednotenju vrednot
VOJMIR TAVČAR
V Sovjetski zvezi in drugih vzhodnoevropskih državah je bil še pred nedavnim precej popularen sledeči vic: Očka, ali se približujemo komunizmu, sili radovedni malček v roditelja. Komunizem je kot obzorje, pouči oče sinčka, bolj ko se mu bližaš, bolj se oddaljuje.
Ali bo tako tudi s kulturno integracijo v Evropi?
To vprašanje je bilo ves čas zaznavno, nikoli izrecno izrečeno, a stalno prisotno v vseh štirih dneh srečanja srednjeevropskih intelektualcev, ki so na tržaški univerzi razpravljali o možnosti kulturne integracije v novi evropski stvarnosti. Dvome, pesimistične ali manj pesimistične, včasih tudi zmerno optimistične poglede je pogojevala predvsem situacija v državah nekdanjega vzhodnega bloka, kjer so se z realsocialističnimi režimi zrušile tudi kulturne strukture.
Zlom realnega socializma je imel v analizi ravnatelja poljske znanstvene akademije v Parizu Jerzyj a Borejsze nekaj pozitivnih učinkov (demokratične svoboščine in odprtost mej), a tudi vrsto negativnih posledic (negativno utopičen odnos do preteklosti; nacionalizem in poskus rehabilitacije ali vsaj manj negativnega ocenjevanja raznih Pilsutskih, Paveličev, Tisov itd; religiozni konflikti; postopno odmiranje ruščine, ki je bila »esperanto« vzhodnega bloka itd).
Pretresi in cepljenje, so odgovorili drugi, so tudi posledica dejstva, da je realsocialistični režim v znatni meri razgradil narodnostno in kulturno identiteto številnih narodov, ki morajo sedaj najprej najti same sebe in šele nato bodo sposobni razmišljati o integraciji. Kajti vsak od teh na-
rodov - v tem so bili predstavniki nekdanjih realsocialističnih držav enoglasni -lahko pozitivno prispeva h kulturni integraciji, če ostane to, kar je: Romuni ostanejo Romuni, Madžari Madžari, Slovenci Slovenci itd.
Evropa, so razčlenjevali situacijo Nemci in Francozi, je podobna trem vlakom, ki potujejo z različno hitrostjo: na prvem, ki se premika zelo hitro, so Nečija, Francija in Beneluks, nanj pa bo najbrž skušala skočiti tudi Italija: ta vlak se giblje tako hitro, da potniki tvegajo, da skozi okno ne vidijo več razločno okolice; drugi vlak, na katerem so mediteranske članice Dvanajsterice, se giblje počasneje, toda potniki imajo preveč svojih problemov, da bi razmišljali še o tujih,- tretji, na katerem so Balkan in nekdanje realsocialistične države pa se giblje počasi in tvega - še zlasti če bodo potniki dvigovali zidove in rušili mostove -da se spremeni v kompozicijo, ki je ustavljena na slepem tiru podeželske postaje.
Kako uskladiti pot in hitrost teh treh kompozicij? Ali je možna v sedanjem trenutku utopija, ki bi nakazala pot? K iskanju te poti, odgovorov, ki bi ustrezali izzivu gradnje novega evropskega doma je udeležence pozval prof. Jože Pirjevec (pogovor z njim objavljamo tu zraven). Srečanje samo, kar je tudi razumljivo, odgovorov ni dalo. A kot je dejal podpredsednik Slovenije Ciril Zlobec (tudi njegov prispevek, ki je med udeleženci močno odmeval, objavljamo na tej strani) ni cilj srečanj, kot je bilo tržaško, dati absolutnih odgovorov in nakazati občeveljavnih resnic, pač omogočiti udeležencem, da poslušajo izkušnje, mnenja in razloge drugih ter se tako obogateni vrnejo domov, razmišljajo in iščejo naprej.
In morda je, vsaj po razpravi sodeč, tržaško srečanje ta svoj osnovni cilj doseglo.
Kot član pripravljalnega in znanstvenega odbora je prof. Jože Pirjevec že od vsega začetka pozorno spremljal srečanja srednjeevropskih intelektualcev, ki so doslej v Trstu govorili najprej o literaturi ob meji, lani o kulturni identiteti držav Heksagonale, letos pa o Kulturni integraciji v novi evropski stvarnosti. Zato smo se obrnili nanj za kratek obračun štiridnevnega posveta, na katerem je bilo veliko govora o integraciji pa tudi o težavah, s katerimi se v sedanji stvarnosti spoprijemajo razumniki.
Kakšen je vtis po tolikih urah razprav?
Nedvomno ima človek vtis, da vlada med intelektualci, tako z Vzhoda kot z Zahoda, velika zbeganost. Med vzhodnimi intelektualci, ker je propadel nek ustroj, ki je, hočeš nočeš, kulturo podpiral in ji dal možnost preživetja. Vse bolj jasno je namreč, da je bil na Vzhodu med kulturniki in oblastjo nek "gentlemans agreementoblast jih je podpirala in jim dopuščala tudi možnost opozicije. Seveda niso smeli prestopiti določene meje, sicer se jim je zgodilo kot Solženicinu, a na splošno so lahko živeli in si dovolili tudi nekaj nesoglasja. Tega sedaj ni več in intelektualci so se znašli v neki pustinji.
Kaj pa Zahod?
Zahod pa se je s svoje strani izgubil določene gotovosti. Znašel se je pred eksplozivno situacijo, ki je dolgo časa ni dojel in jo šele sedaj z veliko težavo začenja razumeti.
To je povzročilo neke vrste babilonski stolp, v katerem se ljudje ne razumejo več. Zato bi bolj kot o integraciji danes lahko govorili o veliki dezintegraciji, v
kateri skuša vsakdo nekako preživeti in poiskati, ne samo v materialnem, pač pa tudi v intelektualnem pogledu, neke oporne točke, ki bi mu nudile odgovor in mu pomagale razumeti, kaj se dogaja.
Kako je mogoče premostiti ta razkorak?
Dejansko je problem, kako zapolniti te razpoke. Osebno sem prepričan, da je vsekakor stanje pozitivno in zelo spodbudno, saj ravno v trenutkih prevrednotenja vrednot, ko je treba poiskati nove odgovore, kultura lahko raste in se krepi.
Na to ste opozorili v svojem zaključnem izzivu, ko ste pozvali udeležence k iskanju novih rešitev. Bo morda prav iskanju teh rešitev posvečeno srečanje, ki bo čez dve leti?
Ne. Prihodnje srečanje bo bolj posvečeno analizi pojma manjšine, in to katerekoli manjšine, od verske do jezikovne. S tem izhodiščem mislim, da se bo izluščilo središčno vprašanje sodobne Evrope, saj je Evropa celina manjšin. To je prišlo na primer do izraza tudi v razpravi nekaterih francoskih kolegov, ki so bili zelo kritični do razpada Jugoslavije, sedaj pa poudarjajo škodo, ki jo je povzročila Francija z uničenjem regionalnih kultur. V tem je protislovje, saj ni mogoče po eni strani zahtevati, naj narodi živijo v neki strukturi - bivši Jugoslaviji, ki jim ne ustreza več, po drugi pa protestirati proti dejstvu, da je jakobinska Francija uničila nekatere regionalne kulture, kar danes povzroča veliko napetost in travme.
To je problem, ki ga je treba danes postaviti v ospredje: kako danes v Evropi rešiti identiteto vsakega posameznika in vsake skupine.	v T
Upanja in razočaranja novih evropskih držav
CIRIL ZLOBEC
l“ t e ob naslovu, še bolj pa ob / konkretni vsebini, ki jo na-4 j slov sugerira: Kulturna integracija v novi evropski realnosti, se odpira zanimivo vprašanje o avtonomiji kulture. Vsi namreč vemo, da že nekaj časa poteka politična in ekonomska integracija Evrope. Gre, ko govorimo o kulturi, za naključen ali logičen paralelizem? Ali kultura stopa, udobno in s prepričanjem v Uspeh, na pot, ki jo utirata politika in ekonomija? Je na to pot prisiljena, da je ne bi čas potisnil na obrobje tako nacionalnega kot evropskega prostora? Ali pa je kultura tako zelo odvisna od politike in ekonomije, da je njena pot lahko samo analogna z njima.
Ob vseh teh vprašanjih, ki se vsaj Pri meni porajajo iz pozitivne skep-se, je sicer mogoče še zmerom trditi, da je kultura avtonomna, samostojna, neodvisna od politike in ekonomije, vendar v takšni poziciji pod steklenim zvonom, je že ali pa postaja socialno neučinkovita, nekakšna interna zadeva njenih ustvarjalcev in vse redkejših vernikov. Mi Pa smo od tradicije prevzeli in bi radi ohranili kulturo tudi kot sooblikovalko, če ostanemo pri najbolj splošni oznaki, civilizacije, v kateri ta kultura nastaja, torej v civilizaciji združujoče se Evrope.
Ideologija takšne Evrope je Maastrichtski sporazum. Njegovo vital-n°st in bolezni pa merijo, kot vidi-rn°- po zdravju ali obolelosti posameznih zahodnoevropskih nacionalen valut, praviloma seveda samo največjih držav. O manjših ali celo novih državah evropskega Vzhoda mhče ne govori in ne razmišlja. Z 116 Preveč cinizma bi lahko rekli: ko Je na pohodu prosperiteta, se nam usrniha in nas vabi združena Evro-Pn. ki je v tem kontekstu seveda še merom sinonim za Zahod; posamezne krize, ko so resnične in glo-°ke, pa so še zmerom dokaj nacio-a no opredeljene, zdaj je na udaru "Ugleški funt, pa spet italijanska lra, vmes tudi ameriški dolar. Stale na evropskem političnem Vzho-u pa je tako katastrofalno, da se smerja proti nadzorovani uravnote-enosti Zahoda samo še kot nevar-ust, kot grožnja. Konkretno: kot zPad in nejasno oblikovanje novih
Ciril Zlobec
držav, kot razpad ekonomskih tokov, kot do vse večje bede osiromašeno tržišče, kot vojna, kot begunska tragedija. Zlasti tega dvojega, vojne, nesmiselne in barbarske, in begunske problematike, čeprav sta obe po svojem izvoru lokalne narave - imenujmo njen epicenter: Bosna in Hercegovina - pa Evropa ne more rešiti, celo Združeni narodi ne.
7-takšnem kontekstu je seveda \ / sleherno razpravljanje o V kulturi, tudi o kulturni integraciji v novi evropski realnosti, pravo razkošje. Pri tem ne gre prezreti, da gre za dvoje ali več realnosti: za Evropo blaginje, za Evropo medsebojnega pobijanja brez smisla in brez izhoda in za Evropo socialne nestabilnosti, ki pa je bliže Evropi vojne kot Evropi blaginje.
Lahko bi še dodali: za Evropo upanja in razočaranja.
Tako je tudi evropska kulturna integracija, kot realnost in fikcija, zelo raznobarven mozaik, ki ga je treba šele sestaviti. Bomo pri tem uspešni in nenasilni? Za vso človeško zgodovino tako rekoč do današnjega dne je bilo značilno, da so narode in svet vznemirjale najrazličnejše ideje, lokalne in univerzalne, večinoma v nasprotju druga z drugo, vendar je vsaka od njih, vsaj verbalno, ponujala takšne ali drugačne vrednote. Tudi vsiljevala jih je in uveljavljala z nasiljem. Kultura
jih je osmišljala, jim dajala življenjsko prepričljivost, odevala jih je v šarm lepote in užitka, ali pa jih zavračala, se proti njim bojevala, ustvarjala svoj vrednostni sistem, skratka: sooblikovala je družbeno zavest, nekakšno simbiozo kolektivnega intelekta, emocije in etosa. Ali jo še lahko, kulturo namreč, vidimo takšno? V takšni funkciji in s takšno ambicijo?
f T''tvegal bom trditev: kultura je danes v krizi, kakršne doslej -L še ni poznala. In to kljub svojemu izjemnemu in vse večjemu ustvarjalnemu potencialu. V krizi kot vse kategorije vrednosti zunaj materialne sfere. Če za preteklost velja, da je kultura ustvarjala civilizacijo, lahko za naš čas rečemo, da civilizacija pogojuje kulturo. Sproti vsrkava vase in prilagaja svojim interesom vse njene prvine: glas, besedo, igro, podobo. Tisti del kulture, ki še ohranja svojo avtonomnost, dobiva vse bolj laboratorijski ali obredni značaj. Najbolj vsakdanje življenje, od vojne do raznih socialnih konfliktov in ekcesov, kriminala in visoke politike, postaja največji gledališki Spektakel. Razumljiv za vsakogar: dostopen vsakomur. Tudi vpliv tistih dejavnosti, ki jim še lahko rečemo kultura, se kaže bolj na ravni množičnosti kot kvalitete. Tudi Nobelovci na primer, ki se jih drži čas senzacije, živijo polno življenje le do naslednje podelitve. So romantično gledano, neke vrste redki metulji ali, gledano ekonomistič-no, sicer estetski, pa vendar konzumni artikel na tržišču.
Nastaja čuden, pa vendar hrabri-len paradoks: sodobna civilizacija ne povprašuje po kulturi, vendar se kultura zažira vanjo kjer le more in kolikor more. In v tem je naše mesto in naša usoda.
Tudi moje mesto in moja usoda.
In posebej imperativ kulturnikov v novih ali v radikalno spremenjenih državah.
Vsi majhni narodi, ki smo v preteklosti ustvarjali manj kulture, kot smo je potrebovali, smo na široko odpirali vrata najboljšemu, kar je nastajalo v svetu, vendar je bil to seštevek, ne pa integracija. Integracija pomeni vstop v druge, ne da bi pri tem izgubil sebe ali vsaj najboljši del sebe. Po domače rečeno: ne da bi izgubil svojo identiteto, individualno in nacionalno.
In v tem je naš sodobni problem: majhni narodi in majhne nove države smo tudi v evropskem prostoru navzoči samo, dokler smo takšen ali drugačen »primer«, torej nekaj, kar je zunaj »normale«: ko se razdružujemo, medtem ko se drugi združujemo; ko ekonomsko propadamo, medtem ko drugi bogatijo; ko izgubljamo svojo socialno varnost, medem ko jo drugi utrjujejo; ko se med seboj pobijamo, medtem ko drugi vzpostavljajo prijateljstva, čeprav samo interesna, skratka: ko se sami v sebi uravnotežimo, smo samo majhna država, majhen narod, majhna kultura, skromno tržišče, amorfen pojav, ki zelo hitro, ko ni več moteč, izgublja svoje ime in svojo podobo. Resnici na ljubo: vse oblike evropske integracije, tudi kulturne, so zelo rigidno enosmerne: velika igra, ki ji danes pravimo evropska integracija in jo vodimo kot vrednoto, kar v določenem smislu tudi nedvomno je, se je začela zdavnaj, pred dvajsetimi, tridesetimi leti. Kdor zdaj stopa v vojno, mora sprejeti njena pravila. Nas, ki smo zaradi česarkoli še zunaj, nihče ne vabi medse; če hočemo zraven, se moramo zato prej usposobiti. Pravijo nam: morda tam proti koncu tisočletja, če bomo do takrat izpolnjevali te in take pogoje. Zato ostajam skeptičen tudi v primerih, ko je govor, kot na tem kongresu, o kulturni integraciji.
tl t isem socialog, da bi formuli-ral ustrezno razlago, lahko J. N pa čisto apodiktično trdim: resnična kulturna integracija ni možna, če ne poteka hkrati z ekonomsko in politično. In vendar je prav kultura eno redkih področij v geografski in politični vzhodni Evropi, ko ne gre ne za zaostajanje ne za nižjo kvaliteto. Če pa naj vendarle- sprejmemo kulturno integracijo v današnjih vsaj treh različnih realnostih združujoče se Evrope: Evrope blaginje, Evrope siromaštva in Evrope vojne, je edina doslej znana pot izguba naše dosedanje kulturne identitete. To pa seveda ne gre, tudi če bi se za to odločili. Socializem kot družbeni in politični sistem smo zavrgli, ker smo ugotovili, da je bil slab; gospodarski model, ki je iz njega izhajal, ni zdržal tekme z zahodnim modelom, zato ga s pravo revolucionarno vnemo pospešeno ruši-
mo, kolikor ga je sploh še ostalo; kulture pa ne moremo, ne svoje ne kulture nasploh, diskvalificirati, degradirati, da bi jo lahko brez slabe vesti zavrgli: bila je in ostala nedvoumna pozitiviteta, v kateri se še zmerom prepoznamo.
T^a tudi sicer je kultura takšen LJ človeški in civilizacijski fe-_L nomen, da je ni mogoče, kot politiko, zamenjati s prevratom; zavreči kot gospodarstvo, ki je pri sosedih boljše, kultura je vendar le odbrana akumulacija duhovnih in intelektualnih dejanj skozi čas, je pozitivna tradicija, je zgodovinski spomin in v marsikaterem svojem segmentu tudi naša intimna nrav, tisto pogosto neopredeljivo in iracionalno, ki nas določa, da smo takšni, kakšrni pač smo, da smo to, kar smo: Slovenci, Italijani, Hrvatje, Madžari, Avstrijci, torej tudi in predvsem zaradi svoje kulture, podedovane in sedanje, razpoznavna narodna skupnost. In to, če si lahko privoščim nekaj ironije, vsaj toliko različni drug od drugega kot denar (lira, funt, frank, marka), ki danes tako vznemirja še ne anacionalno Evropo.
S padcem socializma je v vzhodni Evropi ugasnila disidentska in politično kritična literatura sploh, zaradi česar so stopali v Evropo in širše avtorji kot Pasternak, Solženicin, Brodsky, Cheslaw Milosz, Kundera in drugi. Izpovedovali so svojo stisko, ki je bila tudi eksistencialna stiska njihovih narodov. Bo nova eksistencialna stiska, ki zdaj pesti te dežele, novo nastale države, zanimiva za drugo, zgodovinsko etablirano polovico Evrope?
Kakorkoli bo že tekel ta integracijski proces, ki se je že začel, kultura ne bo mogla ostati zunaj njega. Vendar sem prepričan, da se ne bo ravnala po zakonih politike in ekonomije, čeprav se dogaja znotraj njunih okvirov v veliki večji meri, kot si to navadno predstavljamo in želimo. Morda pa stojimo tudi v kulturi pred dilemo: pluralnost ali hegemonija.
Jaz se seveda zavzemam za pluralnost. Kajti v nasprotnem bo polovica Evrope morala govoriti o izgubi identitete, ki pa ne bo samo kulturna, ampak tudi nacionalna in človeška.
Tako velik pesimist pa nisem bil nikoli.
V zadnjih tekmah 1. kola v nogometnih pokalih
Parma in Torino naprej
Na tiskovni konferenci goriške peterke v B-l ligi
Pri Ciemme Liquori so letos zelo previdni
POKAL POKALNIH ZMAGOVALCEV
UJPEST - PARMA	1:1 (0:0)
STRELCA: G run v 52', Hetesi v 62'
PARMA: Ballotta, Pulga, Matreca-no, Minotti, Apolloni, G run, Melli, Zoratto (v 59' Monza), Pin, Cuoghi, Asprilia (v 82' Berti.
SODNIK: Van den VVijngaert (Bel); OPOMIN: G run, Tomka, Veber, Melli; GLEDALCEV: približno 8.500.
BUDIMPEŠTA — Parma bi bil moral izid na varno postaviti že v prvem domačem srečanju, v katerem je nasprotnika sicer nadigral, dosegel pa je en sam zadetek. Tako se je včeraj moral pošteno namučiti, predno si je zagotovil pravico do nastopa v 2. kolu pokala pokalnih zmagovalcev. Tudi včeraj pa je bil sila radodaren, zlasti v prvem polčasu, ko si je zapravil veliko priložnosti, da bi izid spravil na varno. Kot je dejal Nevio Scala, sta zlasti Melli in Asprilia v napadu skušala prodreti do gola le z osebnimi akcijami, čeprav nista slabo igrala. Končni izid tako niti zdaleka ne kaže pravega razmerja moči, saj je madžarska ekipa sila skromna, zlasti njena vezna vrsta in pa napad. Nekateri so zato trdili, da bi Parma pokazal svojo pravo vrednost, če bi imel solidnejšega nasprotnika...
V prvem polčasu je Parma s taktičnega vidika igral brezhibno, umirjeno, pametno, in imel vrsto priložnosti. V začetku 2. polčasa je precej tvegal po napaki Apollonija v obramboi, vendar se je vse srečno izteklo, saj je kmalu zatem povedel z G runom. Madžari so zaigrali na vse ali nič in tudi izenačili, a to je bilo obenem vse.
OSTALI SINOČNJI IZID:
Boavista (Port) - Valur Reykjavik (Isl) 3:0, prva tekma 0:0, kvalificiran Boavista.
POKAL UEFA
TORINO - NORKKOPING 3:0 (1:0)
STRELCI: Vaattovaara (avtogol) v 2', Casagrande v 78', Aguilera v 79'.
TORINO: Marchegiani, Bruno, Sergio, Mussi (v 76' Silenzi), Annoni, Fusi, Sordo, Casagrande (v 79’ Aloi-si), Aguilera, Scifo, Venturin.
SODNIK: Spirin (Rusija); GLEDALCEV: približno 15 tisoč.
TURIN — Navijači Torina so mislili, da bodo zlahka odpravili s švedskim Norrkopingom, saj so se Bruno in ostali znašli v vodstvu že po 2
minutah. Zasukalo pa se je povsem drugače, in marsikdo se je že zbal, da bo treba odigrati podaljške, saj so v prvem srečanju z 1:0 zmagali Švedi. Ves prvi polčas in dobršen del drugega sta se namreč zaman iztekla, kljub velikemu prizadevanju Torina.
Do preobrata je prišlo z vstopom Casagrandeja, ki je vnesel precej svežine. S tremi napadalci je italijansko moštvo bilo veliko prodornejše v napadu in je spravilo v težave domačine, ki so se ob prvi nevarnejši akciji nekoliko odkrili, kar je Casagrande takoj izkoristil. Tretji zadetek je padel samo minuto kasneje, z izjemno močnim strelom pa ga je dosegel Aguilera. S tem je bilo tekme tudi konec.
OSTALI SINOČNJI IZIDI:
Spora Luksemburg (Luks) - Sheffield (Angl) 1:2, prva tekma 1:8, kvalificiran Sheffield.
Real Zaragoza (Šp) - Caen (Fr) 2:0, prva tekma 3:2, kvalificiran Real Zaragoza.
Paok Solun (Gr) - Pariš Saint Ger-manin (Fr) prekinjena zaradi izgredov.
FIFA izključila ZR Jugoslavijo
BEOGRAD — Zvezne republike Jugoslavije (Srbija in Črna gora) ne bo na kvalifikacijah za svetovno nogometno prvenstvo v ZDA. Tako je odločila mednarodna nogometna zveza FIFA, potem ko je podobno odločitev že sprejela evropska nogometna zveza. Razumljivo je odločitev FIFA sprožila ostre komentarje v ZRJ. »Gre za žalitev športa iz političnih razlogov«, je izjavil tajnik jugoslovanske nogometne federacije Branko Bulatovič. Bulatovič je sicer dejal, da krivde ne nosi mednarodna nogometna zveza, ki naj bi dalj časa potrpežljivo čalkala, da ukinejo sankcije OZN, kar pa se ni zgodilo.
Odločitev FIFA je obsodil tudi odgovorni za državne reprezentance v ZRJ Miljan Milja-nič.
GORICA — Predstavitev goriške košarkarske ekipe Ciemme Liguori, ki nastopa v italijanski košarkarski B-l ligi, je bila predsinočnjim, potem ko je prvo kolo že mimo (v uvodnem prvenstvenem nastopu so Goričani igrali v gosteh v Rimu proti Victorsu in izgubili za sami dve točki: 70:68). Kot so poudarili na tiskovni konferenci, bodo ekipo prvič podpirala izključno podjetja goriške pokrajine: drugi sponsor bo Elifriuli, medtem ko bo Metapiu sponsorizi-ral mladinski sektor.
Kot smo obširno že pisali, bo trenersko mesto prevzel Dražen Dali-pagič, ki pa ekipe ne bo mogel voditi s klopi, ker za to nima ustreznega dovoljenja. Tako bo uradni trener Videmčan Giancarlo Dose, Dali-pagič pa bo tehnični direktor.
Z razliko od prejšnjih let, tokrat na predstavitvi niso nič govorili o napredovanju v A-2 ligo, čeprav je potencial ekipe soliden: odhodi Ma-sinija, Procaccinija in Borsija naj bi nadoknadila agresivni play Angeli ter Di Fabio.
Catena žrtev prometne nesreče
ALTOMONTE (Cosenza) — Nogometaš Cosenze, 23-letni Massimiliano
Catena, je včeraj izgubil življenje v prometni nesreči na avtocesti od Salerna do Reggio Calabrie. Po izvidih cestne policije je Catena izgubil nadzorstvo nad svojim golfom in se zaletel v varnostno ograjo. Udarec je bil tako silovit, da je Cateno vrglo iz vozila.
Baresi zapušča reprezentanco
MILAN — Franco Baresi ne bo več branil barve italijanske nogometne reprezentance. Tako je sporočil sam igralec na včerajšnji tiskovni konferenci v Milanu. Dejal je, da odločitve ni sprejel zaradi stresa ali ker bi ga minilo navdušenje, temveč zato, ker bi po tolikih sezonah rad prepustil mesto mlajšim. Odločno pa je zanikal, da bi pri Milanu nanj izvajali kakršenkoli pritisk ali pa da bi na odločitev vplivala poškdoba, ki jo je pred kratkim utrpel.
Nappi in Vanoli k Spalu
VIDEM — Pri Udineseju so sinoči sporočili, da so s Spalom dosegli sporazum o dokončnem odstopu dveh igralcev, Vanolija in Nappija. Obema naj bi Spal ponudil triletno pogodbo, zanju pa naj bi plačal okrog 5 milijard lir. Vanoli je na odhod k Spalu že pristal, Nappi pa se še ni odločil.
V tekmi za uvrstitev v evropsko košarkarsko ligo
Poraz Smelt Olimpije doma
LJUBLJANA — V prvi tekmi drugega kvalifikacijskega kola za vstop v evropsko košarkarsko ligo je Smelt Olimpija sinoči v Ljubljani z 88:85 (45:46) izgubila proti grškemu prvaku 01ympiakosu, za katerega med drugimi igra tudi bivši član NBA ekipe San Antonio Žarko Pas-palj (sinoči 35 točk). Možnosti, da bi Ljubljančani premostili to oviro, so pred povratno tekmo v Grčiji minimalne.
Bolje sta se odrezala bolonjski Knorr in Scavolini iz Pesara. Bolonj-čani so v Modeni s 114:80 (55:45) odpravili ruskega prvaka Budivelnika iz Kijeva, za katerega pa igrajo sami neznani mladi košarkarji. Najboljši strelec Knorr je bil Danilovič. Dosegel je 29 točk.
Scavolini je v Wroclawu na Poljskem prepričljivo premagal tamkaš-nji Slask. Končni izid je bil 91:72 (51:41). Najboljša strelca Scavolinija sta bila Henry James (24) in Carlton Myers (16), dobro pa je igral tudi
Panichi, ki je dosegel 12 točk, izvedel pa tudi nekaj lepih asistenc.
Ostali sinočnji izidi:
Helsinki - Gibona Zagreb 87:83; USK Praga - Estudiantes Madrid 94:99; CSKA Moskva - Zadar 95:86; Hapoel Tel Aviv - Mechelen 88:80.
V okviru Koračevega pokala je sinoči igral tudi rimski II Messaggero. V Neuchatelu (Švica) je s 107:80 (57:42) premagal moštvo Idealjob. Niccolai je dosegel 23 točk, DelFAg-nello 18, Radja pa 17.
Lancia zapušča rallyje
TURIN — Turinska avtomobilska hiša Lancia prekinja svojo dejavnost na rallyjih. Potem ko se že letos ni neposredno udejstvovala na dirkah, bo v novi sezoni prekinila tudi razvoj in servis vozil »delta HF integrale«, ki so premočno zmagala na letošnjem svetovnem prvenstvu. V novi sezoni bo tako Abarth dal Jolly Clubu na razpolago vozila, ki so pripravljena v skladu z novimi predpi-
si, vse potrebne materiale in podatke, ki bi lahko koristili pri razvoju. S svoje strani pa bo Abarth nadaljeval z delom za »Alfa corse«, pri modelu »155«.
Sedaj se postavlja vprašanje, kaj bo naredil Martini Racing, ki je letos prevzel agonistično dejavnost. Lancie. Možno je, da bo nastopal z dvema ali samo z enim pilotom ali da se dirkam sploh odreče (stroški za več avtomobilov v eni sezoni naj bi se sukali okrog 40-50 milijard). V tem primeru bi si Jolly Club lahko poiskal drugega sponsorja.
Furlan četrtfinalist
PALERMO — Na mednarodnem teniškem prvenstvu Sicilije bodo danes odigrali četrtfinalna srečanja. Pari so: Fontang (Fr) - Bruguera (Šp), Clavet (Šp) - Skoff (Av), San-chez (Šp) - Carbonell (Šp) in Furlan (It) - Perez Roldan (Arg). Med drugimi je v osmini finala izpadel tudi Hrvat Prpič.
Deželni odbojkarski pokal
Sloga zlahka Poraz Goričank
MOŠKI
ROZZOL - SLOGA	1:3
(6:15, 12:15, 15:10, 12:15)
SLOGA: Božič, Cisolla, Kerpan, A. in D. Kralj, A. in M. Maver, Pahor, Riolino, Stranj.
Tudi svoj drugi nastop v deželnem pokalu so Slogini fantje nadvse uspešno opravili. Zaradi drugih obveznosti sta bila tokrat odsotna Jer-cog in Zgubin, prvič letos pa se je svojim soigralcem pridružil Cisolla. Slogaši so dobro igrali, preizkušali razne variante v igri, ne glede na rezultat, ki je v deželnem pokalu postranskega pomena.
V primerjavi s prvim nastopom je bilo tokrat pri igri naših manj nihanja, čeprav je jasno, da ekipa še ni popolnoma nared za tako zahtevno prvenstvo, ki jo čaka, a do katerega manjka še skoraj mesec dni. (Inka)
ŽENSKE
Namiznoteniški odsek Športnega krožka Kras predstavil svoje tri članske ekipe
Po treh letih spet v ženski A ligi
Namiznoteniški odsek ŠK Kras bo s svojimi ekipami tudi letos nastopil v dveh ženskih in enem moškem državnem prvenstvu (začela se bodo jutri). Posebna pozornost velja letos ženski članski ekipi, ki se po treh letih spet pojavlja na prizorišče prvoligaškega prvenstva, potem ko je v tej ligi od leta
1970 neprekinjeno igrala celih devetnajst sezon, dvakrat pa tudi osvojila naslov državnega prvaka. Moška vrsta bo tudi letos igrala v ligi B-l, druga ženska ekipa pa v C ligi.
Kot so povedali na včerajšnji predstavitvi ekip na zgoniški Občini (na sliki D. Križmančiča), so
članske ekipe le diamantna konica društva, saj v njem vadi okrog 40, pretežno zelo mladih igralcev in igralk. Krašovcem se obeta zelo težka sezona. Posebno velja to za društvo, ki ga pesti zelo huda finančna stiska, članske ekipe so še brez sponsorja, pomanjkanje pa je takšno, da so bili celo prisiljeni
omejiti število nastopov, na preizkušnje vsedržavnega merila pa pošilja strokovno vodstvo res samo peščico najboljših. Zato tudi ne sme čuditi, da Krasu ni uspelo najeti prepotrebne tujke za A ligo. Ker bo zaradi prestrukturacij e prvenstev (v prihodnji sezoni bodo namreč uvedli A-2 ligo) letos iz prve lige izjiadlo kar pet ekip, je jasno, da čaka mlade krasovke (Monika Radovič, Biserka Simone-ta in Ana Bersan štejejo skupaj samo 50 let) hud boj za obstanek. Spodbudna nota pa je dosežen sporazum o sodelovanju z Borom, kar je tudi omogočilo prestop perspektivne Bersanove v Krasove vrste.
Fantje v B-l ligi bi bili zadovoljni, če bi jim uspelo ponoviti lansko uvrstitev na 3. mesto, posebno zato, ker bo Christian Mersi v kratkem oblekel vojaško suknjo in ni še znano, ali bo lahko branil Krasove barve. Izredno mlada ekipa v ženski C ligi ima za cilj uvrstitev med prvo četverico v svoji skupini.
Zgoniški župan Miloš Budin je v svojem pgzdravu med drugim dejal, da je ŠK Kras, posebno pa njegov namiznoteniški odsek, okno v svet celotne občine, Mario Šušteršič pa je v imenu ZSŠDI glede finančnega vprašanja opozoril na to, da so sredstva za šport v naši skupnosti krivično porazdeljena, Kras pa, da dobiva manj kot bi si zasluzil glede na dejavnost in rezultate. Zahvaljujoč se Krasu pa sodi naša dežela v sam vrh državnega namiznega tenisa, je naglasil predsednik deželnega odbora PITE T Adriano Piani, (ak)
SLOGA KOIMPEX - VITUS 3:0
(15:4, 15:9, 15:11)
SLOGA KOIMPEK: Ciocchi, Če-bulec, Ferluga, Fonda, Maja in Martina Kosmina, Milič, Milkovič, Spacal.
Tokratni nasprotnik ni bil dorasel Slogi Koimpex. Novemu trenerju Petru de VValdersteinu je tako tekma prišla kot nalašč, da je lahko preizkušal trenutno formo svojih igralk, ki so izmenično vse stopile na igrišče in v različnih vlogah preizkušale svojo uigranost. Virtus nikoli ni ogrozil slogašič, točke pa je nizal v glavnem takrat, ko je izkoristil trenutke napazljivosti naših igralk.
(Inka)
KMEČKA BANKA - SAGRADO 0:3
(9:15, 11:15, 9:15)
KMEČKA BANKA: Braini, Zav-ladlav, Luvisutti, Krašček, M. Braini, Pelerin, Bressan, Tiberio, Manzo, Humar.
Goriška združena ekipa je v sinočnji pokalni tekmi gladko izgubila proti ekipi iz Zagraja, ki nastopa v D ligi.
Goriška izbrana vrsta sicer ni še uigrana in ji pravzaprav manjkajo nekatere ključne igralke, ki so še vedno poškodovane, vendar to po našem mnenju ne more biti zadostno opravičilo za tako bled nastop, ki smo mu bili sinoči priča. Treba bo torej še veliko dela, da bodo naše igralke ujele pravi ritem in dosegle nivo igre, ki je neobhodno potreben za C-2 ligo. Predvsem je pešal sprejem, nasploh tudi napad. Ni bilo videti posebno atraktivnih akcij in igra je bila nasploh zelo neurejena.
Na drugi strani se je postava iz Zagraja izkazala kot zelo kompletna v vseh elementih igre. Predvsem je blestel podajač, tako da je bil poraz deklet Kmečke banke tokrat res neizbežen. (R.I.)
V soboto in nedeljo bo start v košarkarskem prvenstvu D lige
Tudi Bor Radenska in Kontovel
rwi	•	v v •	• f
Turnir naraščajnikov
Za borovce koristen test
Teden kasneje po pričetku B lige se bo v soboto pričelo tudi prvenstvo D lige, kjer bomo letos prvič v zgodovini naše košarke imeli kar dva slovenska predstavnika.
Bor in Kontovel stopata v novo sezono z dokaj drugačnim razpoloženjem, saj se pri svetoivanskem društvu nekako ponavlja slika lanskega položaja Kontovela, medtem ko se kraška ekipa srečuje z nekaterimi nepričakovanimi in težko premostljivimi težavami, ki jih pred dvema letoma, po evforiji napredovanja in prvega nastopanja v državni kategoriji, ni bilo.
Začnimo pri kraju in analizirajmo podrobneje dokaj zapleteno sliko, ki se je v zadnjih tednih porajala pri Kontovelovi ekipi. Ob načrtovanem in napovedanem odhodu Jana Budina k Stefanelu, so k Jadranu prestopili še nekateri kvalitetni mladinci (Rebula, Emili in Gregorij. Že z odhodom teh igralcev se je trener Ban moral spoprijeti z dejstvom, da jih bo težko nadomestiti. To pa je bil šele prvi izmed korakov do skorajšnjega razpada lanske deseterice. Corrado Čuk je zaradi delovnih obveznosti opustil aktivno igranje, vsaj začasno se je odmaknil tudi kapetan in glavni nosilec igre Štefan Gulič, ki pa je najavil, da bi se lahko kmalu vrnil v ekipo. Zaradi služenja vojaškega roka izven Trsta bo doprinos Robija Pauline izredno nizek, saj se bo lahko pridružil ekipi le občasno, za nameček pa je tudi načrtovan povratek poškodovanega Petra Štoke splahnel po vodi. Stanje je torej naslednje: 7 igralcev manj, v zameno pa 2 nova prihoda, oziroma povratka k matičnemu klubu. Gre za Valterja Sosiča in Valterja Daneva, katerim sta Ban in pomočnik Furlan hočeš nočeš morala dodati še celotno mladinsko postavo. Od lanske ekipe so ostali še Igor Civardi, Peter Sterni in Ivo Grilanc, vsaj po dosedanji prikazani igri Pa ta ekipa ni še konkurenčna za D ligo.
Pri Boru je položaj povsem drugačna. Od lanske ekipe sta izpadla le Pecchi in Tul, prišli pa so bek Gian-franco Carbonara, center Andrea Monticolo ter Peter Ažman, ki pa bo zaradi operacije na kolenu nared šele januarja. Trener Sancin je ekipi priključil še nova upa iz mladisnkih vrst Stefana Samca in Michela Grbca, tako da je moštvo kompletno in pokrito na vseh pozicijah. Sitnost pred-
stavlja le poškodba Andreja Pierija, ki bo spet dalj časa miren, ter močan zvin gležnja, ki je prizadel Bajca, zaradi katerega bo tudi Ivan izven postave vsaj še mesec dni.
Trenerjema obeh ekip smo pred prvim kolom letošnjega prvenstva postavili nekaj vprašanj.
Ste pripravljeni za novo sezono ?
F. SANCIN: Mislim, da se bolje ne bi mogli pripraviti, saj smo aktivni praktično vsak dan že mesec in pol. Odšli smo na priprave v Radence, odigrali smo precej tekem, večji del igralcev pa ima skoraj sto od stotno prisotnost na več kot 40 vadbah. Škoda le, da bomo v soboto še brez Bajca in Carbonare. Ob napovedani odsotnosti Pierija in Ažmana pa bosta prišla z nami Samec in Grbec.
M. BAN: Po pravici rečeno, mislim da še nismo nared, upam pa, da bomo čimprej ujeli zadovoljivo formo.
Kakšne so ambicije ekipe ?
SANCIN: Štartamo na zlato sredino, čimprej pa bi se radi izognili dnu lestvice.
BAN: Zaenkrat je prerana vsaka napoved, saj je letošnja ekipa praktično na novo sestavljena, obenem pa ne poznam moči ostalih konkurentov.
Kaj predvidevate za ostale tržaške ekipe ?
SANCIN: Don Bosco je glavni fa-
BOR RADENSKA
AŽMAN Peter	'72	198 cm	k
BAJC Ivan	'71	190 cm	b/k
BARINI David	'69	189 cm	k
CARBONARA G.	'69	193 cm	b/k
DEBELJUH Marko	'73	183 cm	b
GRBEC Michel	'75	185 cm	P
MONTICOLO A.	'71	195 cm	c
PERČIČ Ivan	'67	195 cm	k
PERSI Štefan	'69	188 cm	P
PORETTI Luciano	'57	192 cm	c
SAMEC Štefan	'75	196 cm	k/c
SIMONIČ Mauro	'73	188 cm	b
SMOTLAK Robi (K.)	'67	185 cm	P
TRENER: Fabio Sancin, pomočnik Giuliano Ceper
DOMAČE IGRIŠČE: telovadnica Su-vich; tekme ob nedeljah (ura 11.00)
vorit lige, dobro se bosta odrezala tudi CGI Milje in SGT, sploh pa ne poznam razmer Kontovela, ki ima sodeč po dosedanjih podatkih močno pomlajeno postavo.
BAN: S povratkom centra Collari-nija je Don Bosco superfavorit, združena miljska ekipa lahko štarta na vi-
KONTOVEL
CIVARDI Igor	'69	192 cm	k/c
DANEU Aljoša	'73	194 cm	c
DANEU Valter	'72	180 cm	P
GRILANC Ivo	'67	184 cm	b
GULIČ Danjel	'73	191 cm	b/k
GULIČ Štefan (K.)	'66	178 cm	P
HMELJAK Marko	'74	186 cm	b
KRALJ Pavel	'73	178 cm	b
PAULINA Robi	'71	196 cm	c
SOSIČ Valter	'61	183 cm	b
STERNI Aleš	'72	193 cm	k
STERNI Peter	'70	188 cm	b/k
ŠTOKA Peter	'64	198 cm	c
TRENER: Marko	Ban, pomočnik:		
Luka Furlan
DOMAČE IGRIŠČE: telovadnica Er-
vatti; tekme ob sobotah (ura 20.30)
LEGENDA: p = play, b = bek, k = krilo, c = center, K. = kapetan
soko mesto, medtem ko je SGT nekoliko slabši. Borovci imajo dokaj mlado in neizkušeno postavo, mislim pa da bi lahko ponovili naše lansko prvenstvo. Ob koncu bi zapisali še našo osebno napoved, in sicer: Don Bosco bo 2., CGI Milje 4., Bor 7., SGT 9., Kontovel 12.
SPORED 1. KOLA
Jesolo - BOR RADENSKA (3.10. ob 20.30)
Arte Gorica - KONTOVEL (3.10. ob 18.30)
Don Bosco - Digas S. Daniele SGT - CGI Milje
Udinese B. - Corridoni Staranzano Martignacco - Virtus Videm Pall. Porcia - Limena Padova Beretich Portogruaro - Vigor Conegliano
Nastopilo bo skupno 16 ekip, kar pomeni, da bo vsaka igrala 30 tekem. V C ligo bosta napredovali prvi dve uvrščeni, v Promocijsko prvenstvo pa nazadujejo zadnja štiri moštva.
Derbi Kontovel - Bor je na sporedu v 10. kolu, 5. decembra v telovadnici Er-vatti, v povratnem delu pa bo doma igral Bor.
Danes in jutri bo na stadionu »Prvi maj« košarkarski turnir za naraščajnike, na katerem bo konkurenca dokaj ostra. Za Krečičeve varovance bo ta turnir koristna preizkušnja pred pričetkom prvenstva.
SPORED
DANES: 16.30: Ferroviario - In-termuggia (kadeti); 18.30: Bor -Don Bosco. JUTRI: 16.00: finale za 3. mesto; 18.00: finale za 1. mesto.
SPDT - MLADINSKI ODSEK prireja v nedeljo, 4. oktobra, izlet na hrib Medvedjak, namenjen osnovnošolskim otrokom. Zbirališče udeležencev bo ob 9. uri na Colu pri restavraciji Furlan, povratek ob 16. uri na Colu pred poslopjem Zadružne kraške mlekarne. Vabljeni vsi osnovnošolci.
ŠD BREG - KOŠARKA obvešča, da bo prvi trening mini-basketa v torek, 6. t. m., ob 16.30 v dolinski telovadnici.
ŠZ BOR
sporoča, da se bo začela telovadba za starejše rekreativce danes, 2. t.m. ob 17. uri.
NOGOMETNI KLUB BOR vabi vse mlajše cicibane, ki jim je všeč nogomet, na treninge, ki so ob ponedeljkih na nogometnem igrišču v Bazovici, oz. ob četrtkih na anogometnem igrišču v Dolini od 15.30 do 17.00. za tiste otroke, ki ne morejo priti sami na treninge, bo sposkrbljeno za prevoz na igrišče in nazaj.
SK DEVIN
organizira smučarske tečaje na plastični stezi v nabrežini. Tečaj za začetnike se bo pričel 9. t.m. ob 18. uri. Vpisovanje vsaka torek na sedežu v Cerovljah ob 21. uri, informacije na tel. 220423 v večernih urah.
ŠD BREG - REKREACIJA obvešča vse člane, da bo prva vadbena ura v torek, 6. t.m. ob 21. uri v občinski telovadnici v Dolini. Toplo vabljeni vsi, predvsem novi člani.
Tako naši peterki v letošnjem prvenstvu D lige
V nedeljo spust po Vipavi
Člani kajakaškega društva "Šileč ", ki več let prirejajo različne spuste, te-ča/e in tekmovanja po Soči in Vipavi, med katerimi je najodmevnejša Soška regata na začetku septembra, so se v nedeljo spustili po Vipavi.
Namenili so se, da preveslajo reko s kajaki in kanuji od izvira do izliva J' sočo. Izkazalo pa se je, da je več kot 50 km dolga struga pretrd oreh, da bi jo prepluli v enem samem dne-Vu- Kljub dežju, ki je padal nekaj dni Prej, je vodostaj Vipave bil preskromen zlasti v začetnem delu. V prvih 15 km do prve okrepčevalnice, ki so 1° pripravili na rečnem bregu, je bilo treba skoraj vsakih 100 m izstopati in Ponovno vstopati v plovila, da bi peš Prekoračili pregrade, zajezitve in plitvine. Petnajst cm višja voda bi zadostovala za naglo drsenje preko zaprek ‘n pridobili bi na času, ki je na koncu dneva zmanjkal, da bi pri svetlem
prevozili tudi zadnje kilometre od Gabrij do Soče.
Gabrje so bile torej tretja in zadnja postaja po drugi okrepčevalnici v Renčah, kjer so štiri udeleženci oz. udeleženke odnehali. Eden je moral že prej, ker mu je v silec pronicalo preveč vode in se je stalno spreminjal v podmornico, ki jo je bilo treba mučno prazniti. Ko je skupina ostalih trinajstih že v temi veslala okrog Mirna, je še eden odnehal med drugim zato, da bi obvestil preko meje, da gre zgolj za časovno zamudo in ne za mo-
botrovalo in spremljalo navdušenje udeležencev, so sprožili zaradi več razlogov, med katerimi je športna preizkušnja vzdržljivosti, moči in spretnosti le najodmevnejši pojav. Šlo je tudi za neposredno povezanost z naravo z nabiranjem vtisov in podatkov vzdolž struge, ki že več kot desetletje uhaja iz zavesti
rebitno nezgodo. Pobudo, ki ji je
Udeleženci nedeljskega spusta po Vipavi
ljudi, ki živimo tudi v neposredni ali bližnji razdalji od nje. Šlo je za svojevrstno dojemanje širšega goriškega prostora, ki ga navadno poznamo zgolj iz spomina na šolsko učenje ali iz avtomobila - le redki tudi s Čavna, Kuclja, Nanosa ali vsaj Trstelja. Šlo je za eno izmed številnih povezav enotnega prostora, ki ga deli državna meja, s simbolično in praktično vsebino in končno tudi za vabilo, naj vsaj delček vsega opisanega poskusijo tudi drugi, čeprav ni nujno, da v tovrstnih skrajnih oblikah, ki zahtevajo organizacijsko in zlasti psihoiizično pripravo.
Poleg napora in navdušenja udeležencev je bila najznačilnejša prvina celotnega doživetja slikovitost: najprej izviri Pod sklaco, potem vrsta sodobnih in starih mostov, manjše brzice in padci, cvetje po bregovih - a tudi neznosen smrad prva dva kilometra od izvira navzdol - in čedalje gostejše rastlinje, drevje, ki ustvarja ponekod pravi zeleni strop nad rečno strugo, stari mlini in ostanki roj, koder so usmerjali vodo do mlinskih koles, ter hlodi, ki se jim moraš izogniti, pa ribiči, ki ždijo na bregovih v večernem mraku, in tišina, ki te na tako dolgi poti zajame, ker so nekateri hitreje odveslali naaprej, ostali pa so se zamudili pri zadnji pregradi. Tudi v neposredni bližini večjih mest, prometa in hrupa najdemo kraje, kjer smo lahko sami s sabo. Potem pa spet zaslišiš izza ovinka enakomerno vgrezanje vesla, sledi mu živopisno plovilo, v njem do pasu pogreznjen znanec, ki ga počakaš, da skupaj nadaljujeta do naslednjega večjega jezu. Bo kdaj sledila ponovitev? V teh dneh so udeleženci spusta preutrujeni, da bi razmišljali o tem. Najprej si bodo ogledali navadne in dia posnetke ter obudili spomin na trenutke malodušja in vznesenosti, ki se na več kot štirideset kilometrov dolgi progi večkrat zvrstijo. Verjetno bo prišel na vrsto tudi večer, ko bodo tudi drugim, ki jih takšno početje zanima, pokazali, kako je bilo.
ALDO RUPEL
danes igra za vas - danes igra za vas
totocalcio
Brescia - Foggia Cagliari - Roma Fiorentina - Milan Genoa - Ancona Inter - Atalanta Lazio - Parma Napoli - Juventus Torino - Sampdoria Udinese - Pescara Lucchese - Bari Reggiana -Bologna Palermo - Giarre Pavia - Novara
1
2
X 2 1
1 2 1 X X 2 X
1 X X
1 X 1 1
Radi Pečar (letnik 1947) se je začel ukvarjati s športom že od mladih nog. Kolesarstvo mu je bilo od vedno še kako pri srcu. Pred 21 leti je bil ustanovitelj KK Adria in pobudnik vseh naših najpomembnejših kolesarkih prireditvah, med katerimi je najpomembnejša trofeja ZŠSDI, ki je bila letos že 16. po vrsti. V naši deželi pa je praktično prisoten na vseh kolesarkskih manifestacijah. Skoraj od ustanovitve do danes je član predsedstva ZSŠDI. Prejšnji teden je F. Ostrouška pravilno napovedal 8 izidov
konjske dirke - konjske dirke
V	Padovi je naš favorit Incredibile DJ (skupina 1). Njegova najresnejša tekmeca pa utegneta biti Crown's Ivitation (skupina 2) in Atas Fighter (skupina X).
Neutreamo (skupina X) ima v Montecatiniju največ možnosti za uspešen nastop. Paziti pa se bo moral na Gitruja (skupina 1) ter na Mac Danteja (skupina 2).
V	Tarentu bo skušal Leon Palm (skupina X) ponoviti uspeh iz prejšnje nedelje. Mica Male (skupina 2) in Lummen (skupina 1) pa mu bosta enakovredna tekmeca.
Marco Fer (skupina 2) je zadnje čase v dokaj dobri formi in je tudi naš favorit v Tarentu. Edini, ki bi mu lahko prekrižal račune, je Le Faon (skupina X).
V	Rimu je vsaka napoved dokaj tvegana, vseeno pa so naši favoriti Maschio Angioino (skupina X), Pile-do Reef (skupina 1) in Bernasco (skupina 2).
Torre Grossa (skupina 2) bo gotovo v Rimu jrušala na zmago. Od skupine X naj omenimo Damine Thuleja in od skupine 1 pa Odoneja Da Clunyja.
DIRKA TRIS
Naši favoriti: št. 3 Daikjim, št. 4 Nebbiuno, št. 8 Donnemara Black. Za sistemiste: št. 2 Legorot, št. 13 La Manzoniana, št. 1 Strategic Puzzle.
totip
1.	—	prvi	1	2
drugi	2	x
2.	—	prvi	X
drugi	1	2
3.	—	prvi	X
drugi	1	2
4.	—	prvi	2
drugi	X
5.	—	prvi	X
drugi	1	2
6.	—	prvi	2
drugi	X	1
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441.
Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote.
primorski
M.	dnevnik
petek, 2. oktobra 1992
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Rlstori 28
Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Ob očitnih korupcijah vse več primerov goljufij na škodo krajevnih uprav
Občinski odbor iz Vercellija za zapahi zaradi nepravilnosti pri nekem zakupu
VERCELLI — Finančni stražniki so včeraj priprli župana iz Vercellija Fulvia Boda (PSI) in šest občinskih odbornikov, demokristjane Angela Fragonaro, Arriga Danielija in Eduarda Kotlarja ter socialiste Gianfran-ca Casalina, Giovannija Ameria in Luciana Caffija. Nalog za preventivni pripor so izdali v okviru preiskave o domnevnih nepravilnostih pri upravljanju z upepeljeval-nikom. Julija je namreč občinski odbor z odlokom poveril poslovanje z upepeljeval-nikom družbama Termomeccanica iz La Spezie in Celtica ambiente iz Milana.
V okviru iste preiskave so izdali štiri sodna jamstvena obvestila: za občinskega tajnika Maria Dattrina, za njegovega namestnika Maria Fiora, za glavega občinskega knjigovodjo Giampiera Adanoneja in za inženirja Emanueleja Pizzimboneja.
Vse se je začelo s prijavo demokrščanske-ga občinskega svetovalca Francesca Rada-
ellija, ki je postopek o podelitvi poslovanja z upepeljevalnikom dvema podjetjema z odlokom ocenil za nezakonit. Javno dražbo, h kateri se je prijavilo 17 podjetij, so namreč kasneje spremenili v zasebno pogajanje najprej s petimi, nato s tremi podjetji. Posel ni od muh, saj velja od 50 do 100 milijard lir, toliko naj bi po približnih izračunih Občina nakazala obema podjetjema za 20-letno upravljanje.
Trenutno priprte bremeni le obtožba goljufije v obtežilnih okoliščinah na škodo Občine, izrabljanja službenega položaja, ponaredbe in nepravilne izvedbe javne dražbe. Obtožnica ne vsebuje torej postavke o korupcij, sodstvcr nima namreč dokazov, da je kdo zahteval, dal ali dobil podkupnino. Vsekakor bo sodstvo skušalo preveriti tudi to možnost. Na prostosti sta le dva odbornika, ki sta bila odsotna, ko so sprejeli sporni sklep.
V A brucih ne bo predčasnih deželnih volitev
L AOUILA — Abruškega deželnega sveta ne bodo razpustili, tako da bi premostili sedanjo institucionalno praznino, ki je nastala po aretaciji predsednika deželnega odbora in večine odbornikov. To vsaj trdi minister za deželna vprašanja Raffaele Costa, ki se je včeraj v ab-ruškem glavnem mestu pogovarjal s predsednikom deželnega sveta Vincenzom Del Collejem in s prefektom Calogerom Cosenzo. Costa navaja, da takega primera še niso imeli, da pa ga bodo rešili v občo korist. V bistvu morajo preprečiti, da bi bili Abruci in Italija zaradi afere pri dodeljevanju skladov Evropske skupnosti oškodovani, saj je posel vreden težke milijarde lir. Prav tako morajo poskrbeti, da bo abruška Dežela nemoteno poslovala.
Costa, ki je sinoči že poročal predsedniku vlade Amatu, se ogreva za tako rešitev, ki bi omogočila takojšnje imenovanje novega odbora. Razpustitev deželnega sveta in razpis novih volitev, ne bi namreč rešil osnovne zahteve, nemotenega poslovanja, ker ne bi bilo jasno, kdo bi vršil tekoče posle. Obenem pa je treba omeniti, da bi bile v sedanjem trenutku predčasne volitve prehud zalogaj za v škandal vpletene stranke.
Povsem razumljivo je škandal do temeljev zamajal abruško politično življenje. Krajevni socialisti so se že ogradili od sklepa vsedržavnega vodstva, ki je suspendiralo v škandal vpletene člane stranke. Vedno glasnejše so tudi govorice, da so aretirani le posredno krivi. Od prejšnjih uprav naj bi le podedovali »demokrščanski kli-entelarni sistem«. Kdor se je skušal upreti tem pravilom igre, je bil avtomatično izločen. Klien-telizma v Abrucih pa je po mnenju večine kriv predvsem poslanec KD Gaspari.
Nepalski reševalci so še na delu
Sodnik
Camevale
zahteval
premestitev
RIM — Predsednik prvega kazenskega oddelka pri kasacijskem sodišču Corrado Carnevale je zaprosil prvega predsednika Višjega sodišča Antonia Brancaccia za premestitev na civilne zadeve. Vest se je razširila v krogih Višjega sodnega sveta, medtem ko je Carnevale po telefonu le dejal, »da ne more potrditi ničesar.« Toda po vesteh iz Palače dei Ma-rescialli naj bi Carnevale Brancaccia pismeno zaprosil za spremembo zadolžitev, ki bi mu omogočala, da odslej opravlja svoje delo na civilnih oddelkih pri kasacijskem sodišču. Taka sprememba spada v pristojnosti prvega predsednika Višjega sodišča, vendar jo mora potem ratificirati še Višji sodni svet.
Carnevale je pred kratkim od VSS dobil jamstveno obvestilo zaradi storjenih domnevnih »materialnih napak« pri nekaterih razsodbah in s tem v zvezi začel tudi preiskavo. Če bi ugotovili, da je Carnevale res storil napake, za katere ga dolžijo, bi bil premeščen po službeni dolžnosti. S to prošnjo za premestitev, pa naj bi ta preiskava postala brezpredmetna. Predsednik prve poročevalske komisije VSS (ta je začela s preiskavo) Gianfranco Viglietta (Demokratično sodstvo) je poudaril, da je treba proučiti nove razmere, »vendar pa je jasno, da postane hipoteza o nezdružljivosti položaja predsednika kazenskega oddelka avtomatično brezpredmetna.« Ernesto Staiano (Neodvisno sodstvo) pa je izjavil, da se mu zdi Carnevalejeva odločitev ustrezna, »saj omogoča Višjemu sodnemu svetu, da takoj reši neko zadevo, ki bi sicer zahtevala dolgo in kompleksno preiskavo.«
V	Bologni zaprli kino za pornografske filme
BOLOGNA — Bolonjska policija je na ukaz kvestorja zaprla eno najbolj znanih bolonjskih kinematografskih dvoran, v kateri so predvajali pornografske filme. V dvorani so se že dalj časa zbirali homoseksualci, policija pa je med svojo akcijo aretirala dve osebi zaradi opolzkih dejanj v javnosti.
V	trenutku policijskega vdora je bilo v kinu nekaj desetin ljudi, večina od teh pa je bila preiskovalcem znana zaradi prostitucije. Skratka, marsikdo od obiskovalcev je v kinu spolno občeval. Policija je tudi ugotovila, da so bile higienske razmere v kinu zelo slabe in da zasilni izhodi niso bili v skladu z novim normativom, kot tudi ni bil v skladu s predpisi tudi protipožarni sistem. Za sedaj so kino zaprli za dva meseca, češ da je predstavljal nevarnost javni red in varnost ter za moralo.
V Londonu ukradli nakit ki je pripadal Simpsonovi
LONDON — Neznani nepridipravi so odnesli iz nekega stanovanja v eksluzivni londonski mestni četrti Belgravia večjo količino nakita, ki je nekoč pripadal Wallis Simpson, ženi nekdanjega britanskega kralja Edvarda VIII., ki se je zaradi nje odpovedal prestolu. Med nakitom, ki so ga odnesli naj omenimo Cartie-rovo zapestnico ter želvo iz diamantov in turkizov, ki je bila nekoč last ameriškega umetnika Andyja
Warhola. Vrednost ukradenih predmetov, ki jo je policija sporočila včeraj, presega 6 milijonov funtov šterlingov, se pravi nekaj nad 13 milijard lir. Policija se boji, da bodo tatovi nakit (posamezni predmeti so preveč znani, da bi jih lahko kar tako prodali) razstavili in potem prodali dragulj za draguljem, kar bi seveda imelo kot posledico, da bi se vrednost ukradenega drastično znižala.
Rdeče brigade spet grozijo?
VICENZA — Trije vodilni kadri tovarne Nuova Pignone so prejšnje dni prejeli po pošti zalepko, v kateri je bil grozilni listek s simbolom, ki je zelo podoben obkroženi zvezdi, ki je bila značilna za rdeče brigade in pa revol-verski naboj ovit v gazo. Zadevo so takoj prijavili policiji, ki je uvedla preiskavo. Domnevajo, da je pobuda vezana na sedanji položaj v tovarni Nuovo Pignone, kjer je na 380 uslužbencev 34 delavcev v dopolnilni blagajni, 64 pa bo šlo v predčasni pokoj. Tovarna sodi v okvir ENI in je ena od tistih, ki bi jih morali privatizirati.
Preiskovalci menijo, da gre za zelo primitiven način grožnje, ki nima nobene zveze z nekdanjimi rdečimi brigadami. Grozilna pisma so bila podpisana AV, kratica, ki je policija doslej ni nikoli zasledila.
BTP
BUONI DEL TESORO POLIENNALI Z DESETLETNO ZAPADLOSTJO
■	BTP so obveznice s koriščenjem 1. septembra 1992 in zapadlostjo 1. septembra 2002.
■	Obveznice dajejo letno 12% bruto obresti izplačljive v dveh posticipiranih šestmesečnih obrokih.
■	Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem.
■	Dejanski letni donos BTP znaša 10,78%, če bodo obveznice prodane po ponujeni ceni.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 2. oktobra.
■	Obveznice BTP se koristijo s 1. septembrom: ob vplačilu (7. oktobra) bo treba doplačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo privatniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku.
B Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
B Obveznice so v ponudbi v svežnjih po minimum 5 milijonov lir.
B Naknadne informacije nudijo banke.