LETO XXII. — Številka 61 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka in Tržič. Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KRANJ, sreda, 13. 8. 1969 Cena 5C par ali 50 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik in sicer ob s . c d a h in sobotab ZA GORENJSKO 7. stran: Pota in stranpota našega filma 11. stran: Počitniško potepanje od Kranjske gore do Bohinja 14. stran: Vlomi v stanovanja in avtomobile 15. stran: Šport 16. stran: Kranj je te dni poslovno središče mešatikakav VSAKOMUR PRIJA KAVA ŠPECERIJA Ob devalvaciji franka Zvezni izvršni svet je na ponedeljkovi seji sklenil, da se zaradi devalvacije francoskega franka ne bo spremenil tečaj našega dinarja. Zvezni izvršni svet in pristojni organi pa bodo pozorno spremljali dogajanje po devalvaciji franka ter, če bo potrebno, predlagali ustrezne ukrepe. Seja izvršnega sveta Hrvatske Na seji Izvršnega sveta SR Hrvatske so v ponedeljek obravnavali vrsto aktualnih vprašanj, med njimi tudi tista, ki jih bo obravnaval zvezni izvršni svet na današnji seji. V zvezi z gradnjo cest oziroma cestnih odsekov je izvršni svet Hrvatske sklenil, da bo znova predlagal, naj cesto od Karlovca proti Splitu grade s pomočjo mednarodnih kreditov. :■■■:■■■:■> -■-.■-:.v-'.:.:.v.: Kranjčani odšli v La Ciotat Konec preteklega tedna je odpotovalo v pobrateno francosko mesto La Ciotat 30 mladink in mladincev iz Kranja. V Franciji bodo ostali do 29. avgusta. Vodja skupine je predsednik mladinske organizacije kranjske občine Stane Boštjančič. Skupino sestavljajo člani folklorne skupine iz Save in dijaki kranjskih srednjih šol. Folklorni ansambel bo nastopil tudi na prireditvi, ki bo v La Ciotatu ob 10. obletnici pobratenja. Kranj v znamenju XIX. mednarodnega Gorenjskega sejma 60 tisoč obiskovalcev — pol milijarde S din prometa Po podatkih, ki smo jih dobili na upravi Gorenjskega sejma, si je do ponedeljka zvečer ogledalo sejem okrog 60 tisoč obiskovalcev. Razstavljavci pa so v tem času zabeležili že okrog pol milijarde starih dinarjev prometa. Najbolj iskani izdelki na sejmu so: motorna vozila, gospodinjski stroji, pohištvo in gradbeni material. Med posameznimi gospodinjskimi predmeti je največje povpraševanje po trajno žarečih pečeh. Med motornimi vozili pa se obiskovalci močno zanimajo za saabc, fičke in motorna kolesa ponv express. Veliko zanimanje je tudi za modno revijo, ki je vsak večer v avli občinske skupščine. A. Ž. MEDNARODNI GORENJSKI V KRANJU. OD 8. DO 19. VIII. 1969 Izkoristite 25% popust na železnici in na avtobusnih progah LJUBLJANA TRANSPORT O2 Seja komiteja ZKS v Radovljici riprava volilnih konferenc Včeraj je bila v Radovljici redna seja komiteja občinske konference, na kateri so govorili o pripravah na jesenske volilne konference v organizaciji Zveze komunistov. Zato čaka organizacijo, predvsem pa vodstva, težko in odgovorno delo, saj morajo biti konference, na katerih bodo izvolili nova vodstva, temeljito pripravljene. Konference po aktivih naj bi bile končane do konca oktobra, občinska konferenca pa naj bi se sestala sredi novembra. Na njej bodo izbrali tudi nov komite. Pred njo bo na ob- činskem komiteju še več posvetovanj, celotne priprave pa bo vodila komisija za razvoj in organiziranost ZK. Sprejeli so tudi poročilo o poletni realizaciji proračuna. Ugotovili so, da 361 od 1200 članov organizacije v občini ni plačalo članarine že tri mesece, od teh pa je 227 takih, ki svoje obveznosti izpolnjujejo že od leta 1967 dalje. Zato so sklenili, da bodo vse, ki tega niso storili zaradi malomarnosti in nezanimanja za organizacijo,, izključili iz ZK. J. Košnjek V Naklem bodo praznovali Prebivalci krajevne skupnosti Naklo se že dlje pripravljajo na praznovanje svojega tradicionalnega krajevnega praznika, ki ga bodo oz. ga praznujejo v tem tednu. Osrednja slovesnost pa bo v soboto in nedeljo, 16. in 17. avgusta. V času praznovanja vsako leto obude spomin na ustanovitev prve kranjske partizanske čete, ki je bila ustanovljena konec julija 1941. leta na Cegelnici pri Naklem. V Jej prvi kranjski partizanski četi je bilo tudi več domačinov iz Naklega in okolice. Letošnji krajevni praznik bomo med drugim počastili KINO V SLOVENIJI prvi filmski cocktail na 70 mm filmski trak, dne 22. avgusta 1969 V KINU CENTER Prodaja vstopnic od 18. avgusta dalje. z raznimi prireditvami, za konec pa bo v nedeljo, 17. avgusta, popoldan pri gasilskem domu v Naklem tudi zabavna prireditev. Kot smo že omenili, se za ta praznik v Naklem in okolici že dalj časa marljivo pripravljajo. Marljivo pa so zbirali tudi sredstva za najpomembnejša komunalna dela predvsem za modernizacijo — asfaltiranje ceste Naklo—Stra-hijij in priključka ceste Stra-hinj, južni del vasi Naklo — v skupni dolžini okrog 3 kilometre, nadalje za ureditev kanalizacije, gradnjo obrežnega zidu, gradnjo dveh mostov itd. Pred gostilno Marinšek in okolici so prostor že asfaltirali in uredili parkirne prostore, urejajo pa tudi športno igrišče, ki bo imeko asfaltno ploščo. S temi deli, ki jih bodo predvidoma končali še v tem tednu, bo kraj mnogo pridobil na lepšem videzu, že tako lepega in urejenega naselja ki se tudi na turističnem področju vse bolj uveljavlja. Vsa dela bodo predvidoma veljala okoh 21 milijonov starih dinarjev, vaščani pa bodo k temu prispevali okoli 10 milijonov dinarjev. -an ta j* * S % l KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ RAZSTAVLJA IN PRODAJA NA LETOŠNJEM GORENJSKEM SEJMU V KRANJU PRI ŠOLI SIMON JENKO — RAZSTAVIŠČE I Traktorje PASOUALI, FER-GUSON in ZETOR, KOSILNICE samohodne in traktorske, Opremo hlevov in cisterno za gnojevko, ter traktorske pluge. Vsak dan bomo prikazovali s traktorjem PASOUALI vožnjo na demonstrativnem mostu 40° strmine. Obiščite nas na sejmu! Ob republiškem tekmovanju traktoristov bomo demonstrirali ki bo letos v Kranju na Zlatem polju v soboto in nedeljo 16. in 17. avgusta, tudi oranje z malimi traktorji znamke PASOUALI — TOMO VINKOVIC. Orali bomo v soboto popoldne s pričet-kom ob 17. uri in v nedeljo dopoldne s pričetkom ob 10. url. PREPRIČAJTE SE, DA IMAJO TUDI MALI STROJI VELIKO DELOVNO ZMOGLJIVOST IN OPRAVLJAJO DELO KVALITETNO TER ZANESLJIVO. VABLJENI! i i KRANJ 0 Nalagajte devizne prihranke na devizne račune pri Q Tržič Gorenjski kreditni banki JESENICE BLED RADOVLJICA ŠKOFJA LOKA Naložbe na devizne račune obrestujemo po najvišjih obrestnih merah 6 °/o do 7,5 %, in sicer: 4 % do 6 °/o v devizah — razliko v dinarjih RAZEN TEGA LAHKO S SVOJIMI NALOŽBAMI SODELUJETE PRI VELIKIH NAGRADNIH ŽREBANJIH, CE IMATE NALOŽBO V VREDNOSTI DIN 1000 ALI 2000 VEZANO NA ODPOVEDNI ROK DVEH OZIROMA ENEGA LETA. veleblagovnica HMMfifiM 1 j ubijana Razprodaja ženske in otroške letne konfekcije znižanje od 30 do 50% blagovnica Traktoristi bodo tekmovali V Kranju bo 16. in 17. avgusta XIII. republiško tekmovanje traktoristov Republiško tekmovanje traktoristov v Kranju bo *e trinajsto po vrsti. Letošnjega bosta priredila kmetijsko tehniška komisija pri Ljudski tehniki Slovenije ter Kmetijsko Živilski kombinat iz Kranja. Tekmovanje bo združeno s prikazom sodobne kmetijske mehanizacije 'n opreme. Razen tekmovalcev in predstavnikov kmetijskih delovnih organizacij iz vse Slovenije bodo na tekmovanju sodelovala še naslednja podjetja: Poslovno združenje *a kmetijsko mehanizacijo, Poslovno združenje za hmeljarstvo, živinorejo in sadjarstvo Styria, Agrotehnika eksport import, Agroprogres, Agria eksport import iz Murske Sobote in Agrostroj Ljubljana. Tekmovanje bo imelo praktičen in teoretičen del. V soboto bo na Zlatem polju ot cesti proti Golniku tekmovanje v spretnostni vožnji in prikaz sodobne kmetijske mehanizacije, v Dijaškem domu pa strokovno posvetovanje in tekmovanje v teoriji. V nedeljo dopoldne bo tekmovanje v oranju, nato prikaz kmetijske mehanizacije, ob štirih popoldne pa razglasitev rezultatov in podelitev nagrad na razstavnem prostoru Gorenjskega sejma. J. Košnjek Nerentabilna žičnfca na Veliko planino . ti , 1 Šestimi leti |e podjeli Ljubljana Transport pre no V'°nia) na vvliko Plani-■ ki jo zaceia 0|,, ll(,v;uj ■eptembra 1964. Investitor •'t. m icc, katere vrednost je ob iSH.',ku znašala 543 milijonov Čin l: '* bua sl "!> ' '"u °b" n. .' ^amnik. Zanimivi pa so ^asl^l"i. podatki, k. govore vsakoki,,, izgubi veliko- so 1kc> >Knuv A' K',;' ,%4 y-,KVi »esecih obratovanja 2£ile4l» 23 mi,i......>v S din Poslovne izgube, leta 1965 |c ,«;/."'•' i'la 44 nuli Jonov, V, 1 T, 10 '"ili,.,nov 1%7 — j i'il'ioimv in L968 - 64 mi-,JOnov- Do lanskega leta jc moral Ljubljana Transport kriti 177 milijonov S din poslovne Izgube. Čeprav šlevilo potnikov na /h m*, i le počasi narašča — 1956 — 300.000 voženj, 1967 — 310.(XX), 1968 — 296.(XK) (zaradi asfaltiranja ceste do spodnje postaje ličnice), pa preseneča podatek o lanskoletni izgubi 64 milijonov S dinarjev, zlasti še zato, ker so lani Obravili le 14.000 voženj manj kot leta 1967. Naj na koncu zapišem se podatek, da so v prvem polletju 1969 opravili na velikoplanhlSkl žičnici 167.000 voženj. vig S škoija loka Celovški lesni sejem odprt Pretekli teden so v Celovcu odprli 18. mednarodni lesni sejem, na katerem sodeluje okrog 1300 razstavljalcev iz Avstrije in mnogih drugih dežel, med njimi tudi iz Jugoslavije. Našo državo zasto-! pa 36 razstavljalcev iz Slovenije in Hrvatske. Otvoritve se je udeležilo več uglednih gostov iz naše republike. Med njimi sta bila tudi član izvršnega sveta skupščine SRS ing. Razdev-šek Franc in predsednik republiške gospodarske zbornice Leopold Krese. J. Košnjek Danes žrebanje GKB V poslovni enoti Gorenjske kreditne banke v Tržiču bo danes (sreda) ob 14. uri veliko nagradno žrebanje varče- valcev vezanih hranilnih vlog in lastnikov vezanih deviznih računov. Izžrebali bodo fiat 850 in 99 drugih nagrad. Trgovsko podjetje Murka Lesce letos razstavlja v prvem in drugem nadstropju na razstavišču I. Murka je prebivalce Gorenjske že pred sejmom presenetila s pismi, v katerih so jih seznanili, kaj bodo razstavljali in prodajali na Gorenjskem sejmu. — Foto: F. Perdan »11111 u 11111 n n i i 11111111:1111111,,, M u,,,,,.....mm.......iiimiimmmiiiiiiimiimmiimiiiiiimiiiimmiiiiimiii.....iiiiiiiiiiimmiimmiimmi.....m TRGOVSKO PODJETJE Kranj Prodaja na Gorenjskem sejmu V SVOJIH PRODAJNIH PROSTORIH V PRVEM NADSTROPJU RAZSTAVIŠČA II V TliKSTIL.Nl SOLI hloaktlvni PRALNI PRAŠEK FAKS III ll/IM po do sedaj najnižji ceni: zavitek 3 kg 32,70 Din ravltck 4 kg 43,60 Din Oglejte si vse naše zaloge = tekstilnega blaga, ki ga pro- | dajamo po znižanih cenah do = 70%! Izredna priložnost za kupce ELITA Kranj i Slovenija fifl flavto POSLOVALNICA KRANJ CESTA JLA 10 priporoča UGODEN NAKUP AVTO PRIBORA ZA POLIRANJE blagovnica škofja loka Predstavljamo vam .ISKRO Železniki Tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov ISKRA iz Železnikov deluje od leta 1962 v sklopu združenega podjetja ISKRA. Medtem ko so takoj po drugi svetovni vojni v omenjenem podjetju izdelovali tudi (pisarniško opremo, so se v zadnjih letih specializirali predvsem na proizvodnjo elektromotorjev, lani pa so skupaj z italijansko firmo Girmi začeli izdelovati tudi gospodinjske aparate. V Iskri v Železnikih je 640 zaposlenih, njihov poprečni mesečni zaslužek pa je 820 dinarjev. Medtem ko je njihova lanskoletna fakturirana realizacija dosegla vrednost 33 milijonov dinarjev, so v letošnjem prvem polletju žc dosegli 23 milijonov dinarjev in s tem presegli celoletni proizvodni program za več kot polovico. Iskrini elektromotorji so zelo iskani tudi na ameriškem, italijanskem, nemškem in švedskem tržišču, saj so do konca letošnjega junija že izvozili za 527.000 dolarjev svojih izdelkov. — Omeniti velja tudi, da 97 odstotkov vsega njikovega izvoza odpade na konvertibilno tržišče in le tri odstotke na klirinško področje. Kot rečeno, lani je začela Iskra iz Železnikov sodelovati tudi z italijansko tovarno Girmi pri proizvodnji gospodin skih aparatov. Iskra izvaža v Italijo elektromotorje, italijanski proizvajalec pa jim dobavlja opremo. V kratkem nameravajo razširiti sodelovanje tudi z zahodnonem-ško tovarno Braun. Letos bodo v Iskri iz delali okoli milijon 200 tisoč elektromotorjev, pripravljajo pa že načrte za povečanje te proizvodnje za okoli 600.000 elektromotorjev in v ta namen bodo vložili okoli 10 milijonov dinarjev. V. G. KONFEKCIJA SREM VUKOVAR Po zelo ugodni ceni lahko nabavite ženske plašče — letne in zimske, moške obleke, hlače, krila in posteljne garniture. Izkoristite izredno priliko — CENE ZNIŽANE TUDI DO 4« o/,, Obiščite nas na razstavišču II. (Tekstilna šola III. nadstropje) GOSTILNA B L A Ž U N GRAŠIČ FRANC Cesta talcev 7, Kranj odojki, Ko pridete na Gorenjski sejem, obiščite razstavišče I, kjer boste postrežem z naj k val i tet nej ši mi hercegovskimi vini in domačimi speciali tetami: Po končanem sejmu in to s 1. septembrom bo gostilna vedno odprta in se vam toplo priporoča čevapčiči, ražnjiči, kranjske klobase, hrenovke Josef I strauss Villach — Beljak Gasvverkstrasse 7 Bahnhofstrasse 17 SE PRIPOROČA KOT VODILNA HIŠA ZA: Obiščite nas na celovškem sejmu — hala 12 STROJE in APARATE za obdelavo lesa, sintetičnih snovi, kovin in kamnov, kroglične ležaje ORODJE za obdelavo lesa, sintetičnih snovi, kamnov in kovin. OKOVJE, stavbeno in pohištveno okovje, železnina VITROPLEX ODLIČNO SREDSTVO ZA ČIŠČENJE IN POMIVANJE STEKLA, POSODE, ULTRAPASA IN AVTOMOBILOV. IK1 — Škof ja Loka Sorska cesta 23 V svojem razstavnem prostom vam Mcrcator priporoča tudi gospodinjske stroje Mercator Ljublgana na Gorenjskem sejmu Letos prvič sodeluje na Gorenjskem sejmu v Kranju Mcrcator Ljubljana — poslovna enota Preskrba Tr/.ie. V svojem razstavnem prosto- V pritličju razstavišča III, kjer razstavlja Mcrcator Ljubljana — poslovna enota Preskrba Tržič, lahko dobite tudi pohištvo ru v pritličju delavskega doma (razstavišče III) razstavljajo in prodajajo pohištvo, gospođinijske aparate in druge tehnične predmete, tekstil, konfekcijske izdelke, posteljnino itd. # Vse razstavljeno blago lahko obiskovalci dobijo na kredit v izredno ugodnih pogojih: dajejo posojilo do milijon starih dinarjev brez porokov in brez pologa. Kupljeno blago pa dostavljajo na dom brezplačno. 0 Prodajajo s posebnim sejemskim popustom. #> Reklamna prodaja kn-ve, čokolade, sadjevca, pelin kovca in liapolltank. # 13. in 16. avgusta od 10. do 12. In od 16. do 18. ure pa bodo v svojem razstavnem prostoru organizirali brezplačno pokušnjo kave Mcrcator, žganih pijač podjetja Dana in Slovenija vino ter cigaret tobačne tovarne LJubljana. # Podjetje Meivator Ljubljana — poslovna enota Preskrba Tržič se priporoča in vabi obiskovalce Gorenjskega sejma, da jih obiščejo v pritličju delavskega doma na razstavišču III. Kdo se igra? Že dolgo časa je znana mednarodna igra z razglednicami. Pismo se ponavadi prične takole: »Na prvi naslov pošlji razglednico, nato pi" smo prepiši, izpusti prvi naslov in na zadnje mesto napiši svojega. V teku treh tednov boš prejel xy razglednic .. .« Sedaj pa se je ta igra v Sloveniji pojavila v čisto drugačni obliki. Pred kratkim sem prejel naslednje pismo: »To je nagradna igra, ki jo tretjič vodijo študentje Go-spodarsko-matematične *W kultete v Ljubljani. Da boste dobiti 500.000 S dinarjev, morate narediti naslednje: Ko prejmete pismo, pošljite v enem dnevu ina prvi naslov iz tega spiska poštno nakaznico s 500 S dinarji ali pa kar v pismu. Pazile, da ne zamudite, ker se takoj izključite iz igre. Na nakaznico ne pozabite napisati svojega naslova, če to pozabite, ne boste dobili 500.000 S dinarjev. Sledijo naslovi udeležencev »nagradne igre«. To pismo prepišite s to spremembo, da prvega in**" na, na katerega ste poslali denar, ne napišete, a vsa ostala imena se pomaknejo za eno mesto višje. Svoje ime napišite na zadnje mC-sto. Tako prepisano pismo napišite v petih izvodih in P°" šljite na naslovnike po svoj* izbiri. Pismo pošljite ',a'J' manj on dan po prejem* Ccz dvanajst dni boste dobili najmanj 500.000 S dmarjcV.f Cc boste dobili manj, nas obvestite na naslov: Gospodarsko matematična fakul,e" ta, Ljubljana, Preži hov rane 10.« »Študentje« Gospodarsko-matematične fakultete (ki J° v Ljubljani sp'.oh ni): ste kuneno vsoto točno i'-1"3' cimali? Ali ste prepričanu, bo igra nemoteno tekla d«" Ije? Ali ste se vprašali (če bo igra nemoteno tekla dalje n) čc boste čez čas dob M i 't-—1 prek sto pisem na dum). J boste tudi vi igro nadalje1^ in na vsak prvi naslov posla-Ji po 500 S dinarjev? Dragi bralci, upam da ta* kim Ln podobnim pismom n*3 boste nasedati, ker «agot*^ ne boste dobili 500.000 S dinarjev-. Upam pa, da se bodo pristojni organi za /;l<'5' ni,ke te igre pozami mali i'1 J1 primerno »iui^radilii«! V. B. ,ar je v soboto popoldne odprl 1400 Predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar f »etrov dolgo asfaltirano cesto Šenčur-Srednja va Cesta Šenčur-Srednja vas asfaltirana V soboto popoldne je predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zatokar Prereza* trak in tako slovesno odprl asfaltirano cesto Šenčur—Srednja vas. Novi asfaltirani del ceste i« dolg 14000 metrov, cesto pa je asfr/.tiralo Cestno podjetje Kranj. Prebivalci krajevne skupnosti Šenčur oziroma na; *2ja Srednja vas so le dlje časa želeli, da bi cesto asfaltirali. Na tej cesti je bil namreč v zadnjih letih precejšen pro-ttiet. Prav zado so se prebi- valci krajevne skupnosti na enem izmed sestankov odločili, da pripravijo vse potrebno za asfaltiranje. Izvolil so gradbeni odbor, s prostovoljnim dc!om razširili cestišče, izkopali jarke rn odstranili ovire ob cesti. Tako so opravili 4260 prostovoljnih delovnih ur, pri akciji pa jc sodelovalo 142 vaščanov. Po trebna dodatna sredstva za asfaltiranje pa je odobrila občinska skupščina. Prebivalci krajevne skupnosti Šenčur so tako k vrsti uspehov, doseženih v zadnjih Tiokaj letih, dodatU še enega. Na sobotni slavnosti pa so poudarili, da si bodo tudi v prihodnje prizadevali za hitrejši razvoj krajevne skupnosti. Zavedajo se namreč, da Šenčur oziroma Srednja vas ležita blizu brniškega leta1 išča in imajo zato vel:ke možnosti za razvoj turizma. Po slovesni otvoritvi so si predstavniki organizacij, pionirji osnovne šo'e Stanka Mlakarja, člani AMD Šenčur i,n prebivalci v povorki ogledah cesto. A. 2. Na razstavišču II (Tekstilna šola) razstavlja motorna vozila podjetje Slovenija avto. Tod lahko dobite avtomobile citroen in zastava, mopede in druga motorna kolesa ter kolesa tovarne Rog. Obiskovalci se še posebno zanimajo za Rogov ponv express. Cene posameznim rr.btornim vozilom so: citroen (žaba) 5,4 milijona, diana 2,1, Zastava 1300 2,7, moped T 12 263 tisoč, Jawa 322 tisoč in ponv express 169 tisoč 900 starih dinarjev. Cena navadnih koles je od 37 do 49 tisoč starih dinarjev. Za motorna kolesa je 15 do 20 tisoč, starih dinarjev popusta, za navadna kolesa pa 5 do 7 odstotkov. Avtomobile prodajajo brez popusta. — Foto: F. Perdan na svidenje na gorenjskem sejmu JtleefEHNIKA skrbi za tehnično opremljenost vašega doma Moderna trgovina podjetja Veletekstil Ljubljana v Tržiču Ij«^?^ VefaWkst« Ljub ^ moti V/SOOo,(> dopoldne b°^) v T d lrVXD sw>" trs°vinUs\T].,,>llp,',,, nov0 u s tekstilnu,, blagom. Trgovina je ena najmoder nejših, kar jih ima danes podjetje Veletekstil in hkrati tudi ena najlepših v Tržiču. Njena otvoritev pa sodi v začinjeni jogurt te»ih kSm° »emato presene- ™dne'\,T' V četrtek '>'• k°zarčck , V ""• s»™ se pre ORorč''>. stekli sta parček Umctn(JS< spravni v ^di v \ ""i1" lih bodo (l»isk,h mlekarnah pri pomivanju Se najlaže odstranili, če bodo kozarček razbili. Čeprav navadno k takšnim primerom sodi komentar, menimo, da tokrat ni potreben. Povejmo le, da zadnje čase na tako začinjen jogurt v uredništvu nismo dobivali pritožb iti upamo, da jih tudi v prihodnje ne bo. — Mahe neprijetno je namreč, če se moraš tako odločiti, kot se je naš bralec, ki nam jc ob odhodu deial: »Ne bom ga več kupil.* al Okfir prireditev za občinski praznik tržaške občine Podjetje Veletekstil jc trgovino uredilo z razumevanjem občinske skupščine in podjetja Trio, ki jc poslovni partner Veletekstila. Gradnja oziroma ureditev trgovine je veljala prek sto milijonov starih dinarjev. Ob slovesni otvoritvi trgovine so poudarili, da bi v prihodnje tudi arhitekturo bodočih objektov prilagodili naravnemu okolju; podobno kot je zgrajena oziroma urejena zunanjost te trgovine. Trgovino je slovesno odprl predsednik občinske skupščine Marjan Bizjak, otvoritve pa so sc udeležili tudi predstavniki družbonopol i t ičoih organizacij in številni prebivalci Tržiča. A. /.. Podjetje Veletekstil Ljubljana jc v soboto v Tržiču odprlo novo trgovino s tekstilnim blagom. — Foto: F. Perdan V razstavnih prostorih vile Bled bo do konca tega meseca odprta razstava Svet naivnih, na katerih razstavljajo svoja dela slikarji iz zbirke Gerharda Lediča in nekateri slovenski predstavniki naivne umetnosti. Omenimo naj še to, da so vstopnino za ogled razstave znižali od prejšnjih deset na 5 dinarjev (vig) foto: F. Perdan Nove metode pedagoškega dela na osemletkah V letošnjem šolskem letu je bila na štirih osemletkah v Sloveniji uvedena novost. Od decembra 1968 so na izbranih poskusnih osemletkah v Kranju (na šoli Lucijan Seljak), v Mariboru ter na dveh osemletkah v Ljubljani delovale pod strokovnim vodstvom Pedagoškega instituta Slovenije šolske svetovalne službe. Svetovalno službo so sestavljali strokovnjaki: socialni delavec, pedagog in psiholog. Nedvomno se bo šele čez dve leti, kolikor traja poskusno delovanje šolskih svetovalnih služb, pokazal vpliv te novosti na delo šole. Vendar prvi vtisi so tu. O tem je povedal nekaj besed ravnatelj osnovne šole Lucijan Seljak tov. Dušan Bavdek. »Kolikor se da sklepati iz poročil eksperimentalnih šol,« je dejal tovariti Bavdek, »bi lahko rekli, da je bila zamisel o uvedbi te vrste služb koristna. Sicer se služba v tako kratkem poskusnem delovanju Še ni mogla postaviti na čelo pedagoškega dogajanja na šoli, vendar pa že sa- TOVARNA OBUTVE Kozara ZEMUN Na razstavišču II. (Tekstilna šola III. nadstropje) Nudi vse vrste čevljev PO ZNIŽANIH CENAH 40 do 65fl„. Izkoristite izredno priliko za nakup čevljev ma prisotnost pedagoškega tirna na šoli vpliva, da sc delil več, bolj pedagoško in bolj strokovno. Pri tem mislim tako na učitelja kot na ravnatelja.« Pedagoški tim lahko s svojim načinom dela posreduje učitelju več informacij o učencu kot jih more učitelj zbrati sam. Učitelj se je prej lahko opiral le na svoja spoznanja o posameznem učencu, na novo uvedena strokovna služba pa bo lahko učitelju posivduvala že /brane podatke o učencu tudi /a dal i še obdobje. Ne bodo "ugotavljali samo učenčeve učne sposobnosti s testi, pač pa bodo /■ raznimi vprašalniki preučili tudi okolje, v katerem učenec živi, ter upoštevali tudi mnenja staršev o otroku in podobno. Skratka — do podrobnosti preučen socialni položaj posameznega učenca naj bi šolnikom omogočali učinkovito pomoč ob šolskih ali družinskih težavah. V bodoče naj bi bile naloge pedagoškega tirna na osnovni šoli še zahtevnejše in tudi zanimivejše. Pedagog naj bi učiteljskemu zbo ru posredoval nove metode dela. Tako naj bi se dvignila kvaliteta učnega im vzgojnega dela na šolah. Poleg strokovne pedagoške pomoči učiteljem bo pedagog spremljal vso strokovno literaturo v svetu ter skušal nova pedagoška spoznanja uvajati v šolski pouk. »Menite, da sc bo šolska svetovalna služba na šolah uvel javila«? »Mislim, da se bo. Na Hrvatskem imajo na primer že več takih pedagoških ti-mov na osemletkah, šole same prihajajo do spoznanj, da učitelji sami ne morejo reševati vseh problemov. Po prvih vtisih sicer ne bi mogel trditi, da bodo te službe same dvignile raven šolstva, šolstvo bo dvignilo na višjo raven le skupno sodelovanje vseh ljudi na šoli v povezavi z ostalimi dejavniki. Izoliranost te službe pa ne bi prinesla nobenih rezultatov.« L. M. Umrl je Tone Seliškar Po daljši bolezni je minulo soboto ponoči v Ljubljani umrl slovenski pesnik in pisatelj Tone Seliškar. Vest o smrti 69-letnega mojstra peresa nas je pretresla, saj kadar odide velik človek, kadar odide nepreklicno in za zmeraj, se nam zdi, da smo izgubili največjega prijatelja. In Seliškar ima nešteto prijateljev. Pridobil si jih je s svojimi deli, s knjigami, po katerih vsak dan sega na tisoče rok, ki pritegnejo staro in mlado. Toda napak bi bilo trditi, da pisatelja ni več med nami. Nasprotno, vse bolj živ postaja, vse bolj prisoten. Duha, misli, ki veje iz njegovih pesmi, zgodb in romanov, smrt ne more pokončati. Tone Seliškar izhaja iz delavske družine. Že kot mlad fant je spoznal in na lastni koži občutil pomanjkanje. Težko življenje in sled trpljenja na izmučenih obrazih trboveljskih rudarjev, njegovih mladostnih sosedov, sta mu pomagala razkriti nasprotja znotraj tedanje družbe, nasprotja, ki jih je — komaj 23 let star — tako tenkočutno opisal v pesniški zbirki Trbovlje. Le-tej so kmalu sledile nove pesnitve, polne lirike, a hkrati prežete z jedko obsodbo predvojnih razmer (Pesmi pričakovanja, Scdmorojenčki itd.). Zaradi njih Seliškarjevo ime zavzema vidno mesto med tvorci socialne in revolucionarne poezije. Še bolj kot pesnik pa se je Tone Seliškar uveljavil kot pisatelj. Njegove povesti, ] zgodbe in romani iz življenja mladih so kmalu postale priljubljeno branje, doživele so mnogo ponatisov ter prevodov v tuje jezike. Z deli Rudi, Bratovščina Sinjega galeba, Tovariši, Mule in Liščki je zaslovel kot eden najboljših slovenskih mladinskih piscev. Umetniško dognano, prepričljivo in napeto pripoveduje o narodno osvobodilni borbi in revoluciji, o časih, ki niso prizanašali ne starčkom, ne otrokom in ki jih je tudi sam preživel v partizanskih vrstah. Bil Je namreč vodja kulturne skupine pri XVIII. diviziji ter odličen partizanski novinar. Vojni dogodki, borbe in trpljenja so ga vzpodbudili k pisanju, iz njih je črpal snov za mnoga kasnejša dela. Omeniti velja tudi Seliškar-jevo skrb za slovenske izseljence, za ljudi, ki so bili pri" siljeni oditi iskat svoj kos kruha na tuje in ki jih je pisatelj večkrat obiskal. Mnogo je pisal o njih, veliko črnila je prelil zanje. Vest o njegovi smrti zato ni ostala brez odmeva onkraj meja naše domovine. Oceniti kulturno dediščino Toneta Seliškarja bi bilo pre* težko. Prevelika je, prebogata. Zapušča jo svojim rojakom, svojemu narodu, nairt vsem, ki smo, bodisi šc kot otroci, bodisi kot odrasli ljudje, prebedeli noč ali dvfi ob trojki s Sinjega galeba M ki nas je navdušil živ, bogat pisateljev s!og. šele čas bo lahko odkril vso težo Seli* škarjeve zapuščine. 1.0. »Elektrotehna« Ljubljana POSLOVALNICA KRANI Prešernova 9 Presenečeni boste nad veliko i/biro hladilni' kov, pralnih strojev, štedilnikov, dekl roinO- torjev, hidroforjev, tc' levizorjev m vseh vrst gospodin jskih aparatov 30 do 60 % popust na radioaparatih m nan/i-■štor jih Gramofonske plosec P° 2 dinarja Velike Ugodnosti Pr| 'nakupu o.i po! roMiiski kredil Obiščite nas na Gorenjskem sejmu, razstavišče. I. v pritličju mm H SIP Veletekstil, Ljubljana — v Tržiču PRIPOROČA OBISK NA NOVO ODPRTE TRGOVINE V TRŽIČU — PRI MOSTU PRODAJA NA KREDIT Trgovina je bogato založena z vsem tekstilnim blagom: metrsko blago, konfekcija, trikotaža, perilo, odeje, preproge itd. V nedeljo 10. 8. bo trgovina odprta od 8. do 12 h Delovni čas od 7.30 do 18.30 neprekinjen 16. festival jugoslovanskega filma — Pulj Pota in stranpota našega filma Mimo blata in golih žensk? Zakaj mimo resničnosti. Mim .!«» v«a! za spoznanje bolj Zdaj ko je festival mimo, ko so vtisil vsaj ^ faBo treba urejeni kot so bili, ko je "^f"0^ račun naj bi poka-Potegniti črto in napraviti «ćun- ^ fUma. v sebi naj bi *al i„ ocenil silo, blišč in bedo mbenem pa naj bi skrival napotke za njegovo naaaijnj" ^" ' Rar jugoslovanski razkril in razgrnil pred nami vse iw > bo m0goče tilm zavaja na stranpoti, tal takšnega računa^ ^ ^ Je narediti. Ne zato, ker bi bil Pr*\e"*'iueosiovanskega filma organizacijska in ustvarjalna s11™"1™; * eri| in vseobvezu-tako zelo raznorodna, da ni vsesplošnih m je in mer- iočih načel, ki bi naj bila sredstvo za vrean lenje. PRVO UGOTOVITEV sem *e zapisal. Jugoslovanski film ni enoten, ni neka homogena v sebi zaključana struktura, ki bi jo bito moč Poenostaviti in grebsti po nJej. Jugoslovanska produktivna kinematografija je u~ redno heterogena in mosi v sebi vrsto dobrih in slabih lastnosti. Stevi,lčnd|ie boi^, saj v poprečju vsako leto posnamemo okoli trideset filmov. Za državo kot je naša Pa, čeprav je znotraj te cela vrsta (nacionalnih kinematografij od katerih si sleherna *eM, da bi imela svojo p "dO ho in svoj lasten filmski iz-raz. to ni majhno število. Prav v številčnosti je tudi razlog, da smo biLi ob pregledu letošnje proizvodnje Marsikdaj presenečeni. Ra/li 2 med enim in drugim lil mom, ki so si sledili po festivalnem programu, so bi-■* nemalokrat tako velike, ^a sc jc velikokrat ponudilo vprašanje; kako jc mogoče, Qa se na relativno mailvicm geografskem področju kot jc Jugoslavija pojavljajo različ-n> in domala popolnoma nasprotni filmsko-iziazni poten- ciali? Razlog za takšen položaj bo treba iskati v raznolikosti mentalitet, nacionalnosti in tudi popolnoma različnih zgodovinskih stopinjah civilizacije. ZGODILO SE JE TOREJ, da smo bili priče filmom, med katerimi bi le s težavo na,I i skupne izpovedne in realizacij sike vzgibe. Naj navedem za primerjavo dva filma: Klopčičevo Sedmino in Pavlovičev film Zaseda. Vsebinska — skupna nit — obeh filmov je očitna. Tako Klopčič kot tudi Pavlov ie sta posegla v leta NOB in revolucije. To so bila leta borbe za osvoboditev in borbe proletariata za oblast. Slo je za dvoje sorodnih procesov, ki sta se prepletala in vplivala drug na drugega. Obadva sta se uspešno končala ob koncu vojne. Pavlovič ima mladega glavnega junaka. Tudi Klopčičevi jima ki so gimnazijoi, ki šele vsto pa jo v življenje, pa jih jc čas prehitel, da so morali hitreje dozoreti in obenem pozabiti na svojo mladost. Razlika med obema filmo ma pa je očitna. Klopčič i razmišlja na nivoju estetike. I Kadar poseže v snov, ki jo obdeluje z lastnim komentarjem, tega ne stori skozi sliko Ln verjetne — utemeljene dialoge, pač pa vključuje v razgovore svojih junakov posiljene in papirnate stavke. V takšnem primeru, in podobnih sttkvenc je v njegovem filmu precej, nas njegov film dolgočasi. ŽIVOJIN PAVLOVIČ, čeprav po filmološki strukturi njegov film ni daleč od klopčičevega filma, pa stoji na trdnih nogah realizma. Vse, kar ima povedati, kar kaže, kaže tako kot da bi šlo za drobce iz resničnega življenja. Seveda so ti drobci smotrno, čeprav ne po nekem klasičnem in logičnem zaporedju kot smo ga vajeni, zbrani v zanimivo, atraktivno in zaključeno celoto. Tako njegov film vseskozi gledalca preprosto priveze na sedež, da mu sledi Ln le malo časa ima gledalec na razpolago, da bi se dolgočasil in mučil z meditacijami, ki ne sodijo na platno. Nisem imel namena posebej pisati o Klopčiču in Pavlov iču posebej. Navedel sem ju kot primer. Ta primer pa nam kaže, da si je jugoslovanski film kljub razlikam izoblikoval nekakšno skupno filmologijo (izraz uporabljam kot nasprotje dramaturgije, ki se pojavlja v gledališču), ki je za naš lilm značb.u Seveda nimam v mislih tistih fibnov, ki se še bore z osnovami primitivnega in enostavnega li'."Mskcga načina po **mnS**St SONCA Jc Prejel na festlvnlu v Pulju največ uradnih odllčlj. Tako je postal ,a fill>» delo najboljši film festivala. Spornost takšne odločitve žirije pa je, čeprav Je GIavna jUn. ",a /ani"ilv, ob primerjavi z drugimi filmi, na dlani. Dr«Komir n'\ ,R"JUm». kmeta i/ zaostale vasi ln mlado učiteljico, ki pride v to vas, igrata "ujanlc-Gldra lu Dlna Rutic (nasliki). pripovedovanja. Klopčič in Pavlovič sta se temu piipove-dovanju še zdavnaj odrekla, čeprav smo v Pulju Utffco videli še precej filmov, ki zvesto slede izročilom gledališča in filma, trideset iti let našega stoletja (Peta zaseda, Kekče-ve ukane, Bog je umrl za-man, Republika v plamenu, Most, itd.). Ta značilna filmoiogija, ki ji v evropskem in svetovnem filmu ne bo lahko na#-do prišli in jih bodo nažga-II, naj zamn'čl moje ime; če policije ne bo, pa tako nI bilo res In vsaka nevarnost odpade! Nikomur nič, tudi Gorskemu ne, čeprav je škoda, da tudi komandant Tiger ne bo zvedel, kako dragoceno »poročilo sem jim prinesel. Nekaj moram tvegati, sicer sem še v večji nevarnosti. Kaj pa bi mogel, če me lepega dne ubijejo ... Ko je zjutraj slišal pokanje in potem zvedel, kako so partizani razbili prcseljeval-ce, je bil zadovoljen. Motila ga je le misel na (iorskega in VVernerja. Pred Alešem Je vsaj za nekaj časa varen. Kaj pa je hotel VVerner, bom najbrž čutil kmalu. Agent številka 11! Bodo prišli novi preseljevale! ali ne? In koliko talcev bo moralo pasti? Martina jc še bolj kot drugI v napetosti, ki je na zunaj ni kazala, pričakovala, kaj se bo zgodilo. Ce so kje blizu partizani potolkli Nemce, je sledilo na^Io streljanje talcev. Vsak hip so čakali, kdaj bodo Nemci planili po hišah. jugoslovanski film v i\c u VorkU Muzej sodobne umetnosti v Nevv Yorku bo v posebnefl1 pregledu vzhodnoevropske filmske umetnosti prikazal f'lnie iz Poljske, Jugoslavije, SZ in Madžarske. Predstave jugosl0* vanskega filma bodo v času, ko bo v New Yorku razstavlja'0 svoja dela okoli 30 jugoslovanskih umetnikov. Evropski dijaki v Ameriki Okoli 750 učencev srednjih šol iz enajstih evropskih dr^j je konec julija z ladjo zapustilo ZDA. Med njimi je tUfl dvanajst učencev iz Jugoslavije. V okviru programa Mladu1 in razumevanje so preživeti leto dni na srednjih šolah v arn riški državi Michigan. Avgusta pa bo v okviru tega progia'^' ki teče že od leta 1951. dijakov srednjih šol. odpotovalo v ZDA 34 Jugoslovani Suša na Poljskem Na Poljskem že dlje časa traja huda suša, kakršne " pomnijo. Dežja ni bilo Se od 9. julija. Poprečna temperatu pa je 30 stopinj. Zaradi nizkega vodnega stanja rek so rt1 rali za polovico znianj-ali plovbo po rekah, če pa se bo sf nadaljevala, bodo morali plovbo ustaviti. V nekaterih OieS so omejili porabo vode. Povsod po deželi pa so sprejeli P Sebne ukrepe, da bi se zavarovali pred požari. Čiščenje srca Dr. VVerkos, znani švedski kirurg specialist za °PeI"*fi. sna, trdi, da bi sc lahko izognili še vedno tveganemu P1'0' . janju src. Obolelo srce bi samo očistili obolelega tkiva ir nato vrnili v bolnikove prsi. Tako bi se izognili zavra* tujka. Več skrbi za naše delavce v tuj" ni V začetku oktobra bo v nekaterih evropskih državah /J : lo delovati novih devel konzularnih in generalnih P,cc'sta^va stev za Jugoslavijo. V Zahodni Nemčiji bosta odprta OOVa konzulata ter eden v Avstriji. Konzularna predstav**; štva bodo odprta še na Švedskem — v Gottcborgu in Mah'1 ' v Franciji v Lionu ter v Melbournu v Avstraliji. tn(J Po najnovejših podatkih dela v Zahodni Nemčiji trenU 230.000 naših delavcev, v Franciji 60.000. v Švici 17.000 lei |('; Nizozemskem in v Belgiji 4000. V zadnjih letih se je P°v^jj število naših delavcev v Kanadi na 10.000. V Avstraliji Pa J trenutno 80.000 Dalih delavcev. Spet jugoslovanski pacient za De Backeva ' fttiriintridesetletni uslužbenec iz. l.ivna jc prejšnji i^^u ladjo zapustil Reko in odplul prek Antiantika k znamenit« ^.j kirurgu, ki naj bi ga operiral na srcu. De llackcv bo <>p>' . Operacijo sunili zaklopk brezplačno. Delovne organi/'u 11( ]U, l.iv na in okolice pa so zbrale tli tisoč ilolai jev za oski "WJ ^ kliniki. Jugoslovanska linijska plovba pa jc Slavku K°v vicu onu >y< ičila ' ■ ezpku no potov anje. Vremenska napoved: /i"'1ft,. Gorenjskega sejma do |9,aVj£I sta Se nadalje deževno vr*w Grabče — vasica ob Radovni (3) Obleko in obutev so delali doma Tudi obleko so naši predniki nosili samo doma izdelano, iz domačega platna in domače volne. V tistih časih so v tukajšnjih krajih redili veliko več drobnice — koz in ovac. Koze zaradi mleka, mesa in kož, ovce pa zaradi volne, mesa in kož, pa tudi zaradi mleka. V nekaterih krajih so iz ovčjega mleka delali sir. Ovce so v glavnem strigli dvakrat na leto, pozimi pa so predli in pletli nogavice. Jopic in puloverjev takrat še niso delali, pač pa so ovčjo kožo obdelali v krzno in si jo od znotraj vložili v telovnik ali suknjič, pa tudi samo so si ob deževnem vremenu ogrnili, da jih je varovala mokrote. Tudi mehove za prenašanje žita v mlin so delali iz ovčjih kož: odri i so jih na meh in na gladka obdelali. Tudi pokrivala /a zimske in deževne dni so delali iz živalskih kož. Posebno so bile v modi »polhovke«, narejene iz polšjih kožic. Ker pa pri j "••s polhov ni veliko, so bile i take kape, predhodnice da- 1 našnjih kučem, precej drage. I Iz spredene volne so tkalci izdelovali tudi raševino To so naredili tako, da so Volno in laneno prejo stkali skupaj. Iz raševLne so delali ženske in moške obleke. Taka raševinasta obleka je bila zelo topla, zato so jo nosili le pozimi. Poleti so nosili platneno obleko, narejeno iz lanene preje. Kratke moške irhaste hlače, ki jih še danes lahko vidimo pri narodnih nošah, pa so izdelovali iz kož domačih ali divjih koz (gamsov). Tudi obuvala so si takrat večinoma sami izdelovali. To so bile v glavnem lesene cokle, ki so jih nosile žtinske in otroci pozimi, poleti pa so hodili največ moški. Moški pa so imeli škornje, in sicer take, da so jih lahko potegnili precej visoko čez kolena. Pozimi, za v sneg, so bili taki škornji zelo koristna, sicer pa so jih obuvali le ob ina j večjih praznikih in ob slovesnostih. Ženske so za slovesne prilike nosile visoke čevlje, ki so segali precej čez gležnje. To je bilo res le za nedelje in praznike, za k maši ali če so šle kam na obisk, za doma, za na vas in polje, pa so imele le lesene cokle. Za otroke, ki so že nekoliko odrasli, so delali čevjle iz svinjske kože, ki pa so jih le redkokdaj smeli obuti. Drugo obutev (škornje, ženske čevlje) pa so delali iz kož doma zaklane goveje živine. V Grabču je bila usnjarska predelcvalnica Ln strojarnica, in sicer nekdaj pri Janežu, potem pa se je preselila na drugo stran vasi. Cokle so nosili celo pastirji Ln majerice v planinah. Osebno in posteljo perilo je bilo vse platneno. Pri vsaki hiši so imeli takrat le po eno ali kvečjemu dve postelji, za gospodarja in njegovo ženo ali pa za kakšnega bolnega, starega človeka, Otroci so pozimi spali na peči in na klopeh okrog peči, poleti pa v senu in slami na skednju alii na podstrehi. To perilo iz platna je bilo takoj, ko je bilo novo, zelo grobo, raskavo, dokler se ni s pranjem in nošnjo malo ogulilo in obrabilo. Razen grobega platna pa so takrat tkali tudi boljše, tako imenovano »hodnično« platno za praznično perilo. Tega so delate le posebno izvežbane, skrbne roke. Z izdelovanjem platna je bilo treba imeti mnogo potrpljenja. Mnogo dela je bilo s tem. Spomladi so najprej posejali lan, in sicer na kakšnih stranskih ali gorskih njivah, bolj za krajem. Lan zraste 50 do 60 cm visoko, ima plave cvetove, ko pa dozori, naredi za grahovo zrno veliko semensko glavico, v kateri je do deset ploščatih semen. Grabčarji so ga najčešče sejali na Lazih ali pa Za t mikom. Lan je bilo treba enkrat ali dvakrat opleti. Ko je dozorel, so ga populili, nikoli ga niso želi. Z rženo slamo so ga povezali v majhne snope in ga »obdjali« v kozolce, da se je posušil. Ko je bil zadosti suh, so ga zvozili domov Ln mu odstranili se- i menske glavice; te so zme- j čkali in očistili seme, da so j ga prihodnje leto lahko spet posejali. Laneno seme ali celo laneno olje so rabili tudi za zdravljenje živine, olje pa tudi za leščerbe. Lan so nato razprostrla po tleh po pokošenem sončnem pobočju, da sta sonce Ln dež tako predelala vnanjo stran stebla, da ga je bilo mogoče drobiti, ko se je spet dobro osušil. Ostala so samo notranja vlakna, iz katerih so po* tem- delali predivo. V Krnici, v sosednji vasi, so še vidni ostanki nekdanje lope, kjer so včasih poklicne terice lana trle lan. Za to so uporabljale posebno napravo — »trlico«. Tam je bila tudi sušilnica, v kateri so lan sproti sušili. Biti je moral ostro suh, da so ga lahko s trlicami otrle in razčesale, da so odstranile vse »bucike« in ves »pezdir«. Predivo je bilo s tem pripravljeno za prejo. Franc Krničar (Naprej prihodnjič) Razcestia MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL — Vidiš, in začel sem nihati med obema. Minka me je privlačevala telesno mnogo bolj, a jaz sem še vedno lagal Anici o svoji ljubezni. Sam ne vem, kako se jc to zgodilo, oziroma takrat nisem vedel, Minka ie prišla na Dunaj. Sre- *»J sem sc z njo. Takrat sem stanoval že pri Lbftierjcvih, pri moji kasnejši ljubici in nevesti, ° kateri sem ti malo prej govoril, da sem ji pobegnil izpred, vsaj tako bi lahko rekel, izpred samega oltarja... No, in takrat na Dunaju sem se zapletel z. Minko. Nisem bil trubadur, kakršnega som se delal V pismih. Človek iz. mesa m krvi se bil. In kar je bilo potem med nama, sem Izpovedal v noveli Rdeča lisa... Veš, Rdečo liso n>i je Minka hudo zaincrikt. Ne vem zakaj, saj sem v njej napisal o sebi mnogo več slabega kakor o njej. Mogoče mi ne bi zamerila, ko bi zapisal samo to, da me je pustila na cesti sanic-Jjfc* kjer sva se poslovila, in če bi zamolčal, da #j je prihajal naproti velik človek z. drobno palico v roki in širokim belim klobukom na glavi, saj nihče ni vedel in najbrž še danes ne ve, da sem pisal o sebi in njej . . . Tako se je končalo Djed nama, s tem pa tudi med menoj in Ano, čeprav sem z obema še ostal prijatelj in si dopisoval z njima. K Anici nisem več mogel. Sram me je bilo, kakor da sem se čutil krivega pred nio. Pa tudi Anica sama ni čakala. Poročila se »• z nekim učiteljem podobno kol Pranjica. '•daj sta obe — Minka in Anica že dolgo '"Uvi. Minka že dvanajst let, Anica osem let... V|diš, Zofka, tak sem bil . . . lako ji je pripovedoval pomladi, kakor da Sc j i Izpoveduje. — Mogoče že prej nista računali name, kakor najbrž, če izzv/.amem svojo dunajsko ljubi- Jjo (no, pa tudi ta |e morda ie poročena), tudi dnige niso računale name. Morda so čutile, da mi jc umetnost več kakor pravo resnično človeško življenje . . . In čc sem odkrit, mi jc takrat tudi bila . . . Boj se literatov, Zofka! Ce srečaš katerega, ogni se mu od daleč! Posebno pa jim ne zaupaj ljubezni in ljubezenskih stvari! Ne vem, če so vsi literati enaki, ampak pravi, devetkrat precej en i literat ne ljubi ženske, ki pravi, da jo ljubi, marveč ljubi samo svojo ljubezen . .. Nekaj podobnega sem pisal nekoč Anici, takrat že razočarani nad menoj zaradi ljubimkanja z njeno sestro. Pisal sem ji, da je to približno tako, kakor človek, ki se koplje, ne ljubi vode, marveč svoj užitek, ki mu ga nudi voda. Ce bi mu podoben užitek in lagodje mogel dati oženj, bi se okopal v ognju. Literat ni v stanju, da bi zares občutil ljubezensko bolečino, marveč samo koketira z. njo. To je vse: bolečino ima rad, ker meni, da je bolečina poezija, da jc poetična. Nekateri hinavci gredo celo tako daleč, da sežejo po lastnem življenju iz same afektiranosti. Vsaj jaz ne verjamem, da bi kdaj kak literat napravil odkritosrčno samomor. Govorim iz lastnih izkušenj, Zofka! Jaz bi to že zdavnaj storil, pa sem se vselej premislil. Nc zato, ker bi ne imel poguma, marveč najbrž samo zato nc, ker ne bi mogel videti samega sebe v tisti tragični pozi: na zoli leži mlad umetnik; desnica drži krčevito revolver, ha, Zofka, smrtonosni revolver visi navzdol, glava nagnjena nazaj na zofo, iz levega senca polzijo še kaplje krvi, oči pol-odpi te, mirne, vesele . . . ah, in na mizi leži pisemce, poslovilno pisemce: Draga! Kadar bodo te vrstice v tvojih rokah in tako naprej ... Ne glej me tako, Zofka! Vse to ni nič. Samo besede. In tudi, ko bi nc bile, bi bilo vse to poza! Literat jc namreč hudo radovedno in obenem pozersko, zelo pozersko bitje, zlasti še, kadar jc na začetku svoje poti in jc še zelo mlad ... In dekleta, mlada dekleta, to naglo spregledajo. Ljubijo romantiko, rade so oboževane, rade utelešene v pesem, odete z žalostnim slovesom Pri-knicove Julije. Da, z žalostnim slovesom, to p ribi. jem, ker vem, da Prešeren zaradi Julije ni trpel, marveč mu je šlo samo za utelešen jc svoje ljubezni v sonetnem vencu, v umetnini. Ljubil je umetnost. Umetnost pa jc ljubica, ki ne trpi nobenega uživanja s kako drugo ljubico, ali pa se maščuje, izprazni te, Izprazni ti tvoje resnično življenje! To spoznaš šele, ko bi rad resnično zaživel in ne samo pisal o življenju. Toda življenja, resničnega življenja zanj ni več! Vidiš, Zofka, iz prazne steklenice ne iztočiš več niti kaplje vina. In moje vsakdanje življenje je taka prazna steklenica, verjemi, in treba bi jo bilo razbiti . . . — Ne, ni res, — mu ni mogla verjeti. — Je, je! Samo snovi, misli, ideje, ki bi jih bilo treba uresničiti in položiti pred noge te neusmiljene ljubice, ki terja od tebe vedno novo, novo in samo novo ... Ko pa bi kdo stopil tisti trenutek k meni in me vprašal, kako živim in ali sploh živim, bi mu ne vedel odgovoriti. Samo čutil bi, da to, kar živim, ni ne dobro ne slabo, ne žalostno ne veselo, marveč samo dolgočasno, predolgočasno, kakor je dolgočasna praznota, ko se je nenadoma zaveš . .. Vidiš, o tem sem že pred štirinajstimi leti razmišljal in se tega tudi zavedal, a se vseeno nisem mogel spremeniti in zaživeli kakor večina ljudi... Misli? Ideje? ... Si mogoče že poznala človeka, ki namesto, da bi živel in užival življenje, živi od misli in od idej?... Vidim, name kažeš, toda, glej, kako prekleto smešne stvari, te misli in ideje! Jaz sedim za svojo mizo, okno zagrnjeno, polmrak v sobi in se ukvarjam s svojimi mislimi kakor stara devica s še starejšimi nogavicami. Zunaj pa jc življenje, zunaj sije sonce, zunaj je pomlad, Jaz pa nad papirjem, na kate-orega iztiskam iz sebe stavke, stavke, stavke vse življenje samo stavko . . . Ne, to ni resnično življenje, to je polsmrt. Človek ni več človek, temveč kos popisanega papirja. Rad bi v življenje, a ne zna več živeti. Zato ker je steklenica prazna, vržena v kot med cunje in črepinje . . . Morda bi kdo rekel, da jc tak človek vreden vsaj toliko kakor fotografska plošča, ki sprejema podobo resnice in jo prenaša na fotografski papir. Toda, kaj še! Kaj imam jaz. na primer od tega, če Življenje rišem, namesto da bi ga užival? Ne, niti toliko kakor fotografska plošča ni tak človek vreden, zakaj fotografska plošča ima lahko vsaj ta i/govor, da ni živa stvar, marveč mrtva tvar . .. Tako se je izpovedoval, ona pa je ob tem spoznavala, kolikšna je pravzaprav umetnikova sa-moodpoved, če hoče ustvariti in uresničiti svoje delo in kako draga je cena, ki jo za ustvai , :no delo plačuje — odpoved uživanju življenja in vsega tistega, po čemer stremijo drugi ljudje. Izdelujemo avtomobilske gume za potniška in tovorna vozila z nosilnim ogrodjem iz ravonskega in nylonskega korda. Avtomobilske gume za potniška vozila lahko dobite v navadni in tubeless izvedbi. Naše gume prodajamo v lastnih prodajalnah: v KRANJU, Majstrov trg 2 v MARIBORU, Trg revolucije 6 v KOPRU, Tomšičeva 3 v ZAGREBU, Prcradovičeva 31/a na REKI, F. la Guardia 12 v OSIJEKU, Blokcenter lS/a v BEOGRADU, Knez Mihajlova 47 v SPLITU, Žrtava fašizma 7 v SARAJEVU, Maršala Tita 15 v NISU, Dušanova ul. 2—4, blok — i špecerija V TITOGRADU, Trg Ivana Milutlno- viča, robna kuća v SKOPJU, Ljubljanska 8 Varna in udobna vožnia z avtomobilskimi trumami INDUSTRIJA GUMIJEVIH, USNJENIH IH KEMIČNIH IZDELKOV Raznašalko ia dostavo časopisa Delo naročnikom na dom sprejmemo takoj Zaslužek dobor. Ponudbe sprejema CGP Delo, podružnica Kranj Okršlar Janez Kranj, Prešernova 12 Vam na letnem sejmu nudi bogato izbiro: damskih torbic, šolskih aktovk, potovalk, denarnic, listnic in ostalo usnjeno galanterijo po eelo znižanih cenah do 70 %. Pridite in prepričajte se TOVARNA KLOBUKOV ŠEŠIR skofja loka razglaša prosto delovno mesto analitika Pogoji: ekonomist ali dipl. ekonomist, lahko začetnik Prijave sprejema tajništvo do 31.8.1969 Upravni odbor Tovarne klobukov šešir škof ja Loka razglaša natečaj za podelitev štipendije na Ekonomski fakulteti — ekonomska smer Prednost imajo kandidati i/, višjih letnikov. ISKRA — TOVARNA ELEKTROMOTORJEV, ŽELEZNIKI — v ZP ISKRA KRANJ proda 2 stružnici znamke TOS, TIP ISO 5. Leto izdelave 1958. Izklicna cena za eno stružnico je 8000 N dinarjev. Maksimalna razdalja med konicami 550 Maksimalni premer obdelovanca O 270 Stružnice so generalno popravljene. Licitacija bo 20.8. 1969 ob 10. uri v tovarni. Mercator OBIŠČITE NAS NA GORENJSKEM SEJMU POHIŠTVO elekli ogospodlnjskl In clektroakustični aparati, šivalni stroji — na kredit — brc/ porokov reklamni: cene # BOMBA/NE TKANINE s 30 °b popustom DEGUSTACIJA KAVE MERCATOR Roparski zaklad JULIUS MADER Moral sem podpisati izjavo, da sem našel pečate v redu. Podpisal sem, vendar zaradi prevelike radovednosti splob nisem pogledal, če je to res. Razrezal sem vrvico in odpri kovček. Bil je do vrha poln funtovskih bankovcev po 5, 10, 20 in 50 funtov v skupni vrednosti 500.000 funtov. To je bilo po ziiriškem deviznem tečaju okrog deset milijonov RM. Pogled na toliko denarja me je nekoliko zmedel. Prelistal sem nekaj svežnjev in videl, da bankovci nikakor niso videti taki, kakor da bi pravkar zapustili tiskarno. Nekateri so bili tako oguljeni, kakor da bi bili že nekaj leta v prometu. Potem sem tu in tam preizkusil številke bankovcev. V nobenem svežnju ni bilo zaporednih številk. To vzorčno kolekcijo so torej zelo skrbno pripravili, šele zdaj sem opazil in odprl ovitek, ki je bil priložen bankovcem. V njem je bilo potrdilo o sprejemu, ki je obsegalo nekaj ducatov pol, kjer je bil vsak bankovec zabeležen s svojo številko, jaz bi bil torej moral pregledati nekaj tisoč bankovcev in preveriti, če se številke ujemajo. Toda bil sem toliko lahkomiseln, da sem opustil to proceduro in podpisal ne glede na nevarnost, da bom odgovarjal za milijone, če bi bilo kaj narobe. Pri tem pa sem odločno sklenil, da se bom v bodoče izogibal vsakemu opravku s ponarejenim denarjem, kar se mi je tudi posrečilo, kajti za ponarejevalsko akcijo sploh nisem bil pristojen. Pač pa je izdelovanje spadalo pod kompetenco urada VI F 4, razpečavanje pa pod VI-WI RSIIA in pod Schvvendovo organizacijo, ki jc delovala samostojno. Kakor so te vrstice zanimive, tako jih je treba kritično presojati. Ko se je gospod 1 lotil tokrat — četudi pod psevdonimom — prikazal iz mraka svoje tajne službene dejavnosti, se je obenem zelo skrbno zavil v goščavo polresnic in neresnic, pomešanih z resničnimi informacijami, kar lahko razvozljajo samo poznavalci. Drži, da je SS-sturmbannfiihrer sprejel ponarejeni denar v znesku 10 milijonov RM, ne drži pa, kakor se bo še pokazalo, da pozneje ni Imel več nobenega opravka z razpečava-njem ponarejenega denarja in z mešetarjenjem z milijoni. Na nekem drugem mestu svojega pripovedovanja to sam potrjuje: »Schvvend je medtem zahteval od VI-Wi novo pošiljko ponarejenega denarja. Obljubil je, da bo kmalu poslal prvi obračun. Komaj tri dni po moji vrnitvi Iz južne Tirolske na Dunaj se je pri meni oglasil vodja transportnega oddelka in mi hotel izročiti Schvvendovo .finančno poročilo' skupaj z izkupičkom. Najprej sem prevzem odklonil, saj pod nobenim pogojem nisem več hotel Imeti neposredne zveze z razvojem ponaiejeviilske akcije .. . Toda vodja transporta, neki narednik, je OStal čvrst. Kot pravi vojak je vztrajal pri povelju, ki ga je bil dobil, ln ni hotel sprejeti od mene drugačnega povelja ... Končno sem popustil češ naj bo to zadnjič, in sem to tudi takoj obžaloval. Narednik je dal s pomočjo štirih vojakov prenesti v mojo sobo nekaj zabojev, od katerih je bil vsak težak, da ga en sam človek sploh ni mogel dvigniti. Odprl jih jc v moji navzočnosti, kakor mu je bilo ukazano. V zabojih je bilo polno zlatnikov in zlata v palicah, ki jih v taki '.možlnl nisem še nikoli videl. Moralo jc biti nekaj sto kilogramov vsega, zaradi česar so se morali poslužiti tovornega avtomobila namesto osebnega. Razen tega je bilo v zabojih tudi nekaj jeklenih kaset, nabitih z dolarji, pravimi funti in švicarskimi franki v presenetljivo veliki vrednosti. Medtem sem si izmislil kompromisno rešitev, ki naj bi me rešila stalne udeležbe v Schvvendovem relejnem sistemu: zahteval sem od narednika, da spet zapečati zaboje, ki sem jih nameraval z novim spremstvom poslati dalje v Berlin. Tam naj urad VI-VVI izda dokončno potrdilo In ugotovi pravilnost obračuna. Sam pa sem dal naredniku začasno potrdilo, ki pa sem ga nalašč zelo nestrokovno sestavil: v njem sem na kratko izjavil, da sem prejel štiri zaboje zlatnikov In zlata v palicah ter tri kasete z dolarji, funti In švicarskimi franki v plombiranem stanju, kar bom napotil dalje na urad VI-VV1.« Za zdaj naj omenimo, da Je navedeno poročilo SS-stiiriiibaiinfuhrerJa Ilottla vse kaj drugega kakor odkritosrčno. Bilo Je namreč preračunano na to, da bi zakrilo vsako kaznivo dejanje, ki bi ga lahko naprtili nJemu osebno. Upo-u\ati Je treba tudi, da Je Hbttl namenoma čakal s »vojo Izjavo do leta 1955 in stopil pred Javnost šele deset let po vojni, ko Je zločin ponarejanja ravnokar zastaral. Poleg tega Je Hbttl objavil svoje izjave šele, ko mu Je zgornjcavstrljska založba VVelsermuhl, ki razširja neofašistično literaturo, zagotovila, da ne bo Izdala avtorja. Zato si Jc VVlIhem Hbttl v sporazumu z založbo tudi izbral psevdonim VValter Hagen Ifl upal, da bo s tem prikril svoje sodelovanje. Dl I t) BO \ KKAIKtVt 1/slO PRI /AI.O/BI BOREC GLAS * 11. STRAH Počitniško potepanje od Kranjske gore do Bohinja Ko nama je urednik pred dnevi naročil, naj se podava na »počitniško« pot v Kranjsko goro, Bled in Bohinj, sva s foto-reporterjem Francijem takoj vedela, da najina pot ne bo videti preveč počitniška. In pri tem se nisva zmotila. Sicer pa si zamislite dve ne preveč vitki moški postavi, ki sredi avgustovskega sonca ustavljata turiste in jih »nadlegujeta« z ne preveč počitniškimi vprašanji. Naj bo kakorkoli ze, vendar po tem skoraj 200 kilometrov dolgem potepanju sva s rran-cijem soglasno ugotovila, da naš turizem še zdaleč ni tako rožnat in vabljiv kot si ga predstavljamo. Naj ima pot se je začela zgodaj zjutraj v Kranju. Ko sva se peljala proti Jesenicam in naprej do Kranjske gore, so nama nasproti prihajale kolone avtomobilov večinoma z.ahodnonemške in nizozemske registracije. »Vidiš, v teh dneh doživljamo Pravi turistični boom,« mi je dejal Franci. »Ali misliš boom ali bum?« sem bil nekoliko »nesramen«. »Ce bi slišala tuje turiste, kako nezadovoljni so z našimi cestami, Potem je to turistični bum, če pa gledaš na število turistov in imaš pred očmi devize, ki jih bodo pri nas pustili, potem je to boom v pravem pomenu besede« Ker predsednika kranjskogorskega turističnega društva nisva dobila doma, sva sc odločila za obisk na Zavodu žičnice Kranjska gora. Tu nama je Vid Cerne povedal marsikaj zanimivega, še najbolj pa me jc presenetilo, da kranjskogorski žičničarji sre-vročega poletja ne drže križem rok in da že misli io na zimo. »Vsako leto se ma kranjskogorskih žičnicah poveča število prevozov za okoli 250.000. Da bi odpravili zamudno čakanje in dolge vrste pred žičnicami Ln vlečnicami, pripravljamo načrte '/a nove smučarske objekte. Ze letos borno zgradili nov dol sedežnice na Vi t rane in s tem povečali zmogljivost žičnice od sedanjih 250 na 600 prevozov na uro. V naciiu imamo tudi podailjšanje vlečnice Kekec, izgradnjo vlečnice Tinka in vlečnico v Podkorenu. Poleg novih žičnic in sedežnic bi že letos potrebovali še en stroj za teptanje smučišč.« »Uradni« del pogovora s tovarišem Cernetom je moja, lahko bi rekel že prirojena radovednost, nehote obrnila na drugo plat. Zanimalo me je namreč, zakaj vlečnice imenujejo z imeni kot so Ke-ikec, Tinka. »Veste, Jos:p Vandot, ki ga poznate kot avtorja uspelih zgodb o Kckčcvih dogodivščinah je iz Kranjske gore. In ker se vse njegove zgodbe dogajajo na Vitrancu ali po okoliških hribih, smo sc odločili, da bomo smučarske objekte imenovali po junakih njegovih zgodb.« PRITOŽBE NA DISCO KLUB NA BLEDU Najin obisk v Kranjski gori je bil tako končan in že sva s spačkom »odbrzela« na Bled. Obiskala sva novi disco klub v Kompasovem gami hotelu. »Vidva sta pa res zgodnja,« so nama dejali tu, »saj sc program kluba začenja šele zvečer.« Franci jc bil malo nejevoljen, ker ni imel kaj fotografirati, saj sc prostor spremeni v klub za po slušanjc plošč šele z\ečor po večerji. Kljub temu sva stopila v ta novi »sveti« prostor vseh mladih, ki se m ude na Bledu. Medtem ko so mama nekateri predstavniki mlade generacije zaupali, da je ta nova »pogruntavščina« »blazno v redu«, pa se snažilka v klubu ni kaj preveč lepo izrazila o mladih in o samem klubu. »Najbrž bomo morali kmalu povsem zamenjati ta-pisom, kajti mladi gredo pri svojem poslušanju najnovejših posnetkov beata, rvthma in bluesa nekoliko predaleč. Cigaretne ogorke meni nič, tebi nič mečejo na tla, da o otresanju cigaretnega pepela sploh ne govorim.« KOPALIŠČE BLED — LETOS NAJVEČ NEMCEV NIZOZEMCEV IN ITALIJANOV Da bi nekoliko pozabila temno plat te nove blejske pridobitve, sva zavila na grajsko kopališče. O tem, da sva zavidala vsem tistim, ki so se hladili v precej topli vodi — imela je 25 stopinj, maj brž ni treba pripovedovati. Sicer pa služba je služba, zabava in kopanje pa pride po službi. Joža Stergar, vratar v kopališču, nama je po vedal, da se vsak dan zbere tu okoli 1500 kopalcev, ob nedeljah — seveda če jc lepo j vreme — pa tudi prek 2500. »Moj delovni dan se začne ob šestih zjutraj, konča pa ob osmih zvečer, ko odidejo zadnji kopalci. Med njimi prevladujejo Nemci, Nizozemci in Italijani. Domačih gostov je bolj malo«. Zvedel sem, da je kopalcem na vo ljo 400 kabin, ležalni stoli Ln senčniki, čolni za vožnjo po jezeru. Okrepčajo pa se lahko v bifeju Špecerije Bled na samem kopališču. 2E ČETRTIČ V BOHINJU Sonce je neusmiljeno žga-lo, ko sva se odpeljala proti Bohinju. Te žgoče sopare naju je nekaj kilometrov ju cd Bohinjem rešil ribič, ki je lovil postrvi v Savi Bohinjki. Pristopila sva in ga najprej po »kranjsko« prosila za pogovor. Vendar nama ni slovenščina prav nič pomagala; omenjeni pripadnik ribiške bratovščine je bil namreč Nemec. »Georg Pbtzl iz Abensberga,« se nama je -predstavil. »V Bohinju sem že četrtič, v Jugoslaviji pa petič. Z družino — z ženo in otrokoma — prihajam sem lovit ribe. Medtem ko oni počivajo, jaz lovim. Všeč mi je lepa in čista voda, rib pa je bolj malo. Zdi se mi, da jih je bilo prejšnja leta več.« Pa vendar, tokrat se je Georgu ribiška sreča že nasmehnila, saj je imel v mreži že lepo postrv. »Ali jih boste na1 ovi H za večerjo?« sem ga vprašal. »Najbrž jih za večerjo n2 bo dovolj. Sicer pa jih jaz tako ali tako me jem.« »Kakšen ribič pa ste če ne jeste rib?« sva s Francijem drezala vanj. »Res, rib sploh ne jem, lovim jih samo zaradi športnega užitka.« Georg nama je še povedal, da stanuje v Stari Fužini in da prihaja k nam zato, ker so cene bivanja še kar zmerne, precej nižje kot v Avstriji ali v Zahodni Nemčiji.« Edano cena enodnevne ribiške dovolilnice — 50 dinarjev — se mi zdi nekoliko previsoka, ker lahko ujameš le tri ribe.« LEPO VREME V BOHINJU Potem ko sva se v tako dobrodošli senci malo ohladila, sva sc napotLIa v sam Bo himj. Na turističnem društvu so mama povedali, da se v Bohinju vsak dan mudi okoli 2000 turistov, med katerimi spet prevladujejo Nemci in Nizozemci. Letos je tudi vreme turistom zelo naklonjeno, zlasti pa še jezero, ki je s svojimi 22 stopinjami naravnost idealno za kopanje. Predat arv n i k i turist ičnega dinstva so dejali, da je turistom Bohinj zelo všeč, da pa se priitožujejo zaradi slabih oest proti Savici, Fužini, Srednji vasi in na Pokljuko. Problem jc tudi pošta, saj pohajajo časopisi z večdnevno zamudo. Ob jezeru pri cerkvici Sv. Janeza posoja čolne Martin Zrn i tek. Najbrž je opoldam-ska sopara pripomogla, da jc bil zelo redkobeseden in sva morala vse odgovore dobesedno izvleči iz njega. »Imam šest čolnov na vesla in enega na električni motorni pogon. Ura veslanja velja pet dinarjev, ura vožnje z električnim čolnom 1x1 20 dinarjev. Najraje sc vozijo tuji turisti, našim pa sc zdi cena vožnje previsoka.« vročih avgustovskih dneh so je na grajskem kopališču in več Kot 1500 kopale; v, ob nedeljah pa se enkrat ve« Jezeru — voda Ima okoli 25 stopinj — '»•»• nulrnle „n na Blejskem jezeru vsak dati zvrstl-več. Sploh pa sc v toplem Blejskem letos najraje »namakajo« Nemci in NizozemcL »NIZOZEMSKI« KAMP Ker se je Bohinj »potuhnil« v op- 'dansko dremavico. Georga Potzla iz Abensberga v Zahodni Nemčiji smo zmotili pri vnetem namakanju trnka v valove Save Bohinjke, športna oziroma ribiška sreča mu je bila tokrat naklonjena, saj je imel v mreži že precej veliko postrv. Sicer pa Georg rib ne je in pravi, da lovi le zaradi športnega užitka. sva s Francijem obrnila volan najinega spačka proti Kranju. Vendar naju je kmalu iz Bleda pritegnila tabla za obisk Šobčevega bajarja m ni nama bilo treba dvakrat reči. V tem kampu je biilo takrat kar 330 šotorov z okoli 1200 turisti. Prijazna uslužbenka v recepciji Desan-ka šemrl je povedala, da imenujejo kamp ob Šobče-vem bajarju kar nizozemski, kamp. »Največ turistov pri nas je iz Nizozemske in nekateri ostanejo tu več kot mesec dmi. Drugi številčno najmočnejši so Angleži, v zadnjih dneh pa tudi Nemci in Italijani.« Sicer pa jc že m a prvi pogled očitno, da prebivalcem tega kampa ni dolgčas. Poleg kopanja sc lahko pomerijo v. malem golfu, v odbojki na dveh odbojkarskih igriščih, otroci pa sc lahko igrajo na številnih otroških igriščih. V kampu je tudi balinišče in restavracija, vsak teden pa so ma sporedu folklorne prireditve in koncerti narodno zabavne glasbe. Čeprav imajo jugoslovanski turisti v kampu 25 odstotkov popusta, jih je bolj malo. Najbrž se s svojimi »dinarskimi žepi« ne počutijo preveč dobro v tem. deviznem okolju. Da ne bo zamere, to okolje ni devvno po svojih cenah, temveč predvsem po svojih < v alci h. »Počitniške« izjave pisal: Vili Guček »Turistične« motive slikal: Franc Perdan Splača se peljati v Beljak in obiskati poletna razprodaja od 9. - 30. avgusta MU I Perilo Ženske nogavice »Ravlon«, 3 pari .... ženske žabe fino nabrane, dobro se prilegajoče »Arvva« . . . ženski slip, bombaž Modrčki, čipke iz najlona »Triumf«....... Žensko spodnje perilo perlon s »širokimi čipkami 29.—......... Moške kratke nogavice Hclanca in sukanec 16.— Za kopanje Bikinke 98., 79.— .... Kopalne obleke 119.— Moške kopalke Frotir, antron, »Huber«, »Amba«, »Benger« 59.— . Za moške Kratke nogavice — frotir, modne barve . . . Moški slip - bombaž . . Moške majice - bombaž . Moške srajce S kratkimi rokavi, 100 °,% mako-bombaž, s svilo vezene ......... AS 18 16,80 6,90 29,80 19,80 9,90 39 98 39 Moške srajce s kratkimi rokavi, karo in progaste . zefir, Moške pižame..... Moške hlače — bombaž, popelin, terlenka, diolen in platno — posamezni kosi ........ Moški suknjiči - enobarvni, karirani in progasti in trevira RSW . . . 298 — Obleke — trevira. volna, enobarvne, vzorčaste in progaste .... 598.— Balonski plašči — terlenka. diolen.....od AS 49 139 98 198 498 398 Amerikanski i' as kord-baržun, beige, in moder....... 119 Za otroke Otroške dečva-oblcke od 129 Puliji iz bombaža . . . 9,90 Deški slip — bombaž . . 7,90 Deške majice — bombaž 7#90 Žabe — helanca .... 24,80 »Dekliški slip, tiskan, bel T.90......... 5,90 Deške srajce z dolgimi ro-kavi.......od Hlače za dečke in fante — dolge, poliester - kam- garn.......od 99 Kad 50OO puloverjev Za ženske as Obleke za poletje in pre-hodno dobo .... od 98 Platneni kostimi - podloženi .........290 Poletni plašči.....390 Bluze — čipkaste . . od 39 Pletene oMcke z dolgimi rokavi........198 "Dečva-obleke .... od 250 Domače obleke »Solida« 99-.........69 Mnogo posameznih kosov — krila, bluze — obleke — kostimi in plašči — zelo znižane cene Oprema Frotirke, trpežna kako- q q^ vost.........V,Zf\3 Namizni prti iz damasta v treh barvah s svilenim leskom........39 Preobleke za odeje iz izvrstnega pisanega satina, 130x 190 1 19 Prešite odeje za revmatične, iz čiste, bele ovčje strižene volne, gornje bla-go — vzorčast chintz . . 169 19 9,90 9,90 79 ženske Pulover — acetat 49.— Pulover — volna, dolgi rokavi....... as 29 69 Puloverji in telovniki — dvojni merino, Shctland Moški Puloverji — modni as blago s tovarn, znamko 149.—. 129— . . . T.-majicc iz bombaža razne modne barve . Polo-majice Lambsvvool. »Sanderson« . 11 "sukance »Miiser« 98 24 49 Scharschiin V l L L A C H M A KLAGENFURT ^VVmtM&t^M KLAGENFURT Vaša trgovina mode na Koroškem i/s i V1 KOVIN OTE H NA i import $ celje BLAGOVNICE ,rPMr |F bOSte FUZINAR NAJCkNttidk kppjli JESENICE Kdaj ? V ČASU GORENJSKEGA SEJMA V KRANJU OD 8. DO 19. AVGUSTA Eijc O V PAVILJONU KOVINOT1 HNE CELJE • BLAGOVNICE FU2INAR Z JESENIC NA RAZSTAVIŠČU L DRUGI I RAK I OB l/.MODU hladilniki tlimo 80 in 130 II • trov, Gcorgi Naumov 85, 135 In 180 litrov, Gorenje 135 litrov, *'.oppas 135 litrov. Reklamne tovarniške cene znižane za 5—20 H. KREDIT BREZ POROKOV, POLOGA, OBRESTI in MANIPULATIVNIH STROŠKOV PRALNI STROJI GORENJE 653 in PEA ŠTEDILNIKI NA ELEKTRIKO, PLIN m KOMBINIRANI GORENJE Z LEPOTNO NAPAKO V EMAJLU TOVARNIŠKO ZNIŽANO DO 7 H. Poleg lega še: POMIVALNE OMARICE I MO, PECI NA OLJE in TRAJNO/ARIL-NE PECI EMO ter KUPPERSBUSCH, KUHINJSKA POSODA. OSEBNE IN GOSPODINJSKE TEHTNICE TOKRAT IZJEMOMA CENEJŠE ZA 10 DO 20% Zakaj? izredne ugodnosti: — brezplačna dostava na dom na področju Gorenjske — kredit brez pologa, porokov, obresti, — reklamne tovarniške cene strojev in ostalih gospodinjskih potrebščin, — globoko znižane cene ostalega blaga, — pri tem pa ste kupili priznano in kvalitetno blago OBIŠČITE, OGLEJTE SI, IZBERITE IN PRESENEČENI BOSTE UGOTOVILI, DA TAKO POCENI ŠE NISTE KUPOVALI. PRI TEM PA NE POZABITE BLAGOVNICA FU/INAR JESENICE VELEŽELEZNINA VAS VABI IMA XIX. GORENJSKI SEJEM vMERKUR REKLAMNA PRODAJA, sejemske cene \k> r a (M J Velika izbira potrošniškega blaga CCREinfl t u r i s t i č n o prometno podjetje K R A N J Prodam Zaradi selitve ugodno prodam orehovo t urni rano SPALNICO, italijansko otroško POSTELJICO, orehovo furnirano VITRINO, ŠIVALNI STROJ in razno staro POHIŠTVO. Ogled 17. in 18. avgusta. Tramšak, Jesenov, Titova 40 3814 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem teletila. Zgoša 41, Begunje 3815 Po nizki ceni prodam 14 ČEBELJIH DRUŽIN v dobro ohranjenih 9-satnih AŽ panjih z vso čebelarsko OPREMO in ORODJEM. Pogoj: odpeljati do 20. avgusta 1969, zaradi gradnje ceste. Stara Loka 40, škofja Loka 3816 Prodam kompletno SPALNICO, dobro ohranjeno. Slak, Kranj, Oldhamska 1 3817 Krojaški BRZOSIVALNI STROJ pfaff, odlično Ohranjen, z elektromotorjem, "godno prodam. Naslov v ojdasnem odclku 3818 Prodam JEDILNI KOT, dobro ohranjen. G ros, Kranj Gradnikova 3 3819 Prodam JARCA. Sp. Brnik !0, potiti« 3820 Prodam 150 JARCK po 10 tednov starih in 300 NESNIC Po 18 mesecev starih. Cena resnic po 10 N din. Marija Rjoveč Sp Duplje 1 3821 Izdaja ln tiska CP »Go renjskl tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva ln uprave Usta: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1 135. — Telefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava Usta, ma looglasna ln naročniška »lužba 22-152 — Naročnina: letna 32, polletna 16 N uin, cena za eno številko °.50 N din. Mali oglasi: beseda 1 N din, naročniki Imajo 10% popusta. Nc Plačanih oglasov ne ob Javljamo. Jesen čas izletov PO VAŠI ŽELJI JIH ORGANIZIRA TURISTIČNI ODDELEK PODJETJA CREINA, KRANJ, KOROŠKA C. 4, TELEFON 21-022. Predlagamo vam: nedeljski piknik, trgatev na Štajerskem, Dolenjskem ali Primorskem, obisk kulturnih in drugih znamenitosti po Sloveniji, Istri in bližnji Hrvaški. Izleti v inozemstvo: Dolomiti, Gressglockner, Koroška, Benetke, Dunaj, Praga, Miin-chen (Oktoberfest), Budimpešta itd. NA SVIDENJE NA PRIJETNEM IZLETU! CREINA — KRANJ KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT SKLADIŠČE KRANJ (bivši Beksel) obvešča potrošnike krmil, da ima stalno na zalogi razna krmila za: % kokoši nesnice in piščance ©) krave molznice in teleta 0} prašiče š) koruzo v zrnju, šrot, pšenico pšenico, tropine itd. Cene zmerne Dostava hitra rrodam KR»VO fnzi_ko. Britof 52, Kranj Ugodno prodam češki ŠOTOR /a 4 osebe (skalak spe eial). Pclko, Kranj, UkMg jeva 1 Prireditve Gasilsko društvo SREDNJA DOBRAVA pri Kropi prireja v *ob. , l*. a»p.«ta, ob 18. uri VESELICO pred zadružnim domom. Za dobro voljo igra instrumentalni kvintet Gorenjci iz Radovljice. Vabljeni! 3827 Ostalo Rolete, STRUŽENJE PARKETA naročite Špikrju, Radovljica, Gradnikova 9, telefon 7(MM6 3790 Na Gorenjskem sejmu si oglejte tudi RAZSTAVO MALIH ŽIVALI na razstavišču št. II. 3794 Ključavničarskega VAJENCA sprejmem. Pavel Pekla j, ključavničarstvo, Šk. Loka, Jegorovo predmestje 33 3795 Motorna vozila Prodam FIAT 750. Banedik, Kranj, Pševska 14 3828 GARAŽO iščem v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 3829 Oddani GARAŽO blizu Vodovodnega stolpa. Naslov v oglasnem oddelku 3830 Kupini Mupim zazidljivo PARCELO medetažno ali enonad-stropno HIŠO, zgrajeno do 3. faze v Kranju ali bližnji oko lici. Odctali ponudbe pod Gotovina - Kranj Stanovanja VSa ' " Obvestila Cenjene stranke obveščamo, da bO DELAVNICA zaradi dopusta ZAPRTA od 18. avgusta do 4. septembra. Prosimo, vzemite naročene čevlje. KERN Stanko, čevljarstvo Kranj, Partizanska 5 3824 Obveščam cenjene goste, da bom od 15. avgusta imel ODPRT FRIZERSKI LOKAL vsak dan neprekinjeno od 7. do 20. ure Za obisk sc vljudno pripOTO&un. FINŽGAR IV ter, brivsko frizerski k>k.«l, Kokrica 19, Kranj 3826 Za VARSTVO dveh otrok iščem žensko v dopoldanskem času. Kranj, Jezerska cesta 132/b 3826 NA STANOVANJE vzamem dve č»s»i pošteni dekleti. Naslov v oglasnem oddelku 3832 Prodam VSEUIVO HIŠO v Kranju. Centi 'akna kurjava. Garaža. Leto izdelave 1962. Naslov v oglasnem oddelku Kupim ENOSTANOVANJ-SKO novo HIŠO v Kranju Lahkto tudi v gradnji. Od-de-ti ponudbe pod Plačam takoj 3834 Kdor mi preskrbi ENO SOBNO STANOVANJE v okolici Kranja mu dam 1.000.00 N din NAGRADE. Naslov v oglasnem oddelku 3835 Prod.on MIsO /. lepim vrtom v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 3836 Iščem ENOSOBNO STA NOVANJE v Sk. Loki ali bližnji okolici. Oddati ponudbe pod Nujno — Sk. Loka 3836 ŠIPAD PODJETJE ZA IZVOZ IN UVOZ TER NOTRANJO TRGOVINO je za obiskovalce GORENJSKEGA sejma pripravilo izredno ugodne pogoje za nakup stanovanjske opreme: Kredit do 10.000 din BREZ POLOGA BREZ POROKOV BREZPLAČNO vam dostavijo kupljeno pohištvo na dom ali do kamionske ceste. Obiščite ŠIPADOV paviljon pri Tekstilni šoli v Kranju NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU V PAVILJONU NA RAZSTAVIŠČU II. PREB TEKSTILNO ŠOLO Ufe JOJ" « ^••©••©•^••©•••••••••••••••••©•••••••••••©•••••••••••©••••••••••••a avto j MU V ki< \ \n © sTAviscu n. pree obi§clxe nas! POSLOVALNICA KRANJ t i©©©©0©©0©099©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©®©f'©94i'*ft63*##9S0©©©©©©©©0©©©©+#©v©©© k Nesreče zadnjih dni V križišču ceste Kokrškega odreda in Begunjske ulice v Kranju je v petek, 8. avgusta, zvečer voznik motornega kolesa Albin Valčič iz Kranja pri dohitevanju trčil v osebni avtomobil, ki ga je vozil Franc Kovačič. V nesreči je bil sopotnik na motornem kolesu laže ranjen, škode je za 4300 din. V soboto ob tretji uri zjutraj se je na cesti od Naklega proti Kranju prevrnil osebni avtomobil nemške registracije, ki ga je vozil Alfred Haslbach. V blagem ovinku je avtomobil zapeljal s ceste in se prevrnil. Voznik je po vsej verjetnosti za trenutek zaspal. Sopotnici v avtomobilu sta bili laže ranjeni, škode na vozilu pa je za 9000 din. V soboto dopoldne so se v križišču v Lescah zaleteli trije avtomobili. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Jože Verč iz Ljubljane se je v križišču zaletel v pred njim vozeči avtomobil nemške registracije, voznik Arno Karel Cuolt. Za njima pa je pripeljal voznik osebnega avtomobila nemške registracije Radojko Jankovič iz Skopja in se zaletel v Verčev avtomobil. Ranjen ni bil nihče, škode na vozilih pa je za 9000 din. Pri restavraciji Pletna v M U nem pri Bledu je v nedeljo okoli tretje ure zjutraj zavozil v jezero osebni avtomobil, ki ga je vozil Beno Vrni/, z Javornika. Nesreča se je pripetila pri srečanju z neznanim voznikom, ki ni zasenčil luči. Arnižu je uspelo zapustiti avtomobil, še preden se je potopil. Na cesti četrtega reda v vasi Virmaše pri škof j i Loki se je v nedeljo popoldne voznik motornega kolesa Anton Oman iz Bukovice zaletel v drvarnico hiše št. 37 v Virmašah. Motorista je zaradi prehitre vožnje v dvojnem ovinku zaneslo s ceste v drvarnico. Pri tem je bil Oman huje ranjen, sopotnik Jurij Fojkar pa laže. Na cesti drugega reda Lesce—Bled je v ponedeljek, 11. avgusta, zvečer voznik osebnega avtomobila Rudolf Dernovšek iz Sebenj v levem nepreglednem ovinku zavozil na levo stran ceste in trčil v nasproti vozeči kombi, ki ga je vozil Rudi Finžgar iz Nove vasi pri Lescah. Rudi in Marija Finžgar sta bila v nesreči ranjena in so ju odpeljali v jeseniško bolnišnico, škode na avtomobilih je za 23.000 din. L. M. Vlomi V noči od sobote, 9. avgusta na 10. avgust, je bilo več vlomov v stanovanja. Tako je neznanec poskušal obiskati stanovanje Ivana Munde na Komenskega cesti v Kranju. Vlomilec je pristavil lestev, da bi dosegel kuhinjsko okno, vendar so ga stanovalci pravočasno prepodili. Neznanec je vlomil tudi v stanovanje Krničarja Huberta na Jezerski cesti v Kranju. Vhodna vrata je odklenil s ključem. Ukradel je moško obleko, vžigalnik in 70 din. Škode je za 620 din. Iz stanovanja Franceta Feldina iz Jelenčeve uldce v Kranju je neznanec v noči od sobote na nedeljo odnesel 300 din. Na parkirnem prostoru koče ZB Mojstrana v bližini Aljaževega doma so neznanci vlomili v dva osebna avtomobila. Iz obeh so odnesli razno orodje in opremo za avtomobil, oblačila, hrano ter druge predmete v skupni vrednosti 2000 din. V noči od sobote na nedeljo je bilo na parkirnem prostoru v kampu Zaka na Bledu vloml'jeno v osebni avtomobil italijanske registracije ter v avtomobil nemške registracije. V italijanski avtomobil je neznanec vlomil tako, da je avtomobilu prereza! plat tuno streho. Odnesel je nekaj denarja v tuji valuti, ročno uro, zlat prstan, zlato zapestnico in povratno karto Trst-Stuttgai I. Iz avtomobila nemške registracije je vlomilce o dne sel transi s tor in žensko torbico. Nesreča v železarni V nedeljo zvečer se je v železarni Jesenice pripetila hujša nezgoda v obratu Hrenovca. Obratovodja Angelo Žnidaršič z Jesenic je šel čez tire za zbi- ranje praznih vagonov. V tem hipu je pripeljal prazen vagon od avtomatičnega odbijača ter Žnidar-šiča zadel. V nesreči je Žnidaršič izgubil nogo. Kranj CENTER 13. "»ah. nem.-italij. barv. CS film SKRIVNOST TREH DžUNK ob 16. in 18. uri, premiera egipt. barv. VV filma LJUBEZEN V SENCI PIRAMID ob 20. uri 14. avgusta amer. barv. CS film DIVJA REKA ob 16., 18. in 20. uri 15. avgusta amer. barv. CS film DIVJA REKA ob 16. in 18. uri, premiera italij. barv. CS filma DIVJE OKO ob 20. uri Kranj STORŽIC 13. avgusta amer. barv. CS film RIO CONCHOS ob 16. in 20. uri, franc. barv. CS film SVETNIK PRIPRAVLJA PAST ob 18. uri 14. avgusta amer, barv. VV film MOČNEJŠI OD SLAVE ob 16., 18. in 20. mi 15. avgusta liane. barv. CS lilm OROŽNIK V NF.VV YORKU ob 16., 18 in 20 nn Tržič 13. avgusta amer. barv. lilm OPERACIJA OPIJ ob 18. in 20. uri 14 avgusta amer, barv. lilm OPI.RACIJA OPIJ ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 14. avgu >ia /ah nem italij. barv CS filmi SKRIVNOST TREH D2UNK ob 18. in 20. uri Kamnik DUPLICA 13. avgusta amer. barv. film LEPOTICA DNEVA ob 19 url 14. avgusta amer. barv. film LEPOTICA DNEVA ob 20. uri Škofja Loka SORA 13. avgusta amer. barv. film GOLOROKI ŠERIF ob 18. in 20. uri 14. avgusta amer. barv. film HONDO IN APACI ob 20. uri 15. avgusta amer. barv. film HONDO IN APACI ob 18. in 20. uri Jesenice RADIO 13. avgusta amer. barv. film DR. SYN ALI STRAŠILO 14. avgusta franc. barv. CS film PUSTOLOVCI 15. avgusta angl. barv. fi«f BANDITI NA RIVIERI Jesenice PLAVŽ 13. avgusta franc. barv. CS film PUSTOLOVCI 14. —15. avgusta amer. fd111 PRERIJA V PLAMENIH Žirovnica 13. avgusta amer. barv. film MAT HELM LJUBI W UBIJA Dovje-Mojstrana 14. avgusta amer. barv-film MAT HELM LJUBI iN UBIJA Kranjska gora 14. avgusta amer. barv. film DR. SYN ALI STRAŠILO Radovljica 13. avgusta amer. nal„' film PREPOVEDANE STOP* NIČE Ob 18. uri, mchiš.-italiJ-barvni lilm OBRAČUN PE" COSA ob 20. uri 14. avgusta mehlš.-italij' barv CS film OBRAČUN Pb' COSA ob 20. mi 15. avgusta italij. flll£ OSAMI I IN I IZ NI.VADE oO 18. uri, amer. barv. I'1"! PREPOVEDANE STOPNIC & ob 20. uri Bled 13. avgusta amer. barv film POSLEDNJI SAP ARi 18. in 20.30 14. aVgUSta amer barv film POSLEDNJI SAT ARi 18. in 20.30 is. avgusta amer filni DAN NA DIRKAH ob 18 20 K) cs ob CS ob BN in Utrujeni voznik Je po vsej verjetnosti med vofnjo za trenutek zaspal ln nesreča Je bila tu. V soboto okoli tretje ure zjutraj je zapeljal s ceste med Kranjem in Nakloni voznik osebnega avtomobila nemške registracije. It tu jeni sta bili sopotnici, škode na avtomobilu pa Je za okoli 9000 din. — Foto: F. Perdan Zahvala Ob boleči i/.gubi našega ljubega ino, a, očeta, sina, brata, strica, /eta ;n svaka Inž. Bitenca Janeza se najiskrciiC>c zahvaljujemo vsem, ki sle ga spre mili na njegovi /.uit111 poti, darovali venec in cvetje, /. nami sočustvovali in nam pomagali v težkih trenutkih. Posebno zalivalo smo dolžni njegovim ko'cgom za častno spremstvo, za poslovilne besede, tovarni Sava v Kranju in pevcem ter g. župniku Blaju. /alujoče družine: Bitcnc, Popit, Skumavc, Glivar, Tome in Majdič Ki m j, dne 5. avgusta 1969 GLAS • 15. STRAN ___._jt Obisk pri naših telesnovzgojnih organizacijah Brez dotacij — uspehi Pred dvema letoma se je komisiji za rokomet pri Občinski zvezi za telesno kulturo Kranj prijavila za tekmovanje v drugi gorenjski ligi ekipa kranjski Veterani. V ekipi so bili igralci, ki so se pred leti aktivno ukvarjali z rokometom in ostalimi športi. Ker pa niso prejemali nikakih dotacij občinskih forumov, so se v obeh letih sami financirali. Iz lastnega žepa so plačevali potne stroške, izdatke za opremo in organizacijo tekmovanj. Vzpon Veteranov je bil bliskovit. V sezoni 1967/68 so postali občinski prvaki Kranja ter si s tem pridobili pravico nastopanja v prvi gorenjski ligi. V tekmovanju za rokometni pokal na področju Gorenjske so premagali vse nasprotnike, med drugim tudi v finalu ekipo Kranja. V letošnji sezoni pa so kot novinci brez izgubljene tekme osvojili naslov gorenjskega prvaka. V jeseni bodo startali kot četrti gorenjski predstavniki v ljubljanski conski ligi. Pred nedavnim so ustanovili lasten klub in se registrirali pri občinski zvezi za telesno kulturo Kranj. V klubu je sedaj včlanjenih že blizu 50 članov. Da bi prebrodili težko finančno krizo v zvezi z nastopanjem v ljubljanski conski ligi, vsi igralci kluba mesečno vlagajo po 15 novih din v klubsko blagajno. Upajo, da bodo dobili tudi nekaj dotacije od ObZTK Kranj, nam je povedal predsednik kluba Lovro Dvornik. D. Humer Fister v reprezentanci V ponedeljek je bilo na Reki končano jubilejno 25. povojno prvenstvo Jugoslavije v atletiki za posameznike. Tekmovanja se je udeležilo skoraj 400 atletov in atletinj iz 44 osnovnih organizacij iz vseh republik razen Crne gore. Kranjski Triglav je zastopalo šest tekmovalcev. Najboljši med njimi je bil Franc Fister, ki si je z drugim mestom v deseteroboju zagotovil mesto v državni reprezentanci za Balkanske atletske igre v Sofiji. Hkrati je s 6671 točkami dosegel nov gorenjski rekord; v sklopu desete-roboja pa je s palico preskočil 420 cm, kar je letošnji najboljši rezultat v Sloveniji in prav tako nov gorenjski re- kord. Franc Fister je s tem uspehom ponovno dokazal, da je poleg Mileka najboljši gorenjski atlet. V deseteroboju je nastopil tudi Tone Kaštiv-nik, ki je s 6064 točkami osvojil tretje mesto. Za Ka-štivnika je bil to prvi start po preboleli poškodbi in brez dvoma prav zato pomeni še večji uspeh. V moški konkurenci so Triglavani osvojili še tri šesta mesta: Dušan Prczclj v troskoku (14,27 m), Lado Konc v skoku s palico (390 cm) in Jože Satler v metu progle (14,37 m). Med članicami je edina zastopnica Triglava Majda Trčck zasedla tretje mesto v peteroboju. M. K. VI. mednarodno prvenstvo Kranja v atletiki Nepričakovana visoka zmaga Triglav : ISP (Pančevo) 13:9 KRANJ, 12. AVGUSTA — Vaterpolisti Triglava so v okviru tekmovanja druge zvezne lige premagali največjega kandidata *a Prvo mesto ISP iz Pančeva s 13:9 (5:1, 2:3, 3:2, 3:3). Pred 1200 gledalci Je srečanje dobro vodil Ing. Mcdvedič iz Ljubljane. Strelci za Triglav so bili: J. Rebolj ln Sorli po 4, Nadi-3, BaldVrman In Mohorič po 1. ..... .* Triglav je nastopil v naslednji postavi: F. Rebolj, Mohorič, Chvatal, Nadižar/, Balderman, Sorli, Rebolj, Kodek, Torkar, Klemenčič, Košnik. Triglav se jc povsem zasluzeno revanžiral gostom za visok poraz v Pančevu. Doma O igralci so tokrat zaigran '»ko, kot jih letos šc nismo Videli v Kranju. Bili so hitri, Požrtvovalni, prikazali pa bo ofenzivno igro, kar je rodilo ^!s°ko in zasluženo zmago. Kranjčani so v sredini druge četrtine povedli s 7:1. Ta Prednost je bila dovoljna, da So v tem pomembnem sreča- nju pobrali ves izkupiček. Zaradi odličnega začetka nji-hovazmaga ni bila v vsej tekmi niti enkrat v nevarnosti. Kranjčani so bili namreč skozi vso igro v vodstvu in so gostje največ znižali razliko na dva zadetka. S to zmago so si kranjski vaterpolisti zelo izboljšali upe, da sc bodo ob koncu uvrstili na mesto pri vrhu lestvice. J. Javornik *>ve zmagi Mornarja v Kranju V soboto in nedeljo so v pranji, gostovali vatemolisti - gostovali vaterpolisti UV1"«"'" M iz Splita. V oh !. srecanuh so zmagali Splitča-«n to 7:5 in 6:4. Ekipi sta "astop.li brez nekaterih najboljših igralcev in zato pri-■■»ni vaterpolo ni navdušil gledalcev. Za Triglav so nastopili v obeh srečanjih naslednji igralci: F. Rebolj, Chvatal, Mohorič, Kodck 1, Velikanje, Torkar, Balderman 2, Sorli 3, J. Rebolj 3, Klemenčič in Košnik. P. Didič Danes ob 20. uri Triglav: Crvena Zvezda V okviru tekmovanja druge zvezne lige v vato polu bo nocoj ob 20. url nastopil proti domačemu Triidavn Lanskoletni prvoligaš Crvena /\> ida Beograda. V tem srečanju so nedvomno favoriti Kienjtani, saj so la ti ta v prvem srečanju v Beogradu nepričakovano z visokim rezultatom 9:5 premagali nasprotnika lz Bee i .id.i. V pred tek m i pa sc bo-stu pomorila Triglav B In GAK iz Graza. P. D. Atletski klub Triglav bo pod pokroviteljstvom industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov SAVA KRANJ organiziral v soboto popoldne (ob 16.30) tradicionalno, letos žc šesto, mednarodno prvenstvo Kranja v atletiki. Zaradi kvalitete na-stopaijočih tekmovalcev je vodstvo prireditve določilo norme za posamezne discipline sporeda. Prireditelj računa, da bo nastopilo okoli 200 atletov im atletinj iz 15 organizacij. Svojo udeležbo so že potrdili klubi iz Jugoslavije, Avstrije ki CSSR, verjetno pa bodo sodelovaili tudi nekateri Italijani. Na startu bo toroj precej znanih imen, ki so jamstvo za zanimive borbe in odlične rezultate. Zanesljivo bo startala svetovna rekorderja Vera Nikolić (Dinamo), AK Sarajevo je med drugim prijavil državno rekorderko in prvakinjo Emiri« Pilav tor črnega šprinter-je Šamija Bugrija. Za zmagovalce v posameznih disciplinah je AK Triglav pripravil /Jate, srebrne in bronaste medc.'je. po K. K tega pa IvhIo najboljši posaanczniki prejeli tudi praktična darila. V soboto bodo na sporedu naslednje discipline (v oklepaju so rekordi kranjskega stadiona) — MOŠKI: 100 m (10,8 — Muškovlć Jovan, Crvena zvez ! i I i c- ■ i i ul. I%f>), 400 m 1463 — Bugrl Samuel, AK Sarajevo, 1968), 800 m (1:50,4 — Kassal Jan, V/.KG Ostrava, 1966), 1000 m (2:31,9 — Graf Prane, ASKO Beljak, 1%7), 3000 m (8:17,1 — Span Slavko, AK Ljubljana, 1964), daljina (739 — Babic Milan, Sloboda Tuzla, 1964), pali,a (430 — Peč.e Jane/, A K lin bljana, 1967), krogla (18,05 — Barlslć Petar, Slavonija Osijek, 1966), kladivo (62,49 — Pbtich Hans, Graz, 1968). ŽENSKE: 60 m (7,9 — Osov-nikar Lidija, Triglav Kranj, 1968), 200 m (24,00 — I.uhej Marjana, Kladivar Celje, 1968), 400 m (55,0 Nikolie Vera, Moivva Ćuprija, 1966), 100 m ovire (14,3 — Lubej Marjana, Kladivar Celje, 1968), Višina (162 — Babošek Breda, ZA K Maribor, 1967), kopje (47,14 — Peitler Pavla, 2AK Maribor, 1968), 4 x 100 m (48,4 — SFRJ mladinke, 1966). M. Ku.-alt Mladinci Triglava prvi — brez tekme Mladi vaterpolisti Triglava so osvojili letos naslov republiškega prvaka ne da bi odigrali vsaj eno tekmo. — Prijavljeni ekipi Neptun in Celulozar nista prišli v Kranj. Prvič v petindvajsetih letih torej ni bilo odigrano mladinsko prvenstvo Slovenije v vaterpolu. Mladinci Triglava so se pripravljali skoraj vse leto za to prvenstvo v želji, da v pravi športni borbi dokažejo, da so najboljši. To je ponovni dokaz, da množičnost slovenskega vaterpola nazaduje. To pa je hkrati hud udarec za kranjski Triglav, ki sistematično vzgaja mlade igralce, ki pa se žal v Sloveniji ne morejo pomeriti z nobe no ekipo. P. Didič Mladinci Triglava tretji v državi Porenta Rcbcka postavila tri pionirske rekorde SRS Pretekli teden Je bilo v Zagrebu mladinsko državno prvenstvo v plavanju, katerega se je udeležil tudi Triglav. Čeprav je odšlo tja samo šest plavalk in štirje plavalci, so prijetno presenetili s tretjim mestom, saj so jih premagali le Rečani in po tradiciji še domačini. Boj za točke je bil nadvse oster tn se do zadnje discipline ni vedelo, kdo bo tretji in kdo četrti. Nepotrebne skrbi so sodniki povzročili Kranjčanom, ko so Triglavu »pozabili« prišteti drugi dan tekmovanja dobrih 2500 točk, kar jc imelo za posledico padec na peto mesto. V zadnjem trenutku je vodstvu ekipe uspelo sodniškemu zboru dokazati njihovo napako in krivdo ter tako rešiti pokal in tretje mesto. Med posamezniki velja najprej omeniti komaj 13 letno pionirko Porenta Rebeko, ki je dosegla kar tri pionirske republiške rekorde: na 100 hrbtno 1:19,2, na 200 mešano 3:00,5 in na 800 kravi 11:30,0. Čeprav je njena specialnost hrbtno, je izredno presenetila na 800 kravi, saj jc stari rekord popravila za celih 41 se* kund, od nje pa je v Sloveniji plavala na tej progi bolje še državna reprezentantka Hercogova. Vse priznanje za visoko uvrstitev Triglava pa gre nedvomno Lidiji Svarc, ki Je prav na tem prvenstvu pokazala, da Jc univerzalna tekmovalka in bi prišla v katerikoli disciplini v finale, seveda, če bi lahko nastopila še večkrat. Tako pa je dosegla solidne rezultate v prsnem, kravlu in svojo vsestranost dokazala s prvim mestom na 400 mešano. Postala je plavalka velikega formata in je steber vse plavalne ekipe. Mladi Bojan Grošelj jc po komaj prestani bolezni lepo presenetil, saj Je na 100 prsno zasedel drugo mesto in njegov čas 1:17,5 je novi mladinski rekord SRS. Judita Mandeljc jc na 100 in 200 prsno obakrat zasedla drugo mesto in zvezni kapetan jo jc uvrstil v mladinsko državno reprezentanco, ki bo 15. avgusta nastopila na evropskem mladinskem prvenstvu. Z letošnjim uspehom so kranjski mladi plavalci že tretje leto zapored dokazali, da so med najboljšimi v državi. Padec za eno mesto od lani pa spodbuja na resnejše delo v moški ekipi, ki je letos nastopila zelo oslabljena. S. K. Kranj je te dni slovno središče Kranj je te dni čisto spremenjen, število prebivalcev se je skoraj podvojilo, povsod primanjkuje parkirnega prostora, na treh razstaviščih Gorenjskega sejma pa se ves dan sklepajo pogodbe in dogovori. Obiskovalci z vse Gorenjske in iz zamejstva si ogledujejo razstavljene predmete in ni ga med njimi, ki ne bi kaj kupil. Skratka, mesto se je spremenilo v pravo poslovno središče. In ta, po pravici povedano, mednarodni sejemski živžav se ne poleže niti zvečer. Takrat je na prireditvenem prostoru pri razstavišču I prav tako živahno. Vsak večer so namreč na programu različne zabavne prireditve. Ogledali smo si letošnji mednarodni Gorenjski sejem, prisluhnili razstavijalcem in obiskovalcem, da bi vam v bežnem zapisu povedali tisto, kar vas morda zanima. Bežno pravim zato, ker je nekaj ur premalo, da bi si sejem lahko podrobno ogledali. RAZSTAVLJAVCI: »BOLJE KOT LANI« Obiskali smo vsa tri razstavišča in med 350 razstav-lavci nekatere poprašali, kaj menijo o letošnjem sejimu. Čeprav so bili odgovori malce sramežljivi (kako tudi ne, saj je konkurenca na sejmu letos res velika) in nismo uspeli izvedeti konkretnih številk o poslovnem prometu v prvih dneh, smo po ogledu ugotovili, da je letošnja sejem v vseh pogledih največji. Tisti, ki so že lani razstavljali in prodajali na sejmu, pravijo, da je letošnji sejem boljši od lanskega. To potrjuje tudi številka, ki smo jo dobili na upravi sejma. Že v petek in soboto si je ogledalo sejem okrog 20 tisoč obiskovalcev. NAJVEČ POHIŠTVA IN GOSPODINJSKIH PREDMETOV Čeprav je izbor razstavljenih izdelkov na letošnjem s.'iimi zelo bogat, tudi tokrat prevladujejo med razstavljenimi predmeti pohištvo in gospodinjski predmeti oziroma različni električni aparati. Med podjetji, ki na sej- mu razstavljajo oziroma prodajajo pohištvo, srečamo na razstavišču I LesnJno, Murko Lesce in Lesno industrijo Kranj; na razstavišču II Slovenija les in SApad in na razstavišču III Zarjo, Mercator in Napredek (Trgovsko podjetje Domžale). Vsa ta trgovska podjetja zastopajo vrsto domačih proizvajalcev pohištva. Še več pa je na letošnjem sejmu trgovskih podjetij, ki prodajajo različne gospod in j sike stroje. Ne bomo jih naštevali, kajti seznam bi biil predolg. ŽREBANJA POPUSTI IN SE KAJ Če bi letošnji sejem primerjali z lanskim po tem, kako so se nekateri razstavljavci pripravili nanj, potem ne moremo mimo ugotovitve, da so nekatera podjetja i/koristila najrazličnejše možnosti, da bi si pridobila kupce. Za primer imenujmo trgovsko podjetje Murka, ki je nekaj pred sejmom poslalo prebivalcem na Gorenjskem vrsto pisem, v katerih BO jih obvestili, kaj vse razstavljajo na sejmu. Niso tudi redka podjetja, ki so za sejemske V prvem nadstropju razstavišča III (v delavskem domu) tudi letos razstavlja trgovsko podjetje Zarja Jesenice. Tako kot nekatera druga podjetja je tudi /arja pripravila za kupce nagradno zivb.mje. — Foto: F. Perdan kupce pripravila posebna žrebanja (Murka, Zarja, Jugo-tehnika itd.). Zanimivi pa so tudi podatki o popustih. Prav vsi razstavljavci prodajajo izdelke s popustom (za 2 odstotka zmanjšan občinski prometni davek). Veliko pa je med njimi tudi takšnih, ki dajejo še posebne popuste (Beko, Elita, Murka, Zarja, Mercator, Živila itd.) Srečamo pa tudi podjetja, ki bodo v sejemskih dneh pripravila poskušnje posameznih prehrambenih izdelkov, pa takšna, ki ob določenem nakupu poklonijo kupcu umetniško reprodukcijo im podobno. Skratka, izbira in konkurenca sta veliki. PREMALO PROIZVAJALCEV Podobno kot na prejšnjih sejmih tudi na letošnjem ne zasledimo kaj dosti proizvajalcev, ki bi sami razstavljali ali prodajali svoje izdelke. Tako pogrešamo predvsem proizvajalce gradbenega materiala, usnjene galanterije in obutve. Celo Iskre, ki smo jo lani srečali na sejmu, letos ni. Tako med proizvajalci, ki že vrsto let razstavljajo na sejmu, zasledimo lc IBI, Tekst ili ndus in LIK Kranj. Prva dva razstavljata na razstavišču II, LIK pa na razstavišču I. Predstavnik podjetja IBI na razstavnem prostoru nam je povedal, da svojih izdelkov na sejmu sicer ne prodajajo, da pa jih bo mogoče čez približno tri mesece že dobiti v naših trgovinah. Tekstilindus pa se predstavlja z vzorci in modeli za prihodnjo poletno sezono. ZASTAVA« TUDI TOKRAT RAZOČARALA Na razstavišču II tudi letos srečamo avtomobile, mopede in motorna kolesa. Med nver cedesi, saabami, Fiat i 1300, žabami itd., pa žal ne zasle-idmo fiatov 750. Popra.šaili smo, zakaj n.i na sejmu nx> • dobiti ličko. Odgovor nas pravzaprav n.i niti presenetil. Tako kot že nekajkrat Zastava tudi letos ni poslala obljubljenih avtomobilov. Zanimivo pa je, da so za vse razstavljene avtomobile dobavni roki dokaj kratki. Na ra&rstavnem prostoru Sklonija avto pred razstaviščem II smo tudi izvedeVi, da je najbolj iskaino mo'orno vozilo Rogov ponv OKpress, ki je na sejmu štiri stare tisočake cenejši k i >t v redni prodaji. VELIKA I/HIRA KMETIJSKIH STROJEV V primerjavi s prejšnjimi sejmi je na letošnjem tudi Izredno velika Izbire kmetij skih strojev Najdemo jih iako pred i .i/ .i i\isčom I in III. Ko smo popi,i-,.\h i.i/ si.uljavce, kako prodajajo, so naun ix>veclaJi, da je obisk V okviru Gorenjskega sejma je vsak večer (ob 18. url) v avli občinske skupščine modna revija. Na njej domača in tuja podjetja prikazujejo najnovejše modele za sodobno oblačenje. 35 razstavljalcev metrskega blaga In konfekcije Iz Jugoslavije, Avstrije in Italije vsak večer prikaže okrog 135 modelov. Vsak večer na reviji izžrebajo tudi vstopnice — Foto: F. Perdan oziroma ogled le-teh zelo ve- 1 lik, kaže pa, da se bodo obiskovalci odločali za nakup proti koncu sejma. 17 ''jgfeejjeJJ OBISKOVALCI SO ZADOVOLJNI Med številnimi obiskovalci, ki smo jih dan po otvoritvi sejma srečal; med našim ob hodom po razstaviščih, smo tri poprašali, kaj menijo o letošnjem mednarodnem sejmu, i Na razstavišču II nam jc žcinska srednjih let iz. Nove Gorice povedala, da je presenečena nad bogato izbiro in cenami. »Ko sem se odpravila z doma nisem bila povsem prepričana, da bom nasla iskano blago Rada bi namreč opremila stanovanje, pa sem pri- , šla na sejem I < bira je tako velika, da ne vem, kako se bom odločila, vsekakor pa ml ni žal, da sem pri .1.1 Najbolj pa sem bila presene- ("on a, ko so mi v Mercatorju brez premisleka odgovorili, da ml kupljeno blago brez BO . trnih le/av lahko odstavi jo na dom.« Starejši možakar z Jezerskega, ki smo ga srečali na razst i\ ;sču I. nam je |x>ve-dal. da je letošnji s ljem bogatejši od lanskega. »Ln dan Je prekratek, da bi si lahko vso ogledal. Danes smo Kupili le nekaj drobnarij / 1 radi pohištva pa bomo morali priti še enkrat« »Kaj pa menite o napovedih) da bo prihodnji tajen v novih prostorih?« »Slišal sem o tem in ml slini, da bi bil že zadnji čas, da obiskovalcem ne bi bilo treba pi vbod 11 tako rekoč ve* Kranj za ogled sejmu.« Na razstavišču III pa smo srečali obiskovalca i/. Celovca. »Bil sem že na sejmih v Celovcu, Gradcu ln v Ljubljani, vendar mi je kranjski še najbolj všeč. Sedaj se nič ne čudim, zakaj ljudje iz mejstva zadnji dve leti tako radi pridejo v sejemskih dneh v Kranj. In če me *e sprašujete za mnenje oziroma oceno, bi pripomnil le '*>, da pogrešam na sejmu pJf*1 izvajalce različnih izdelkov-Sejem bi namreč lahko hI Se bolj posloven. Tako pa ic bolj potrošniški.« Ki mi nienio ta bežen zap** o prvih dveh sejemskih dn*-"" v Kranju. Medtem ko tO jjr tete. se sejemski živ/.av nada; Iju je. Sejemski prostori sf? pol mi, razstavljavci zadovinlJ." ni. Vsi pa pričakujejo, da bo proti koncu sejma obisk s° veliko večji. Nekateri edlo napovedujejo, da si bo losu 11 sejem ogledalo več ko* 200 ti sik obdslkovalcev. Pa P*£ stiino iijnb.ui ja. Res pa v .ek.J-kor je. da je Kranj v t**? dneh pravo incdiianodiiO mravl jisi C A. ž. £ obiščite > nas v IOO trgovinah m po r gorenfsKi K IVI U A