Razne noviee. Iz siole. Celjski okrajni šolski svet,. Učiteljica ga. baronica AVittenbacli v Vojniku je dobila dopust; nadomešča jo učiteljica gospa Ekselnova. K Sv. Lovrencu pri Prožinu, kjer se je razširila šola v trirazrednico, pride kot ucitelj gosp, Franc Gradišnik. Na vojniški nemški šoli je nastavljen kot suplent gospod Karel Zwerger. — Za novo 61etno upravno dobo so imenovani kot k.raini šolski ogledi nastopni gospodje: dr. J. Hrašovec za celjsko okolico, M. Ja-nnikar za Dobrno, M. Kranjc za Galicijo, ravnatelj J. Bele za St. Jur, J. Gorišek za Gi'iže, A. Brezovnik za Vcjnik, okol., F. Padar za Kalobje, nadufiitelj L. Cernej za Liboje, F. Gaj&ek za St. Lovrenc, F, Jezernik za Smartno, J. Arlič za Novo cerkev, baron N. Fidler za St., Pavel, 'J. ZavrŠnik za St. Peter, M, Pristovšek za Petrovče, F^ Roblek za Zaleo, M. Rozman za Svetine, M. Jarnovič za Dramlje, J. SuŠterič za Teharje in.D. Bezenšek za Frankolovo, * Iz poštne službe. Poštar na Grobelnein, gospod Jakob Segula, je imenovan za nadpoštarja. * NaSe besede, naj širijo pnstaši naSe časopu se, kjerkoli morejo, so našle prijazen odraev v mnogih krajih. Upravništva nam zatrjujejo, da se pridno oglašajo novi naročniki. Toda so še kraji, kjer bi se dalo pridobiti mnogo vec naroSnikov, ako bi se le nekoliko agitiralo. NajveČja raoč vsake stranke je dobro razširjeno Časopisje. Posnemajmo v agitaciji svoje nasprotnik.e, ki delajo v tem oziru res neumorno. * Naši shodi. Zadnjo nedeljo, dne S. novembra, je imela naša stranka slede&e shode: V Motniku dr. Korošec, v Ptuju BrenCič, v Prepoljah PiŠek, v Marenbergu dr. Verstovšok, t Fraiau dr, L»»kovar, v Dramljah dr. Hohnjee, v Oaduamu Kamptrl«. Ltp shod se ja vršil tuUi pri , Sr. L»nart» t Slor, gor. Toroj vrlo na i»lu. ¦-'¦ ^*->«-n ¦'¦'¦ ¦•-¦'¦¦'¦- J-'j * Slov. kmečka zveza prosi zaupnike, da naljirajo noviji udov in pregledajo seznam dosedanjih. Nabirajo naj tudi za kmečki sklad, kajti ne vemo, kai nam i>rinese prihodnje leto. * Izobraževalnl tečaji. Tudi to zimo bo pri'-ejala S. K. S. Z. pouene tefiaje po slovenskein Štaifcrju, SomiSljeniki, ki si želijo takili tečajev, naj se k"iualu odloeijo ter stopijo z vodstvom S, K. S. Z. zaradi časa kmalii v dogovor. Morda bi kazalo, po nekod prirediti tudi enodnevne tefiaje. * Naši poslanci. Gg. Povše, Roškar in tovariši so vložili v državnem zlx>ru dne 7. t. m. predlog, s kateriin zalitevajo, da vpelje vlada izdelovanje umetnili gnojil, katera dobivamo sedaj večinoma iz tujih držav z velikimi stroški, in da bode oddajala taista vsem kmetovalcem za lastno pridelovalno ceno, torej brez dobička. S tem bi se pomnoževalo pridelovanje živil ter ugodno učinkovalo proti draginji. * Zaradi sejraov. Poslanec Roškar ja t imen« Slov. kmeftke zveze na novo posredoval pri živinozdravniškem poročevaleu g. Jajmške po c. kr. namestniji v Gradcu zaradi nastalili težko6 pri prometu z živino tudi v neokuženih krajih, Zahteval je skraine olajšave za prodajo živine, ker ta daje vsled raznih uim še edini vir za prepotrebne dotiodke dežehiim prebivalcem, Varujmo se pa vsakega prenaSanja kužne bolezni slinovke povsod, da se rešimo v kratkem fiasui te škodljivke, ki je povzroeila že dovolj gorja. * Regulacija Urave. Deželni odbor v Gradcu ni hotel pred leti od dežalnega zbora dovoljenega posojila izvršiti, zato so se dela na Dravi ustavila. Naši poslanci so od vlade zahtevali, da se D,rava, katera dela posestnikom-mejašem mnogo škode zopet regulira. Da se z regulacijo Drave zopet za&ne, se ]e včeraj v sredo, dne 8. novembra vršila komisija ob Dravi od Maribora proti Ptuju. Poslanca Pišek in Brengič sta se udeležila te komisije v imenu naših poslancev in posestnikov ob D,ravi. * Koroški Slovenci se zadnji feas vrlo gibljčjo. V četrtek, dne 26. oktobra, se je vršil sijajno obiskan občni zbor Katoliškega političnega in gospodarskega društva za Slovence na KoroŠkem. Udeležilo se ga "e do 600 koroških Slovencev, Društvo je, kakor znano, vlada radi delovanja pri ijudskem štetju razpustila, a je potem ta razpust zopet preklicala. Društvo je bilo že od jiekdaj glavno središče koroških Slovencev. Zatorej pa so slovenski Korošci s tem vefijim veseljem prihiteli na zborovanje. Otvoril j« zborovanje in ga vodil neutrudni narodni boritelj dr. Brejc. Stajerske Slovence je zastopal na tem shodu državni poslanec in namestnik dež. glavarja, dr, Jankovič, ki je pozdravil zborovalce imenom Hrvatsko-slovenskega kluba ter je imel nato zelo navdušen govor. Govorili so še: državna poslanca Grafenauer in Demšar, dr. Brejc, urednik Smodej, T.urk, dr.. Arnejc in dr. Rožič. To lepo zborovanje je pokazalo, da se koroški Slovenci kljub žalostnim razmeram živahno gibljejo in se vedno bolj zavedajo svoje narodnosti. * Ceška živina. Slovensk.i liberalci drže z nemŠkimi nacionalci, to so že neštetokrat pokazali. Liberalcem je celo ljubo, ako iina slovenski kmet kako škodo. Vsi vemo, da je Kmetijska družba v Gradcu zakrivila, da ni pri&lo do tega, da bi se bila na Ceškern nakupila živina za Spodnje Stajersko. A ,,Slov. Narod", glasilo liberalcev, piSe z dne 6. novembra tako čudno v tej zadevi, da se mora vsakemu poštenemu Slovencu studiti. ,,Slov. Narod" brani graške Nemce, ki so vse zakrivili ter napada Zadružno zvezo in naše rodoljube, Tako delajo liberalci, ker so izdajalci ljudstva. Hvalijo najhujge naše narodne nasprotnike, samo, da zaraorejo udariti po naših možeh. * Oddaja vžitnega davka v najem. Dne 20. listopada t. 1. se bo vršila ob 10. uri dopoldne pri c. kr. finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru dražba najema vžitnega davka od vina, vinskega in sadnega moSta in mesa za leto 1912 in pogojno tudi za lett 1913 in 1914 v okrožjih: RuŠe, Sv. Lovrenc nad. Mariborom, Slivnica, PoliSane, Žalec, Dobrna, Velika Pirešca, Sv. Jurij ob južni železnici, Sv. Pavel pri Preboldu, BraslovCe, Kozje, Konjice, Oplotnica, Vitanje, Slatina, Ptujska gora, Ormož t Mihovci in Sv. Benedikt v Slov. gor. Natančni pogoji se zvedo pri c. kr. linanfinem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru.. * Analfabetov, to je takih, ki ne znajo ne pisati ne brati, je med Lahi v Gorici 6000, torej približno polovica. A ti ljudje iraajo vedno drzpo čelo, da govore o neizobraženih Slovencih? Otvorili so poseben tefiaj za anallabete, pa se ni obnesel. Goriški Lalii se ne raarajo ukvarjati s peresi in knjigami. Raje pohajkujejo in kričijo ,,Viva Tripolis". Lahi nazadujejo, Šlovenci pa stopajo zmagonosno naprej. To naj imajo pred očmi oni Slovenci, ki se vedno obotavljajo, povsod nastopati. Tudi Nemci imajo lepo Število apalfabetov, * Kakšna bo letošnja zlma? Vremenski preroki različno ugibajo glede letošnje zime. A vsi sodijo, da bo zima huda in izredno mrzla, Sneg pade baje že v drugi polovici novembra in bo držal do Jožefovega. Prerokujejo vreraenski preroki tudi, da bo zapadel okrog BožiČa izredno visok sn»g. NajhujSi mraz bo pritisnil med novim Ietom in Svebnico. Ce se bodo ta prerokovanja uresničila, bo treba letos pripraviti prav mnogo drv, da si bomo preganiali mraz. * Zadrugam in kmetovalcem. VojaSka uprava 3. vojnega kora t Gradcu kupi za Gradec 6.700 meterskih' stotov ovsa,; za Maribor 27.700 met. stotov rži ijft 8.000 met. stotor ovsa; za Celje 320 met. stotov ov»a ib za Gelovec 1.650 met. stotov rži Ur fr.StOO met. stotov oysa. Priglas» j« posiotf do 16 HovembTa 1911 3. vojn«mu koru t Gradcu. Ponudbe morajo biti kol- kovane. * Za ,,SI«v. Stražo'[ so daroTali: SIot. kat. kmet. izobraževalno »iru.tvo t Galiciji pri Celju 20 K; Mohorjani v Motniku 10 K; Moborjani v Špitaliču 5 K 10 vin.; Mohorjani na črni gori 2 K; Mohorjani v Zibiki p. Pristava 5 K; Mohorjani v Studenicah 5 K 30 Tin.; Mohorjani v Ribnici 15 K 25 vin. * ,,Kre8" t Graden naznanja, da se -MartinoT Tečer" ne trši 19. t. m. ampak prihodnjo nedeljo 12. t. m. — Izlet k M. Trošt se je odl. žil, ker se nam iz neznanega vzroka ne dovolijo slovenske litanije, dasi so se aam že poprej dovolile. Sereda, kaj se hoče? V Gradcu smo že itak rse poslovenili, zdaj bi pa radi že okolico naskočili. Bog uas varaj! No, Mihel je še o pravem času preprečil hudo nevarnost. Mariborski okraj. Maribor. Te dni so začeli podirati hišo Dravska ulioa štev. 2. Radi tega je ta ulica zaprta za o»ebni in tovorni promet. m Maribor. V stanovanju trgovoa Stiberca v Rožni ulici so dne 5, t. ra. neznani tatovi vlomili in odnesli mnogo refii ter 1,600 K denarja, Dozdaj tatov še niso dobili. ra Maribor. V soboto, dne 4. novembra zvečer je skočil 121etni Lud. Fras iz tretjega nadstropja v Nagijevi ulici na dvorišče. Zlorail si je roko in hrbtišče ter se je tudi drugače hudo poškodoval. Z rešilnim Tozom so ga prepeljali v bolnišnico. Torej so že celo šolski otroci začeli misliti na samoumore. Sad Sole! i» Maribor. Slovensko dramatično društvo nam naznanja, da se bo gledališee v Narodnem Domu otvorilo najbrže v nedeljo, dne 19l novembra. Igrala se lx» krasna igra: ,,.Vstajenje". Vsak mesec se bosta vršili dve igri. Natančni spored letošnjih predstav priobči ,,Straža". a Pesnica. Kremar Hoinig se silno trudi, da bi ostala naža občina še dalje v posilinemskih rokali. Baje je on skoval nek ugovor zoper odlok vlade, ker so volitve I. razreda razveljavljene, v II. in III. pa potrjene, Pa bo zastonj Vaš trud, gospod Aleksander! Našo občino so šteli pristeši Sudmarke za svojo, sedaj pa to preseneeenje. Mi vstajamo!' ra Št. Ilj v Slov. goricah. dtrozna nesreca se je zgodila v nedeljo, dne 5. noverabra.. Blizu Št. Ilja je povozil tovorni vlak 24Ietno Lizo Drozg, Šla je preko proge, ko je odpeljal vlak proti severu, pa ni zapazila, da pride od druge strani zopet vlak. Zdrobil ji je glavo in odrezal nogo pod gležnjem. V ponedeljek, dne 30. oktobra 1911 je bila v Jarenini poroBena, v nedeljo, dne 5.. noverabra pa je izdihnila v naročju mladega moža, Pogreb je bil v torek, dne 7. novembra v St. Ilju. Pomilovanja vredna mati Božnik tako izgubi sedaj tretjega otroka v teku štirih let: sina, ko je bil prišel od vojakov, 201etno hčerko, ko so jo pokopali pred dvema niesecema, ini sedaj Lizo, ki je nosila še poroftno obleko. Nesreea se je zgodila v Strihovou blizu Fluherjeve kmetije, kjer vodi kolovoz čez železnico, Ni še dolgo tega, kar je povozil ravno tam vlak vinicarjevega sina Menharta. ib St. Ilj v Slov. gor. V ponedeljek, dne 6. novembra smo dobili krasne nove cerkvene klopi. Na 17 vozovih so jili pripeljali domačikmetje od Sv.Trojice. Izdelal jih je znani mizarski mojster Potočnik pri Sv. Trojici v Slov. gor. m Selnlca ob Muri. Za župana naše velike občine je bil dne 6. t. m. izvoljen'Franc Ferlinc, vrl slovenski mož, Prejšnji župan Schmid je radi bolezni odstopil. V občinskem odboru je 11 zaivednih Slovenoev. Sv. Jakob v Slovenskih goricah. Trta z 1850 grozdi! Posestnik Alojz Jager v Gornjem dolu Je letos na enem samem trsu, na izsjbeli, ki je pri preši napeljana kot brajda, nabral 1850 grozdov, reci: tisofi osem sto in petdeset grozdov. T(rs, ki je jako moens zrašerf, se naslanja na; kirevo marelico, kajtera je tako prinesla dvojni sati: okusne marelice in izredno množino grnega grozdja. ra Sv. Trojica v Slov. gor. Slovenski ucitelj ne sme bivati pri Sv. Trojici. Posilineinci hočejo pregnati vsakega, ki ne vleSe ž njimi irv torej tudi sam li.i posillneraec. Zato tako smrtno nasprotstvo proti vsera našim ufeiteljem, ki so res Slovenci. Ko si ]e hotel gosp. učitelj KlemenSič kupiti hiSo, so vzdignili vso vojsko, da so to preprečili. In zdaj so mu Še stanovanje odpovedali, vrhu tega pa tudi vse druge svoje pristaše nahujskali, da mu ne dajo stanovanja. Ce ni to nefeuveno, potem ne vemo, kaj je. In takim ljudem Se zaupajo naši kmetje ter se družijo ž njimi? Zavrnite jih, 6e se vam sladkajo, in dokažite jim, da oni žive od vas in ne vi od njih. Najgrgi pa se nain zdijo tisti privandranci, ki niti nemško ne znajo, se ližejo na levo in desno in vendar hočejo biti bolj nemŠki, nego ]e sam naš ,,Platzkommandant", m Sv. Trojica v Slov. gor. Kako da niste podrobneje opisali posilinemSkih nasilnosti ob priliki posojilniških' volitev? V graškem nemškem listu očitajo trojiški posilinemci slovenskim gospem, da so agitirale v družbi s kaplani. To ni niS nefeastnega. Paž pa poglejmo, v kakšni družbi so agitirale neke gospodične (?). Agitirale so v drjižbi ljudi, kj so divje kričali, da raje poginejo na cesti, nego da bi ob zadnji uri klicali duhovnika; ki so zmerjali na&e volilce zato menda, da bi izzvali pretep; ki so vdrli s kričanjem v slovensko gostilno, napadali ljudi, jjih metali in suvali po tleh in jih praskali po obrazih, da je moralo nekatere že sodifeče preganjati; kj so naše voliloe s silo potisnili na posilinemško zbirališče, jim jemali volilne listke in jih zamenjavali s svojimi. Neki ženski so hoteli ravno iz žepa vzeti listek; izgovoriti se je morala, da Ima listek njen sin, drugafie bi ji še ne dali rairu. In v taki družbi so se nahajale te netnSke (?) gospodi&ne. To oznanite svetu, da bo vedel, s kak&nimi ljudmi imamo opravka, T.udi sramoto tistih Slovencev oznanite, ki so se dali od takiti ljudi zapeljati, da so volili ž njimi. Res, na tak način premagati, še nikdar ni bila 6ast, ampak je sramota in ostane sramota, m Sv. Anton v Slov. gor, Odgovor lažn.ivemu obrekovalcu v ^Stajerou", ,,Nehvaležnost je plaCilo tega sveta", pravi pregovor. Ta žalostna resnica velja posebno nam duhovnikom, Naši nasorotniki, Stajercijanci, liberalci in nemškutarji uporabljajo vsako priliko, da nas trgajo po svojiH umazanih cunjah. Resnica je tem ljudemi deveta briga. S svojo, le n]im ljudem brez značaja, prirojeno hinavščino, se nam dobrikajo in prilizujeio kot p'a|b'olj_ii prijatelji, od zadaj pa praskajo kakor ma6ke_ Za prvi dopis v ,,Stajercu" sem se malo zmenil ali pa celo ni6, ker vem, da tisti ,,brezmadežni" faran, ki je gotovo ,,6ast" naše lepe fare, ni dosti vreden. Ker se pa v zadnjem ,,Sta.jercu" zopet oglaSa ta ,,nadepoln", ,,vzgleden" faran, ga vpraSam, koliko je dal kaplanu zbirce, katero mu oponaša, ker kaplan mu je pripravljen isto takoj vrniti z obrestmi vred, No, odgovori mi, brezstidni obrekovalec! Boljšega imena si ne zaslužiš, 6eravno se baliaš v zadnjem ,,Stajercu", da ni tvoja navada, obrekovati liudi, posebno duhovnikov ne. Sicer sem pa preprican, da mi boš ostal dolžaa odgovora, ker sem se pri zbirci vedno ogibal hiš, ki stojijo pod komando ,,Stajerca". Kar pa so mi dobri farani, katerih imamo, hvala Bogu, dosti več v fatri, kakor ljudi tvoje vrste, prostovoljno in z dobriin srcem dali — Bog jim povrai — to pa tebe popolnoma nič ne briga. Kunštna butica pa mora biti vendar ta faran, ki ima bržkone celo univerzo — šnopsarsko namreč — v žepu, ali bolje rečeno, v želodcu, ker mu pridige priprostega kaplana niso ni6 kaj všeč,. Seveda tako ueenim ljudem, ki imajo svoje pridige in sv. mašo v krčmi — ker tam lepše pridigujejo, ker se z glažki vkup zvoni, kakor v cerkvi — takim učenjakom Je pae težko ustreci. T.udi ti ni prav, da pridejo dekleta v kaplanijo po naročeni list, ki se mu pravi ,,Bogoljub" in ,,Glasnik". Razumem, da bi ti bilo bolj všee, ko bi hodile k tebi poslušat tvojih ,,zlatih" naukov, katere strešaš menda kar iz rokava in katerifi si se navžil v ,,Stajercu". T,oda bodi preprican, ko ti že davno ne bos ve6 dihal, bo naša dobra mladina še vedno naroSena na dobre, katoliške časopise in se ne bo dala zapeljati od strupenega ,,Stajerca" in njegovega evangelija, Zdaj pa Se eno vpraganje. Ce je kaplan včasih malo dobre volje, takoj se obesi vse na veliki zvon z razlicniini, izmišijenimi pritiklinami, in za take laži ima ,,Štajerc" prostora dovolj. Zakaj pa ,,Štajerc", ki ima tako marljivega dopisnika v naši !ari, tako molei o junaškem cinu tistili nemškutarskih naprednjakov, katerili geslo je: šnops? Zakaj ,,Stajerc" nie ne porefie o Ustih vrlili junakih, ki so se pred kratkim tako korajžno postavili pri pijači, da so smatrali enega eloveka odvefi v fari in ga poslali na oni svet, v veliko žalost starišem in v sramoto celi fari? Seveda so se hoteli poprej prepričati, ce ima še rdečo kri, No ,,Stajerc", ali nimaš prostora, dabi v svojih ,,8ednih" predalih ovekovecil ta junaški cin, No, ti .,resnicoljubni" dopisnik, ali ti niso nič znane antonjevške novice? Menda ne gleštaŠ papirja, ker si vse svoje premoženje dal kaplanu za zbirco. Ker dopisun v ...Stajercu" nisi hotel podpisati svojega slavnega imena, ampak si se samo izdal za ,,farana", in ker je kaplanova dolžnost, ljubiti svoje farane, zato tudi tebi, dopisnik, kdorkoli si že, želi vse najboljŠe. posebno pa veo zdrave pameti — Franc Kren, kapLm m Prepolie na Dravskem polju.. V nedeljo, dne 5. t. m. popoldne se je vršil tukaj v gostilni gospoda Luka T.urk obilno obiskan političen iri, gospodarski shod. Naš poslanec g, P i š e k , kateremu smo pri volitvi večinoma vsi oddali glasove, nam je poročal o delovanju in vzorni disciplini v Hrv.-slovenskem klubu, katerega voditelja dr, SusterŠič in dr. KoroŠec zelo modro vodita. Celo Nemci iri ,,Tagespost" hvalijo vzorni red v tem klubu. Dalje je govoril o političnem položaju in nameravanih novih davkih, Volilci so prosilit da poslanci in Slov. klub v Gradcu vpliva, naj se razdelitev obcine oziroina izšolanje iz Sv. Marjete k Sv. Janžu ugodno re&i. m Zg. Dupljek. Poslanca RoSkar in PiŠek sta clne 7. t. ra. posredovala v delavskem ministrstvu zaradi podpore k stavbi mosta cez Dravo v Zigornjem Dupjeku. Uvaževali so se njuni dokazi glede nujne potrebe tega mostu, a odločilna izjava se ni izrekla, ker se vršijo sedaj tozadevne poizvedbe pri mero dajnih činiteljih. m St. Lovrenc nad Mariborom. G. Schatz! Vi dobro znate, da Vas v gostilni ,,Pri pošti" ne inaramo. Zakaj še prihajate k nam? Kakšne namene imate pri tem? Ali liočete pri Slovencih kaj izvedeti? Ali mislite koga vlefii? Vedite, da mora učitelj kot mladinski vzgojitelj vedno Jti z dobrira zgledom naprej. Za danes dovolj, fee bo treba, pa še pride. m Pram. ObČnizbor podružnice Slovenske Straže se je v nedeljo prav dobro obnesel; udeležba zlasti raladine je bila- dobra; meša-ni in mošk.i zbor je lepo proizvajal petje; govor dr. Leskovarja je bil zelo poufiljiv in navduSen; lantje so v najlepšo zabavo gladko predstavljali igro ,,Kralj—Herod" 'n blagajna za Slov. Stražo se Je precej napolnila, ljudstvo pa je bilo zadovoljno. To bi bil kratek opis ncdeljske prireditvo. Prav kmalu pa nastopijo tudi naša dekleta, ker že komaj čakajo, da bi predstavljale igro ,,Jeza nad petelinom in kes". Tako smo začeli zopet z izobrazbo in nadaljevali jo borao skozi zimo v prid naše mladine. Mladina, le korajžno naprej! m Fra_n. Vinske cene so zelo visoke. C6-t'6V: i» prodala svoje vino po 66 yin., in kakor 5ujemo, aa i» prodalo letoSnje vino iz Jahnovih vinogradov po 99 vin. No, bodo že še zopet prišla leta, ko bodo nast»vili Framčani bolj ponižne vinske oene! m Fram. Nevarno je obolel naS zaslužni župan g. Janez Gert, eden najstareiSih županov v mariborskem okraju. Skoro ni upanja, da okreva, ker j» star že 80 let! Pa6 pa trdnc| upamo, da nam kmalu ozdravi na§ vrli župan obBine Morje, g. M. Koren, kt je tudi hudo obolel. m Hoče. Mladeniška zveza priredi v nedeJjo, dno 19. novembr* poučno zborovanje. Na dnevnem redu je petje, deklamacije, in poučni govori. Mladeniči, pridite v obilnem številu! Najlepše boste prosti čm porabili ako ga darujete izobrazbi, omiki in pošteni zabavi. Po zborovanju je odborova seja. m Sv. Martin pri Vurbergu. V nedeljo dne 12. novembrsi obhajamo pri nas praznik farnega patrona. Pri poznem cerkv*« nem opravilu pridiguje gospod dr. Holmjec« To priliko bomo tu-< kajšnja deldeta porabile, da si ustanovimo svojo dekliško zreeo. Ustanovni shod, na katerem bo govoril gospod dr. Hohnjec, b» takoj pa drugem sv. opravilu. Mladina, pridit Ptujski okraj. p Ptuj. Poslaneo Brenčič je otvoril ob y_8. uri 5. t. m. shod v imenu SL km. zveze in predlaga za predsednika g. župaaa Kuharja iz Budine, Predsednik ss zahvali za izkazano mu zaupanje in pozdravi navzoče ter odda besedo gosp. poslancu Brenčiču. Poslanec se zahvali volilcem za oddane mu glasove pri državnozborskih volitvah in omeni posebno one obfiin, domace Ia<re, katere so inu skoraj enoglasno oddal» glasove in jih prosi še za naprej za to zaupanje. Poroča obširno o delovanju Hrvatsko-slovenskega kluba in omenja, kako zaupanje ima ta klub tudi pri nasprotnikih. Poroča dalje o raznih nujnih predlogih, katere je stavil za po toči prizadete kraje v ptujskoormoSkein okraju, kar so zborovalci z zanimanjem vzeli na znanje, Govornik je ovrgel laž lista ,,Sloge" radi Štajerskih poslancev in njih dela v odsekib.. Shoda se je udeležilo čez 150 volilcev in pristašev Kmečke zveze, Po petčetrturnem govoru poslanca BrenČiča S8 predsednik zaJivali govornikn za stvarno izvajanje in zaključi lepo uspeli shod^ p Ptuj. Zelo nas je razveselilo, ko smo izvedeli, da so na§i poslanci Brencie, Pišek in tovariši tako odločno nastopili glede uravnave Drave. Naš poslanec Brenčič se je tudi udeležil komisije, ki se je vršila včeraj ob Dravi. Sedaj spoznamo tem bolj, da smo si izbrali pravega rnoža za poslanca, ki pozna naše težnje in se tudi za nas potegne. p Sv. Marko niže Ptuja. V soboto zvečer se je obesil samski kmefeki sin, 48 let stari 'Jožef Dominko, Nesreeni ptujski šnops ga je spravil ob pamet in pognal v samomor. i Sv. Aiidraž v Slov. gor. Na Vseb. svetnikov dan, dne 1. novembra je 181etni iant Krajnc v gostilni gosp. Rola zavratno umoril Alojzija Hojs, mizarja in posestnika iz Cenkove, pri Sv. Antonu v Slovenskili goricah. Hojs je bil veren katoličan, vrl narodnjak in vseskozi spoStovaii mož, star še-le 37 let. Zapušča žalujoCo ženo in enega otroka. Naj v miru počiva! p Prvenci. V petek si je pripeljal krčmar Alojzij Strelec zvefeer domov štartinski sod mo&ta. Ker pa so imeli "še doma repo za obrezovati, so pustili sod na vozu na dvoriŠČu. Nek hudobnež, ki pa je že pod kljueem, je pa sod navrtal, da bi niošt iztekel. K sreči je poslala gospodinja deklo po vodo, ta pa Čuje na dvoriščii, da nekaj teče, gre gledat in zapazi hudobijo. Izteklo je vendar več kot dve vedri mošta. To je res skrajna hudobija,  p Sv. Barbara v Halozah. Dne 31. oktobra se je vršila pri sodniji v Ptuju zadnja obravnava stranke V. s tukajšnjo posojilnico. Posojilnica je bila obsojena, vrniti stranki &e dolžne obresti. Tudi inšpektor Achtschin in revizor Hercmanskj' od graške Zveze sta s tem dobjla pouk, ker pri reviziji dne 6. julija 1911 stranki nista hotela uradno priznati dolžnih obresti. Sv. Barbara v Halozah. Cena na§i letoSnji itvrstni kapljici Čedalje bolj raste, liter do 66 h. Mnogo so jo že pokupili, večji posestniki pa jo Še imajo dosti na razpolago, zato se naj kupci požurijo, ako želijo imeti res nekaj dobrega v kleteh. p Sv. Bolfenk pri Središču. Za pet let je menda izvoljen župan obžine Vitan ali mogoCe še za daljšo dobo. Menda so pa prav veliko kilogramov smolo raztopili na županski stolec, da se je od njega tako težko odtrgati. Že dalje feasa se opazuje, kak.o se zadržujejo občinske volitve, ki bi se morale vršiti že pred enim mesecem. Ce se ne bo to_zgodilo skoraj, oglasilo se bo na pristojnem mestu ter celo stvar natanko pojasnilo. p Hum pri Ormožu. Kako se naši naprednjaki, ali pravzaprav nazadnjaki, veselijo nad minulimi oboinskimi volitvami, so §e posebej pokazali v 46. štev. ..Nar. Lista", ko so razbobnali v svet svojo zmagp. Kako so zmagali, smo 2e v eni zadnjih številk VS1. Gpspodarja" poroSali. Za tem pa je v 46. fitevilki ,,N. Lista" zagledal luč sveta nov dopis. Nam vsem dobro znanemu dopisniku sledeče v odgovor: Izmed dveh svetovalcev je g. M. Ivanu&a, Se že ne naš najodloftnejši prlstaš, pa vsaj narofinik ,,Slov. Gospodarja". Pravite: ,,Imena izvoljenih so nam zagotovilo, da se bo storilo v korist občine, kolikor je sploji mogofie." Ako se ta vest uresniči, nas bo Še posebej veselilo. Ni res nadalje, da bi ,,Slov. Gospodar" kislega obraza priznal izgubo, temveč res pa je, da je taisti ljudstvo korajžno spodbujal k organizaciji in složne- tnu delu. Tisti poseben vetriS, ki je zavel v ,,Sloven»kem Gospodarju", se bo scasoma spremenil v pravcai vihar, ki se ne bo preje polegel, dokler ne bo cela humska občina v taboru Slov. kmečke zveze. Le pazi, dopisnik, da se tisti vihar Še tebe ne dotakne!, Sedaj pa stavim na te, resnicoljubni dopisnik, sledefce javno vpraSanje, na katero mi v eni prihodnjih Etevilk ,,Nar. Lista" lahko odgovoriš: Zakaj pa je ti«ta stranka, ki je v tvojili očeh ničvredna, ob letoŠnjih državnozborskih' volitvah jtako sijajno zmagala? PriČakujem jasnega odgovora! Potem piŠeš: Dopisnika in njegove privržence p_oznamo. Navzlic temu, da ste naredili na dopisnika pravcato gonjo in mu napovedali sveto vojsko, me do danes Še ne poznate. Naclalje praviš, da se v časnikarske prepire ne bodeš spuščal, pač pa hoSeš g. župana in odb.ornike braniti drugim potom. S tvojimi dopisi v ,,Nar, Listu" tak.o nič ne opraviš, ce pa te je vendar volja, Še nadalje flopisovati, a ti tvoje finančne razmere tega ne dopuSSajo, se že lahko na mene obrneš, ti rade volje posodim nekaj novcev, da bodeš imel za znamke. Drugih potov pa. ti ne bodemo clelali,, ker dopisnik ,,Slov. SGospodarja" tako daleč ne bode šel, da bi kaj lažnjivega o vas poroSal. Zadnjie ti je posebno beseda Jiberalec" presedala, da si se zavoljo tega tako jezil. Ce že torej le nisi tako liberalen, zakaj pa potein v tako liberalen list, kakor je ,,Nar.. List", ki je pred jiedavnim časom našo krščansko vero imenoval ,,,Strup iz Judeje", pošiljaš svoje dopise?! Saj ti je ,,Sloga" ali pa menda ,,Štajerc" tudi na razpolago. Koncno pišeS: ,,Kar je Hum pri zadnjih državnozborskih volitvah tako častno pokazal, to tudi ostane." Pri tem odstavku ste pa najbrže delali račun, brez krčmarfa. To bo že še prihodnjost pokazala. Pa le glejte, gospodje, da se nad tem dopisom ne bodete preveč jezili, ker jeza zelo rada Skoduje. p Vičanci pri Veliki Nedelji. V trajnem spominu nam ostane nedelja, dne 29, oktobra. Takrat se je nainree tukaj blagoslovila nova Marijina kapelica. Ob i.2. uri popoldne so se zbrali mladenifii in dekleta JMarijine družbe v župnišču, da poneso podobo Marijino in novi zvon v cerkev k blagoslovu. Po blagoslovn se je pomikala mnogostevilna procesija proti vifcanski vasi, Pri kapelici je že pričakovala zbrana množica ljudstva. Blagoslov so izvršili domači 5. g. župnik. Pridigoval je naš rojak 6, g. Franc Skof, kaplan v Kamnici. Kapelica se je postavila z blagoiotnimi prispevki na prizadevunje Martina Senjor, pri katerem se je tudi na dan blagoslovljenja zvefier zbrala prijateljska družba, ki se je spomnila tudi na ©bmejne Slovence ter darovala v ta namen 8 K. p Središče. Cujte, čujte! Središko izobraženstvo si je izbralo za, za svojo zborovalnico — pokopališče.. Na dan Vseli svetnikov, ko bi imeli na pokopališču moliti za rajne, so naSi liberalčki sklicali med seboj v nekem kotu ,,sejo", v kateri so razpravljali o prav važnili rečeli. Obdolžili so namrec našega 6. g. kaplana, da baje on daje med svet pohvalne novice o liberalnem delovanju. A se prav močno motijo. Rečemo jim le toliko, da piše te 6isto priprosta oseba. Zdaj so liberalci v svoji jezici sklenili, spisati prav ostro pismo, katero bi poslali 6. g. kaplanu. Zato pa jili hočemo rešiti tega nadležnega delii ter jim prikrajSamo njihove nemirne nofei_ NaŽelniku liberalcev pa svetujemo, naj svoje premišljevanje vsaj v cerkvi izpremeni, da se vsled tega ne pOzabi prekrižati, Seveda tega ne smemo zameriti takemu človeku, ki vidi cerkev malokedaj od zpotraj. p Središče. Kako zagrizeno in maScevalno nastopajo središki naprednjaki — ujih napredek morda obstoja v nekr&čanskem vecienju in slabem gospodarstvu — zoper kršcanska društva, bodi bralcem ,,S1. Cospodarja" povedano. Dekliška Marijina družb.a središke iare bode dne 8. decembra obhajala lOletnico. Za slovesnost je med drugim sklenila prirediti gledališko igro: ,,Devica orleanska". NaŽelnik družbe je prosil nafielnika Bralnega društva, Franca Lukaciča, za gledaligki oder. ObljuDil je, s pripombo, da bode v prihodnji odborovi seji predložil proŠnjo, kateri se bode gotovo ustreglo. Pa čiijte in strmite! V seji dne 2. oktobra t. 1. je odbor ..Edinosti" odbil družbino proSnjo s tem, da se v ,,Siov. Gospodarju" središki naprednjaki in posebno Sokol, katerega udje so, napadajo. Marijina družba ni v nobenem stiku z dopisi o srediških napredniakili, oziroma s Sokoli. Razvidno je iz tega, da so verski in politifini vzroki povod tej odpovedi.. Opozarjamo slavno c. kr. okr. glavarstvo v Ptuju na delovanje bralnega društva ,,Edinost" v Središču, katero po svojih pravilih ni politieno, ampjdc izobraževalno drušivo. . v. -? Sv-.Lovre"C na Dravskom polju. Na gostiji DruškoTič-KlanjSek t Zupeči vasi je na predlog novestinega brata Antona Druškovič nabrala Katarina Osl za -Slov. St.ažo" 9 K. Bog plati vsem blaeim darovalcem m vrli nabiralki. Zivoli! Ol.ilo sreče! p Vurberp. Gospodarsko i«obraS:.f..lno društvo na Vurbenm pri redi vesohco dne 19. novembra 1>j'.1 po;,oldne po litanijab s petjem, deklamacijami in z igro nZa križ in uvobodo". Bomači in zunanii prijatelji drastra so uljudno vabijo. Odbor p M3J«De'g. Prvi izkaz darov za nagrobni spomenik + č. c. Si- Mohorko, Matija Karžina, MateTŽ Kberl, Matevž Janc; po 50 vin.: Ur5a Gsjscr, Jera Gajser; po 40 li >.: Jož. Kolar, Marija Kolar, Jozefii Korže, Jaa. Potočnik, Antonija GtKloc, Aut. Bogme, Jera Narat, Štef. Sluga, Jak. Zuraer, Marija Zdaw., vnton Planinc, Marija Bl*ž, Meiarič^ Vindii, Blaž Vcgan; po 30 vir.: J''r. Kovačit; po 20 TiD.: Stef Jcza, Marija Potočnik, Ig. llibit, N(: t CemeaSok, Mat. Lab, Roia Fidortek, Leopold Lnbej, Jož. Kovači*. i'il. LupinSek, Jak. Mlaker, Ana Dvoriek; po 1(> vin.: Fanika Gclee, .'an. Lapin_ek, Hel. SekelSek, Neža fiogme, Roza Kmec, Joi. Kb. d w Franc Vnuk. Skupaj K 44*10. Vsem spošt. darovalcem Bog plati! Imena nadaljnih daroTalcev se bodo prihodnjič objarila. Alfred. Breziošek Ljutomerski okraj. 1 LJntomer. Dne 27, oktobra t. 1. je bil ueitelj Franc Otto sprejet z ženo in dvema otrokoma v, naroeje rimsko-katoliške cerkve, 1 Sv. Križ na Murskem polju. Cudno navado ima naš mežnar, da vselej v nedeljo po ranem svetem opravilu, kadar ima zvoniti mrliču, ne da bi bil ta, dan pogreb, med opravilom pred cerkvijo na vso mo6 z vsemi zvonovi zvoni, in tako se veftkrat vazne reči ne slišijo. Predzadnjo nedeljo se je vršil gospodarski shod pri Jurešu; pa med tem oznanilom se je zvonilo, da ni nikdo nife razumel. PriŠlo bi gotovo veliko vec poslušalcev, ako bi se bilo to bolj razglasilo. Udeleženci so bili o tem obveščeni le po poročilu ,,S1. Gospodarja", pa še pri tem. imamo zopet brigo, ker naši pismonoši puste pošiljatve in liste za celo občino v eni hiši in tako dobimo ,,Slov, Gospodarja" Se-le v nedeljo, Upamo, da je to zadnji oppmin, ker naša potrpežljivost tudi lahko preneha. 1 Iložičkl vrli pri Sv. Juriju, Nedavno smo v ,,Slovenskem Gospodarjui' prinesli dopis, v k.aterem dopisnik omenja, da nekdo z žganjem agitira za nove obcinske volitve. Gospod trgovec Strajnšak, naŠ pristaš, nara sporoča, da je tam mnenje, da je on v tem dopisu prizadet. Povdarjamo, da v tem dopisu nismo mislili g. StrajnŠaka, ker je on vendar zaveden Slo. venec. Dopisnike prosimo, da nam vedno resnico poročajo. 1 Sv. lurij ob Sčavnid: Na vsestransko zahtevo priredi naše bralno društvo v codeljo dne 12 novetnbra v navadnih prostorih gledališko predstavo : _Tri sestre". To igro je že lansko leto vse občudovalo in hvalilo in bolj && jo bodo letos, ker se bo uprizorila z ysestranskim spopolnjenjem. Tej igri sledi vprizoritev zanimive burke .Strahovi". Pred igro je zanmivo podiično prodavanje in se bodo peli nekateri lepi komadi. Po vprizoritvih je prijatfljska zabava v prostorih g. M. Trstenjak. Prav prisrčuo so vabljeni vsi prijatelji društva k obilni udeležbi. 1 Kmet. podružnica v Vučjivasi priredi v nedeljo 12. novembra dve zborovanji: prvo pa rani sv. maši pri St. Križa (lokal se oznani), drugo pa popoldne ob 2. uri v vučenski šoli. Govoril bo vičanski Škrlec o izboljšanju travnikov in o uspehih z umetnimi gnojili ter pokazal praktično, kako so najhitreje in najbolje skuha STinjska krma v brzoparilniku ,,Alfa". Pridite kinetovalci, v obilnem številu, zlasti pa vabimo gospodinje na oba shoda. 1 St-sra in Nova vas. Prostovoljno gasilno drnštvo v Stari in Novi vasi prircdi tomVolo dnc 12. t m. t gostilni gospe Majer. Začetek ob 6. uri zvečer. Dobiček je namenjen za gasilno orodje. K mnogoštevilni udelcžbi nljudno vabi vsa sosednja gasilna društva, kakor ?sacega posameznega odbor. 1 Gaaln- druMvo v Nor-Sincib pri Ljutomeru vabi najuljudneje na tombolo, katera bode na Martinovo nedeljo dne 12. t. m. v prostorih g. Vaupotiča v Noršincih. Dobitkov je tonogo in so prav lepi. Cisti dobižek je za nakup potrcbnega orodja. Za ta blag namen pridite tsi od blizu in daleč. Odbor. Slovenjgraški okraj« s Slov. Gradec. V Starem trgu so nagli staroslovensko grobišče. Dosedaj so odkopali že nad 100 grobišč. Žal, da izvršujejo to delo Nemci za Nemce. Naša zgodovinska last preliaja v roke tujcu. s Slor. Gradee. Kofcarju Juriju ReSniku v slovenjegraški okolici je pred nekaj dnevi požar upepelil kočo. Sumi se, da je nekdo zažgal. s ŠoŠtanj. Za načelnika okrajnega zastopa je bil v ponedeljek, dne 6. t. m. izvoljen g. pl. Adamovič, za njegovega naraestnika pa velenjski župan, g. Skaza. Ostali odborniki so: dekan Rotner, župan Koren iz St. Il]a, župan Pirtovšek iz ReSice, dr. Majer in Franc "VVosclinag; poslednji je zastopnik mesta Šoštanj in edini ,,Nemec" v odboru. Slava zavednim možem! s Iz St. Ilja pri Gradiču. Naj Vam naznanim tudi jaz, gospod urednik, kakšne neprijetnosti vladajo na velenjsko-šentiljski pošti. Dne 21. sep.embra Je bila oddana v Celju dopisnica, naslovljena na, neko osebo v šentiljski občini, dobila jo je pa še-le 2$. oktobra. Kajne, to je nagla ppšta. Ne vem, ali je to kriva velenjska ali samo šentiljska pošta?! s Dovže. V nedeljo, dne 5, t. m. je priredilo pri nas Bralno druStvo iz St. Ilja igro ,,Svojeglavna Minka", Obftinstva se je udeležilo zelo veliko. Igra je uspela prav dobro. Po igri se je razvila v vseh gostilniskijh. prostorih živalma prosta zabava, med tem je tudi g. Hohnjec, kiparski pomoBnik, nabral 11 K 20 vin. za Slov, Stražo. s Vnzenica. NaŠi posilinemški ^evljarji, krojaCi in cimpermani, letajo okoli in iščejo, kje bi ke vjeli kakšnega kalina za svojo mučilnico, katero nameravajo baje otvoriti za silo v Stalcerjevi gostilni. Smo radovedni, bo li dovolila to golska oblast! Hajlanje in vpitje okoli slovenskc ljudske šole se je že začelo. Clovek bi mislil, da je med volkovi v Sibiriji. G. Erber, župan mučki, se trudi, da bi pridobil v Vuzenici privržencev materi Siidmarki! On že ye, zakaj! s Renišnik. \reselica, ki se je vršila na Muti, mi ostane trajno v spominu. Te veselice se je udeležila tudi tukajšnja mladina. Žal, da so pri nas na, Remšjiiku dekleta Še narodno zaspana. Dobro bi bilo, ko bi se tudi naSe mladenke naučile kako igro in bi se malo zasukale na odru. Na noge torej mladenke in ne zaflstanite za drugimi! Glejte, po drugod so dekleta jako navdušcna za narodno stvar, zakaj pa bi ve ne bile, Torej naprej. dekleta! s Mai-enberg. Z udcležbo pri nedeljski veselici smemo biti zadovoljni. Obiskali so nas korajžni lantje iz RemSnika in Mute. Pohvaliti moramo tudi doraačine, ki so v obilncjšem stevilu prihileli k veselici. Po pozdravnem govoru je nastopil poslanec dr. Verstov&ek in je omenjal, žalostne razmere, ki vladajo v Marenbergu, kjer se morajo Slovenci skrivati, kakor nekdaj kristjani pred pagani. Orisal nam je žalostn& gospodarske razmere, ki vladajo tukaj, ker marsikateri kmet proda svoje posestvo Nemcem in protestantom vsled pomanjkanja delavcev, ali ker ne zna gospodariti. Svaril je pred izseljevanjem v mesta, kjer 6aka človeka revšfiina in b«da. Opominjal je mladino, naj dobro porabi prosti fias, da se kaj koristaega nauči za življenje in tako nadomesti, kar je zamudila v šoli. Pozival je fante, naj bodo pouosni, pa tudi korajžni, toda ne, kadar se napijejo, ampak kadar je res treba pokazati pogum. Naposled je Še ornenil, da bo vendar enkrat troba misliti na sredstva, kako omejiti razširjanje ponemčevanja in protestantizma. Nato ste sledili dve gledaliiški igri, govor, deklamacija: in petje, kar se je vse prav dobro obneslo. Ljudje so izrazili željo, da bi radi Se vefikrat kaj takega videli. Druge nesreče ni bilo zraven, kakor da so nekateri tržki otroci kričali pri oknih' in hoteli veselico motiti, a jih jp redar napodil, Ostalo prinese ,,Naš Dom". . Šoštanj. Bralno društvo v Šoštanju želi pridobiti -Slovenski Pravnik" 4. snopič, -Občna zgodovina" 7. snopič, -Kristusovo življenje in smrt" I. del, .Zivljenje Dev. Marije jn sv. Jožefa" 5. snopič in 11. do 13. snopič. Knjige kupimo ali damo v zameno drnge. Konjiški okraj. "ITKoiijice. Gostilni6a,r Franc Bodlej iz Keblja je povabil drvarja Antona RamŠak v, svojo gostilno ter ž njim popival, Pri plačilu je opazil gostilničar, da ima Rainšak precej denarja, zato se je nenadoma sprl z gostom ter ga konfeno postavil pod kap. Ko se je Ramšak zunaj streznil, je opazil, da mu manjka denarniea z 90 kronami. Ramšak je obvestil o tem o rožnika. Ta se je podal h gostilničarjui, kjer je izvedel, da je denar baje v tamošnji cerkvi. Orožnik je stvar dalje preiskaival in zvedel od Bodlejevega sina, da ga je ofce, ker je slutil, da ga je RamŠak ovadil, poslal v cerkev, naj sin denar v cerkvi položi. Bodleja so prijeli in ga izročili okrajni sodniji. k Konjice. Predstava ,,Mlinar in njegova hci" v Narodnem Domu je dobro izpadla. Ljudstva je bile obilo. k Cadram. V nedeljo, dne 5.. t. m. po večernicali se je vršil pri nas v posojilničnili prostorih pripravljalni shod za ustanovitev prepotrebne podružnice Slovenske Straže. NavduSevalno in vzpodbujevalno so govorili predsednik ,,Sloge", ki je sklicala zborovanje, č, g. monsignor Bezenšek, urednik Keraperle in domačin g. Franc Petelingek., Njihove besede so gotovo padle na rodovitna tla, kajti vsakemu govorniku so navdušeno pritrjevali in obljubili so, delati, da bo njih podružnica ena najdelavneiših. k Stranlce. Umrl je na Varnih duš daii Anton Brčnik, p. d. Rugl, kmet v Križevcu. Bil je mož poŠtenjak stare korenine, vrl Slovenec in neustraSen pristaš S. K, Z., dolgoleten naročnik ,,Slov. Gospo-darja". Pokoj njegovi blagi duši! k Stranlce. Pevski kor v cerkvi se nam je liotel podreti. Pa smo ga raje sami podrli in postavili novega iz železo-betona. Orglje pa nam sedaj sestavlja in popravlja po svojem pomoSniku g. Brandl iz Marib.ora, Cast in Jivala vrlim Stranifianom, posebno pa načelniku , cerkveno-skladnega odbora, Jakobu Kranjc, za prostovoljno zbrane darove v denarju in materijalu, da se je mogio vse tako naglo popraviti. Drugo leto pa se namerava cerkev, zlasti pa župnišče, popolnoma prenoviti, oziroma Se eno nadstropje dozidati, Dal Bog, da bi se res vse srečno izvršilo! k Loče. Vnedeljo, 5. t. m. se je vršila pri pas redka slovesnost. Castiti gospod kaplan. Jakob Korošak jo obhajal 401etnico duhovskega službovanja, pri kateri priliki mu je gospod glavaa* pl. Lehinann iz Konjic pripel od visoke deželne vlade podeljeno častjio svetinjo za zvesto 401etno službmranje in >ga je primerno nagovoril V cerkvi, ki je bila ljudstva natla8eno polna, je slavljenec ob asistenci sosednih župnikov imel slovesno sveto mašo. V cerkvenem govoru je slavil njegove velike zasluge za1 cerkev in držav.o častiti gospoo? dekan konjislki. Posebno je omenjal 6. gosujod govornik izvanredne zasluge odlikovanca za ločko žiipnijo, kjer službuje že 32 let. k Zre6e. Dne 3. novembra po 6. uri z\re6er se je v obokani kleti trgov&ai g. Kračuna vžgal Špirit. Zgorela je vsa zaloga karbita, ki ga rabijo rudarji. V poslopju z nesrečno kletjo je prebivališče za kovaža in peka, Skozi vrata šivigajoči plamen je začel lizati streho. Iskre so še veftjo nesrefio obetajofte, nevarno Švigale po zraku, Toda neutrudljivi gasilci, moški in ženske, so nesrefinega petelina odpodili s> strehe, in s tem odvrnili nevarnost za druga poslopja. Ob 8. uri so prihiteli požarniki iz Konjic ter zadušili vse do zadjije žrjavice. Pri nesrefti je sreča, da ni bilo vetra. Ob viharju bi vse sosedstvo s cerkvijo vred lahko postalo žrtev ognja. Blago ni bilo zavarovano, ker posestnik sploh ni slutil, da bi se v lako zavarovanem prostoru mogla pripetiti nesrefia. Ponesrečcnec je pridua oseba, skrbna in splosno priljubljena; prizadet je razmeroma občutljivo in z ozirom na to bomo zanaprej še raj&i obiskovali njegovo trgovino ter mu pomagali, da bo lažjo pozabil na. škodo, povzrofteno mu po požaru. k Konjlce. Podružnioa ,,SIovenske Straže" sklicuie pvoj I. redni občni zbor na Martinovo nedeljo dne 12. novembra 1911, po večernicah v prostorih bralnega društva v kaplaniji. Zbor želi vzbuditi v ljudsMh slojih zanimanje za ,,Stražino" nalogo in delo, srca vneti za rodno grudo, domači jezik, vtrditi zvestobo do narodnega svojstva. Ljubezen do domovine naj zbere dne 12. novembra može in žene, mladenifie in dekleta, v svetem navdufienjn za ohranitev svojega imena za bodočnost. Pri tej prili-ri ec zopet opozarja na zbirko narodnega blaga, ki smo }o že opetov*-no priporočali zavednemn obfiinstvu. Celjski okraj. c Celje. BivŠi veleposestnik v St. Ilju pri Veleuju, g. Ivan Kranjc, je kupil v Zabukovcu pri Žalcu tovarno za izdelovanje glinastih, cementpih in porcelanaslih izdelkov. Priporofiamo to novo podjetje. c Celje. Dasiravno se vsi celjski posilinemci z vso resnostjo pripravljajo na volitve v okoliški občini, vendar pravijo, da se bodo proti volitvam zopet pritožili. To ie znamenje, da računajo na propad, Upajo, da dobi potem občina komisarja, ki bi bil njim naklonjen. c Celje. Umrl je predstojnik okrožnega sodišča, Wurmser. Pokojnik je bil Nemec. Kot sodnik je bil še kolikor toliko nepristranski, c Savinjska dolina. Ker je hmeljska trgovina pri kraju, je postalo v naši lepi dolini mirno. Tudi hmeljski mešetarji, ki so si letos nagromadili toliko dobička, so se potegnili nazaj v svoje brloge in vži.vajo sedaj ne svoj, ampak trud kmeta-hmeljarja.. Priznati pa moramo, da so liberalci z njihovo kupčijo naSi stranki letos mnogo pristaSev pridobili.. Marsikateri je poprej še bolj po strani gledal nas, ki smo pristaši Kmeeke zveze, se je pridružil nam, ker je videl, da so liberalci res največji .škodljivci kmeta, Da naSa kmecka stvar napreduje, se imamo zalivaliti tudi našemu dičnemu poslancu dr. Korošcu, ki je z nami volilei vedno v zvezi. Kako žalostno je bilo poprej, ko nas je zastopal Roblek! Samo ob volitvah so se liberalni škrici zmenili za nas. Frankolovo. Nemila smrt nas je pripravila ob redkrj slajvnosft. Cez 3 mesece bi bili obhajali bisemo poroko Mateja Laznika, po domače Busača, ki se je rine 16. februarja 1852 poroSil z Apolonijo roj. Oretnik. A na vernih duš d)an po noči nam je izdalmil blagi starček, N. v m. p.! c Ponikva ob juž. žel. Igra, k'i nam jo je prlrediio Kmečko bralno društvo, se je obakrat prav izvrstno obnesla. Poseben dovtiperi je bil nastop B,štipka" (Jožekov Tonček). Sodeloval je pod vodstvom 6. g. kaplana dobro izvežban pevski zbor in tudi naši tamburaši so nas razveselili s svojim nastopom. Kar fcudili smo se, da so se naši iantje v tako kratkem času tako dobro izurili v godbh Žellmo si v. kratkem zopet kaj slicnega. c Dramlje. Zanimiv napis. Na stanovanju uSitelja Seunika stoji napis: Izdajalci, kikeci, ubijalci. Ka-liar-ha! c Motnlk. Ker mnogo volilcev dr, KoroŠca spa*da v župnijo Motnik, Cemšenik in St. Gothard, povabili smo našega poslanca dr. Korošca semkaj, da nam pride porodat. Temui povabilu je ustregel dr. Korogec zadnjo nedeljo, dne 5. novembra- in imel pri nas po rani sv, maši poiitičen sliod, Mnogo ljudi se je udeležilo shoda, ki so z napeto pozornostjo poslušali jasna izvajanja svojega posianca. Govoril je o draginjski razpravi v državni zbornici, o železniškem TpraŠanju, o uradniških plačah, o kartelih itd, Predsedoval je shodu vrli župan našega trga, ki je nazadnje predlagal zaupanje dr. Korošcu in vsem, poslancem Slovenskega kluba na Dunaju, kar se je soglasno sprejelo. V naši župniji in sosednjih politiČna zavednost krepko napreduje, c Sv. Miklavž nad Laškim. 211etni železniški "delavec Janez Suhadolčan iz Vodiškega, je skoBil iz brzovlak.a, ki vozi okoli 4. ure popoldne iz Rimskih toplic. Peljal se je namreS iz Celja. Pozabil je kupiti dopolnilno karto za brzovlak'. V sredi med postajama Bimske toplice in Zidani lnost pa je skogil iz vlaka skozi okno v jarek ter ;,e nezavesten obležal. PrepeIjali so ga v celjsko bolnišnico, — V Ameriki je v nekem premogovniku zasulo tukajšnjega rojaka 261etnega Jožela Bre&ko. Sel je v Ameriko po boljšo bodoSnost, a naišel je smrt. Svetila mu večna Iu5! c Trbovlje. Da se naS kraj ne odlikuje po katoliškem življenju, je že obče znano, in sicer so krivi'*temu socialno-demokraški zapeljivci.. V noči od neclelje na ponedeljek, 29.—30. oktobra se ]e zopet pripetilo nekaj posebnega. Neko Clovefie je narnreč iz Dimnikove kapele vzelo sv. križ ter ga razdrobilo na mnogo koscev. Vse se je zgražalo nad takim početjera. Toda kdo je temu kriv? Ali ne socialna demokracija, oziroma njeni agitatorji, ki nam na vsakem shorhi hujskajo zoper sv. vero, zoper papeža, Skoia in duhovnike. Njihovi casopisi pišejo venomer, da je kriva duhovščina današnje draginje, da je kriv papež vojske med Italijani in Turki itd. Ce neveden mladenič vedno posluS-a take govoro in čita take 6asopise, mora postati zlobeo, da tudi pred križem nima nobenega spoštovanja več. Res je, kar je povedal nek poslanec v državnem zboru, da bi trebalo najprej obesiti tiste rdefikarje, ki tako htijskajo na sho dih in ki tako pišejo v svojih lažnjivih Basopisih. Ce bo šlo to tako naprej, moramo res priznati, da bo Cez nekaj let najbolje, da se zapro cerkve, ker zlasti delavsko ljudsitvo vsled branja soc. dem. glasila ,,Zarja" sploh' niraa nobene vero ve8. Otroci se morajo pokvariti, ker morajo starišem doma prebirati brezverske fiasopise. Skrajni i5as je, da poklicani krogi storijo kaj zoper tako pohujšanje. c Trbovlje. Dne 29. oktobra je priredilo Kmečko bralno društvo v Trbovljah dve igri: Prva ,,'Junaška deklica blažcna Ivana ,d' Arc" se je izvrstno obnesla. Igraloi so jo izborno pogodili. Posebno zadnja živa slika je ugajala občinstvu, ki je videlo v res krasni podobi nebesa na zemlji. Druga igra: ,rPopolna žena" je bila tudi dobro rešena; dasiravno krat3ca, je vendar s svojimi odličnimi igralci vzbudila tnnogo kratkočasia in snielia. Priporočamo. obe igri ysem izobraževaliiim drustvom. . e Celje. V hotelu .Beli toI" se vrši t soboto, 11. t. m. zvečer -MartinoT večer". Svira godba na lok. c Ljubno. Naše bralno društvo priredi v nedeljo 12. novembra ob 3. nri popoldno gledališko predstavo v prostorih gosp. Podpečana. K obilni udeležbi uljndno Tabi odbor. Brežiški okraj. b Brežlce. Naš poslanec dr. Benkovic s svojimi tovariši je vložil v seji državnega zbora dne 17. oktobra 1911 nujni predlog za državno podporo onim, ki trpe vsled škode, povzročene radi suše, toče in drugih uim v sodnih okrajih Brežice, Sevnica in Laško: ,,V letu 1911 so okraji Sevnica, Brežice in, Laško zelo trpeli zaradi suše; nasledki suše so tem hujši, ker so ti okraji že prejšnja leta mnogo prestali — eno leto radi suSe, drugo radi preobilega dežja — tako, da je sila v teh okrajih, posebno med manjšimi posestniki in kofiarji, velika; beda se je y nekaterih okraiiji zadnja leta eelo podvojila, Omeniti moramo, da se večina teh okrajev pefia z živinorejo. Do leta 1908 so bjle vinske cene ugodne, a leta 1908 in 1909 se je pridelalo toliko vina, kakor še od leta 1835 sem ne, in ker se je tudi v drugih deželah pridelalo izrednomnogo vina, so cene tako padle, da vinorejec s skupickom vina niti stroškov pridelovanja ni mogel kriti; primanjkovalo je tudi sodov, tako, da vinorejec ni mogel spraviti vsega vina, kar pa je spravil, je pa moral prodati za sramotno ceno od 12 vin. naprej. Lansko poletje je bilo pa tako mokrotno, da so bili uniSeni skoro vsi vinski pridelki. Pridelalo se je komaj 10 odstotkov navadne letine. Po mnogili obftinali pa je bilo tako maJo grozdja, da se trgatev sploh ni izplačala, Ta nesrefia je pomenila za vinorejce, posebno manjSe hlid udarec. Zašli so v dolgove, ker so na^vezani na doliodke vinogradov. Siiša leta 1908 in 1909 je prizadjala živinorejceni ogromno Skodo, katera jih Še danes tlači. Radi pomanjkanja krme je moral živinorejec prodati najboljšo živino za niftevo ceno, ker tedanja državna podpora v senu ni bila zadostna. Stevilo živine je v zadnjih treli letih v brežiškem po litičnern okraju padlo za eno tretjino. Posebno hudo pa so trpeli živinorejci radi kuge-slinovke in radi zaprtja sejmov. Letošnja suša je pa najbolj zadela svinjerejo, katera se je pred leti tukaj zelo razvijala. Prodati se bodo morale svinje za niBevo ceno, če se ne bo dobilo dovolj podpore v k.rmilih, kakor pred leti druga živina. K vsem t^ra nesregam je priSlo &e 1. 1910 in 1911 pomanjkanje denarja; denarni zavodi so radi vzdigovanja vlog odpovedali posojila. Seznam eksekucij v brežiškem okraju nam podaja žalostno sliko. Prisilne prodaje posestev so se v 1. 1909, 1910 in 1911 neprimerno povecale. Pri okrajni sodniji v Brežicah se vrše vsak teden take prodaje, do6im so bile prejšnja leta silno redke, A denarno pomanjkanje dozdaj še ni prenehalo, Kot"dok'az bede v teh okrajih navedem sledeče: Leta 1907 je bilo 345 mobilai-nih eksekucij, a leta 1910 že 699, letos do septembra 489; eksekucij posestev je bilo leta 1907 48, leta 1908 96, leta 1909 110, leta 1910 482, letos do septembra že 290. Raznih tožb, ki se nanašajo na iztirjatve, opomine itd., je bilo v teh okrajih leta 1907 883, leta 1908 967, leta 1909- 1014, leta 1910 1493, letos do septembra 838. — ObSine Dobova, Mihalovec, Gaberje, Mostec, Lofee, okolica Rajhenburg, Senovo, Armeško, Brezje, Blanca, Sv. KriŠtof, Marija Gradec, in St. Riipert, so bile letos vefikrat hudo prizadete od toce; poškodovani so bili posebno vinogradi in poljski pridelki; radi suše pa trpi Ijudstvo silno pomanjkanie živil in živinske krme. Pomožna akcija v omenjenih okrajih naj 1. pripomore ljudstvu do dobave živil, posebno koruze in krompirja; 2. svinjerejcem se naj preskrbijo potrebna krmila; 3. ker je ajda uničena, naj se deli spomladi ajda za seme; 4. razdeli se nao umetnih gnojil in semenja za travnike; 5. ustavi naj se iztirjevanje davfcov; 6. ustavi naj se odplačevanje brezobrestnih posojil za vinograd.nike. Živila, krrna ip semena se naj najpotrebnejšim dajo zastonj, drugim pa po nizkih cenah. Okrajni pomožni odbori so priporocali, da se ozira posebno na toSke 1., 2., 3. in 5. Odlofino ugOA^arjamo, da bi se pri delitvi teh podpor oziralo na mnenje orožnikov. Beda je letos spioSna, to lahko sprevldi vsak. Žandarmerija se naj vprar Ša še-le tedaj za mnenje, če se drugod ne more dobiti podatkov. Zalitevamo pa tudi, da se pomožna akcija takoj izvede, da pride pomoč že zagetkom zime. Zar to naj se vsi ti spisi takoj predložijo notranjemu ministrstvu. Razdelitev živil, krme in semena naj se prepusti krajevnlm pomožnim odborom, in sicer po razmerju števila prebivalstva. Podpisani stavirao niijni predlog: Zbornica naj sklene: ,,Vlada se pozivlja, naj posestnikom in najemnikom, ki so oškodovani vsled suše, toSe in drugih uim, da kolikior mogoce hitro izdatno državno podporo z razdelitvijo živil, krme, semen in z odpisom zemljiškega davka." — Dunaj, 12. oktobra 1911. — Dr. BenkoviS in tovariši. b Brežice. V vodnjaku je utonil dne 1. novembra železniški Buvaj Ivan Ažman. b ArtiCe pri Brežicali. Neka liberalna duSica v Artičah se zaganja v načelstvo posojilnice v Artičah. Danes mu le povemo na uho, da naj pusti posojilnico pri miru, drugafie bomo proti temu liberalnerau klepetavcu ostro nastopili. b Iz Podsrede. V ncči od 5. na 6. t. m. so tatje vlomili v shrambno sobo gosp. E. Skrbeca na Pokleku.. Odnesli niso nič, ker so bili, kakor se sklepa, prepla^eni. Ker se pa prav pogostoma dogajajo v zadnjem Basu v tej okolici tatvine, se paft želi, da bi naša slavna orožniška postaja storila, kolikor mogofce, da se družba teh iičkov, ki se nahaja naibrže v naSem okrožju, dobi na lim. Vestnik ml ad. organizacij e. Teharje. V nedeljo, dne 191. oktobra po večernicah se bo pri nas ustanovil telovadni odsek Orel, K ustanovni slovesnosti vabimo vse domaSe in sosednje mladeniče. Strnlmo se v močno četo. Natančen spored prihodnjič. Draml]e. Ustanovni shod Dekliške zveze. ,,Leto shodov" se bo smelo imenovati letošnje leto. Imeli smo 16 shodov, 4 politične, 10 izobraževalnih, julija ustanovni shod Mladeniške zveze, sedaj dne 5. nov. enak shod Dekliške zveze, Za verski, narodni in gospodarski napredek našega ljudstva stanovitno vneti organizator, č. g. dr. in prof. Hohnjec je po svoji pridigi v cerkvi pri drugem sv. opravilu stotinam posluišalcev v župnišču pokladal na srca trojne zlate nauke, Trudijo se naj, da bodo imele 1. ,,jasno glavo". Po 14. letu naj ne zaraetujejo kniig, temvefi naj jih pridno jemljejo v roke. Naj prebirajo to, kar je koristno in kar ni veri ter narodnosti nasproti, Deklicam naj bodo 2. roke pridne, za pošteno delo, doma na kmetili, ne pa v rnesta siliti. 3. Srce deklic bodi goreče za vero in slovensko narodnost. — Po govoru dr. Hohnjeca se izvoli odbor in naznani, da je pristopilo že 109 deklet. Predsednica Fr. Lebar se spominja v kratkih besedah sliodov in časnikov, ki so deklice v Zvezi spodbujali. Po modri božji volji hoeejo biti pridne in poŠtene. Manja Brglez priporoga tovarišicara, se po vzgledu fiebelic, s pomofejo božjo in Marijino odločno za verske in narodne resnice potegovati. Liza Leber jih vabi v edinosti s sv. cerkvijo v boj zoper verske, narodne in gospodarske nasprotnike. Se eno dekle jih vžiga, se napadov ni& bati. — Da, tako mladino, moško in žensko, potrebujemo, Prava pot je zagrtana, Le naprej po njej, stanovitno! Krščanski vojak, spisal Valentin Rozman, c. iri kr. vojaški kurat, v pouk slovenskim mladenicem, ki so poklicani v vojaško službo.. Maribor 1911. Brez pretiravanja lahko trdimo, , da se pri nobenem drugem avstrijskem narodu ni danes vsestranska organizacija tako razvila, kakor pri našem malem slovenskem narodu, vzgledna vcrska in socialna organizacija. Blagodejnemu vplivu teh organizacij pa je bil dosedaj pri nas odtegnjen mladenič, ki je moral obleči vojaSko suknjo. Zato so se rnerodajni krogi že mnogokrat povpraševali: ,,Kaj storiti, da nam naši fantje, ko se vrnejo od vojaStva, ne pridejo nazaj brez vere in nravnosti, ampak da se vrnejo telesno utrjeni in po duhu boljši, ali vsaj ne slabši znaBaji, kot so odšli? Kaj storiti, da nam vojaška služba toliko ljudsk.e latentne moči ne unifii, ampak jo goji in razvija?" Kot prvi odgovor na to vprašanje smemo smatrati pravkar izišlo, 119 strani broječo kniižico: ?.Krš6anski vojak", od c, in kr. vojaškega kurata Val, Rozmana. Pisatelj razpravlja z lepo in gladko slovensko besedo v 14 poglav]ih o glavnih dolžnostih, ki jih vsebuje vojaški stan. Pomen, lepoto, vzvišenost in nujnost teh dolžnosti dok.azuje iz sv. pisma in iz sv. očetov, pa tudi iz vojaških predpisov, iz zdrave pameti, iz izrekov sloveSih modrijanov in zgledov slavnih vojskovodij. Knjiga nam slika posebno jasno sv,etost prisege in ljubezen do avstrijske domovine, povdarja nasproti namišljeni oblasti ljudstva od Boga izvirajočo moS cesarske krone, dokazuje bistvo in nujnost vojaške pokoršBine, kaže vzgojevalno moc, ki je skrita v natanSnem izpolnjevanju dolžnosti, opominja H krščanskemu prijateljstvu, riše po vzgledih najboljših, vojskovodij in najboljših vojakov, kako vojaŠki stan ne izkljuBuje vere in molitve, ampak, da ste obe najtrdnejši temelj prave hrabrosti in vseh vojaških kreposti, svari naposled prepriCevalno pred pogubnimi pregrehami poh'otnosti, pijan<5evanja in samomora. Knjiga je pisana jedernato. Marsikak kratek, a duJiovit in poljuden rek - bo ostal vojaku neizbrisno v spominu kot neomaino načelo, kot zvezda vodnica v njegovem nelahkem stanu, n. pr. jutranjo molitev opustiti, se pravi dan slabo začeti (str_ 86), ali ,,ne moremo biti veliki, ako nismo krepostni, a ne inoremo biti krepostni, ako nismo verni" _(str_ 77), ali, da so bile najboljSe zavezne čete Nemcev proti Francozom po nečistosti dobljene bolezni med irancoskimi vojaki (str. 102), ali rek iz Silvija Pellico: ,,Ako človek zaničuje oltarje, sposobnost in poštenje, pa vpije: domovina, domovina, ne verjemite mu! 'Tak človek je hina-vski rodoljub in slab državljan" (str. 29). Knjiga je vredna vsega priporočila tudi za našo mladinsko organizacijo. Prepričani smo, da bodo prvi izdaji sledile kmalu se nadaJjne. Knjiga se naroSa v Cirilovi tiskarni v Mariboru in stane 80 vin., po pošti 10 vinarjev več. — Dr. A. Z. Iz Sreča mesarskega vajenca. Na Duna.u je nedavno soproga nekega, mesarja poslala vajerica v loterijo, naj stavi na tri gotove številke 5 kron. Deček pa je izgubil listek z napisanimi Stevilkami ter je stavil tri poljubne številke na prihodnje praško srečkanje. Ko je prišel domov, ga je raojstrova žena seveda pošteno oz^icrjala, poslala ga Še enkrat s svojimi številkami v loterijo, mu dala vnovič 5 kron in rekla, da prejšnji- riskonto lahko obdrži za-se in da mu bo odtrgala 5 kron od njegovih prihrankov. Vajenec se je počutil všled tega seveda zelo pesrečnega. Lahko si pa predstavljaino njegovo veselje, ko je pozneje izvedel, da so njegove številke prišle in da je dobil 19.994 kron 88 vin. Pa je imela mesarica zelo duho- vit obraz, ko je izvedela o vajenčevi sreči, si lahko mislimo. Kazenska obravnava proti napadalcu Njegušui. Kazenska obravnava proti Njegušu, ki je, kakor je znano, streljal v poslanski zbornici z revolveriem proti ministrom, se bode vršila pri dunajskem okrožnem sodišftu zadnji teden meseca novembra. Za obravnato so doloČeni Stirje dnevi. Kapela v samodrcu. V vzhodni Angleški kroži že nek.aj dni samodrč s popolno kapelo, da morejo raztreseni prebivalci grofij Norlolk in Suffolk prisostvovati' službi božji. S to kapelo, ki_je priprosta, a dostojno opremljena, je v zvezi misijonsko delo, ki ga vršita znana ljudska pridigarja pater Bernard Vaughan in Benson. Ljudstvo prihaja v velikem številu li katoliški službi božji, že zavoljo tega, da vidi kapelo v samodrSu. Ljudje prisostvujejo službi božji z veliko spoštljivostjo in povsod se opaža želja po pouku o obredih katoliške cerkve in niihovem pomerm. Tudi za druge Škofije bodo naredili veft samodrčnih kapel. Priznanje na smrtni jx>stelji. V Oršovi na Or grskem je umrl te dni 801etni kmet Ivan Kalman, ki je priznal na smrtni poslelji, da je pred 61 leti umoril svoji dve sestrični ter tak.o podedoval celo veliko posestvo. Celih 61 let je nosil na svoji vesti zločin ter živel v strahu, da ga zdajpazdaj primejo. Mož, ki ima samo polovico možganov. V vojar ški bolnišnici v Stokholmu se nahaja bolnik, ki ima popolnoma nenavadno bolezen, Ta mož je 201etni J. Blomkvist, bivši clan kraijeve telesne straže. V letošnjem poletju ga je pri neki strelni vaji zadel oster strel v glavo iii je radi tega izgubil polovico možgan. Krogla ga je zadela v levo sence, zloraiila kos kosti in je na desni strani glave zopet prodrla ven. Sko zi to rano je izteklo revežu polovico možganov. Zdravniki so popolnoma dvomili o ozdravljenju, a kljub temu so izvršili na možu prav skrbno operacijo. Dva tedna je bil bolnik popolnoma nezaveden, je slabo dihal ter so ga morali na umeten način hraniti. Pozneje je prišel popolnoma k zavesti, a zgovornost in vid sta ga skoraj popolnoma zapustila. SedaJ je mož že toliko ozdravel, da mu manjka le dober vid in da se hitro otrudi. A čudno je, da ne zna vefi ne brati ne pisati. Spoznava pač Še posamezne erke, a v besedo združiti jili ne more. Del možgan, ki mu je iztekel, Je tvoril središče spomina. Zdravniki pa upajo, da mu pomorejo na umeten način zopet do popolnega spornina. Sestra je po neprevidnosti ustrelila sestro v Jablanškik Lazih pri Litiji. Starejša hčerka posestnika Zamera je vzela očetovo nabasano puško in pomerila v šali na mlajšo sestro, Strel je počil in mlaj&a sestrica je obležala tako ranjena, da je kmalu nato umrla. Nesreča ob rnrtvaškern odru. V Lovrani je ležala v prvem nadstropju neke hiše na mrtvaškem odru ralafia deklica, Ob odru se je zbralo 30 do 40 ljudi; naenkrat so se udrla tla in ljudje z mrlicein vred so padli v globoeino. Dve osebi sta mrtvi, nekaj težko in nekaj lahko ranjenih. Krvavo cigansko ženitovanje. Prcd nekaj dnevi.sta se v neki vagi na Ogrskem poročila cigan M. Tegloš in cigansko dekle Žakaton; seveda se je ob tej priliki tudi veliko pilo. Radi splošne pijanosti se vname med gosti velik pretep, v katerem sta bila ubita nevesta in njen ofie, ranogo gostov pa je bilo težk'o ranjenih'.. Cela vas pogorela. Na Rusko-Poljskem je izbruhnil v vasi Strzela grozen požar v času, ko so bili vsi odraščeni ljudje v bližnjem gozdu. Cela vas je bila popolnoma unicena. Pri tem je tudi zgorelo 12 otrok in nad 100 glav goveje živine. Grozua nesreča se je pripetila te dni v Maroku. V mestu Tanger, ki leži v Severni Afriki, je ko!>alo 18 Irancoskih vojakov podzemeljske rove, pri tem se je zemlja udrla in zagrebla vse vojake. Kljub hitri pomoči je bilo moči rešiti le dva vojaka, vsi drugi so bili ubiti. Dva milijona ukradli, V mestu Nagi-Topolčani na Ogrskem izkazuje tamošnja banka dva milijona kron primanjkljaja; glavnega vodjo, knjigovodjo in blagajnika so zaprli, ker so tista dva milijona najbrže ukradli, Gališki kmet pod iudovskim Jarmoffl. Znano je, kako veliko moč imajo judje v Galiciji, tako mo5, da so popolnoma usužnjili maloruskega in poljskega kmeta. Zakaj to? Kako je prišlo do tega? Leta 1868. je zavladalo v Avstriji liberalno ministrstvo,, Prvi nje»zov korak je bil poleg drugega odprava omejitve, ki ie prepovedovala judom nakup posestev v Galiciji. Posledica tega sklepa je bila grozna, usodepolna za celo deželo. V tistem času je bilo v Galiciji le 38 judovskih posestnikov. Leta 1870 jih je bilo pa že 68, leta 1873 že 2891, leta 1890 pa je bil vsak peti posestnik jud. Judje so kupovali od pletničev kmetije. Od leta 1874 do 1892 je prešlo na jude 43.000 malih posestev. Vsako leto prodajo ali spravijo na boben judje do 1500 posestev, vsako leto vžžejo med reveže do 20.000 ljudi.. Večkrat pridejo na boben posestva radi zelo majhnih dolgov, radi 200 do 1000 kron. Z:ato se pa ljudstvo izseljuje. Med judi mu ni živeti, ker ga neusmiIjeno žulijo. T-ako je bilo n. pr. na nekem posestvu intabuliranega dolga za 1.800 K. Jud-upnik je tožil in za6el pravdo, najel od kmeta preiničnino, ki je bila vredna 3.000 K za 600 K, licitiral blago tam in ga dobil po nesramno nizki ceni. Judje se namrefe zgo vore med seboj, da ne bodo hodili drug drugemu na pol pri dražbi, in tako si pridobe posestva za nizko ceuo. Hrabpost italijanske vojske. Nek pemški list jt sestavil nekak seznam vseh bojnih cinov italijanske vojske od leta 1848 naprej, ki ga tu podajaino: Vojna z Avstrijo leta 1848-4&. Dne 6. maja 1845; bitka pri Sv. Luciji — Italijani poraženi; 25. julija 1848: bitka pri Kustoci — Italijani poraženi; 21. marca 18491: bitka pri Mortari — Italijani poraženi; 23. marca 1840: bitka pri Novari — Italijani poraženi. — Vojna z Avstrijo leta 1859. Dne 20. maja 1859: bitka pri Montebellu — zmagali Francozi; dne 31. maja 1859: bitka priPalestru — zmagaliltalijani s pomofijo FraBcozov; dne 4. jiinija 1859: bitka pri Magenti — zmagali Francozi, italijanska armada sploh ni prišla v poštev; 7. junija 1859: bitka pri Malegnanu — zmagali Francozi, itajijanska armada sploh ni prišla v poštev; 24, junija 1859: bitka pri Sollerinu — zmagali Francozi, Lahi so bili pa tepeni. — Vojna z Avstrijo leta 1866. Dne 24. juniia 1866: bitka pri Kustoci — Italijani poraženi; 20. julija 1866: pomorska bitka pri Visu — Italijani poraženi. — Sardinska armada v krimski vojni leta 1854-35. V krimski vojni je dal Pijemont Francozom in Angležem na razpolago armado 28,000 mož pod poveljstvom generala Cialdinija. Francozi so liahe tako malo cenili, da so jim poverjali samo postranske naloge. Dne 16. avgusta 1855 sta bili v bitki pri Cernaji na italijanski strani v akciji saino dva bataljona in ena baterija, izgubili so 200 mož. — Dne 8. septembra 1855 pri zavzetju Sevastopola ni prišla italijanska brigada sploh ni5 v poštev; po strani jo je zadelo par ruskih krogel in so izgubjli 31 mož in 4 častnike, — Vojna v Abesiniji 1. 1895-96. dne 8. oktobra 1895: bitka pri Amba Aladiji — Italijani poraženi; dne 22,. januarja 1896: bitka pri Macalle — Italijani poraženi; general Galliano se je udal; dne 1. marca 1896: bitka pri Adui — Italijani porazeni; vsi topovi vzeti. — Francoski generali, ki so iraeli nesrečo, da so poveljevali nad piemonteškimi oddelki, oziroma imeli vrhovno poveljstvo nad njimi, so se vsi pritoževali zoper to, kako so Lahi za pič. V odlofiilnem trenotku izgube hladnokrvnost, ne drže discipline in zlasti ne preneso naskokov z bajonetom. To povedo vsi irancoski, avstrijski in angleški častniki, ki so kedaj videli Italijane. In oelo ob priliki bokserske vstaje na Kitajskem se je pokazalo, da so italijanski vojaki najslabši med vsemi, Noben vojak na svetu ne pokaže tako hitro hrbta kakor italijanski, To svojo hrabrost kažejo Lahi tudi v sedanji vojski. Najnovejše. Drž. zbor. V seji državnega zbora dne 8. nov. je imenom nemških kršfianskih socialcev govoril po slanec baron Fuchs, ki je v iraenu stranke izrazil željo po delamožnosti državnega zbora, — D r. K o r oš e c in tovariši so vložili predlog, v katerem zahtevajo, da se ustanovijo enoletne šole za pomožne živiuozdraviiike in da se oaim takozvanim domačim živinozdravnikom, ki so vredni zaupanja, zopet omogoči zdravljenje. — D r, F r. J. a n k o v. i 6 je vložil v se]i dne 8. liovembra predlog radi razširjevanja sušice po izseljencih, ki se vračajo bolani domov. — V draginjskem pododseku, v katerem se razpravljajo tudi melijoracijska dela, ki bi se morala že letos izvršiti, je poslanec dr. Verstovšek, označil regulacijo Drave in zahteval, da se tudi z regulacijskim delom takoj prične. Vladni zastopnik je obljubil poslancu dr, VerstovŠeku, da mu bode v kratkem naznanil vse podrobnosti glede te regulacije, in tudi korake, katere bode slorila vlada v tej zadevi. Ogrskl drž. zbor. Včeraj, dne 8. noverabra je prenehala obstrukcija v ogrskeni državiiem zboru, ker je došlo med v&čino m manjšino do sporazuma. ltalijansko-turška vojska... Turki so v hudem boju premagali Italijane pri mestu Derna in mesto zajeli. Italijanska posadka je vjeta. Dramlje. V nedeljo dne 12. novembra po prvi sv. maši je politiSni shod, ria katerem govori dež. in drž. poslanec (Jr. KoroŠec. Št. Lovrenc nad Mariborom. Tretja žrtev tukajšnjili siidmarkovcev je gosp, ufiitelj LeŠnik. Moral jelbdtod samo zategadelj, ker je Slovepec. Za gosp. Schel-om in gospico Pernat mora v prognanstvo tudi g. LeSnik! Slavni okrajni Šolski svet! Kako dolgo boš pa še pustil, da pri nas nekai oseb kruto preganja vsakega slovenskega učitelja? Sudmarkovski učitelj" sme nemoteno hajlati od gostilne do gostilne, sme hujskat, smešit Slovence, in v vsako politično stvar vtakniti svo] nos, a zaveden Slovenec pa še na dvojezi5nih šolah niti kruha ne dobi.. In gorje onemu, ako svoje državljanske pravice izvršuje. Gosp. Dreflak, kaj pa Vi porečete? St. Janž na Vinski gori. Lep je naš kraj po svoji slikoviti in romaiitični legi, a sedaj se nam dozdeva še lepši, ko je dne 28. t. ra. pri obBinskih volitvah vrgel raz sebe grdo cunjo puhlega liberalizma in se otresel, kakor upamo, za vselej, iiberalnega jerobstva. Storil je St. Janž s tem velik korak naprej, ko je vstopil v krog sosednjih občiu v šoštanjskem okraju, ki slovijo po vrlini in kremeniti značajnosti svojili obfianov. Zato izrekamo lem potom prisrčno zahvalo vsem našim zavednim volilcem, posebno Še onim iz Uobrne, Smartna in St. JoŠta, ki so skoraj polnoštevilno prihiteli na volišče in nam pripomogli tako do sijajne zmage. Nasprotniki so sicer vložili zoper volitev priziv, toda oovemo jim kar naprej, da se novili volitev kar nič ne bojimo, ako bi vlada vsled kake male napake utegnila dosedajijo volitev razveljaviti, temve5 pojdemo še z veliko večjim pogumom in še bolj pripravljeni t boj. Zmaga mora Wti in bo gotovo tudi na&a! Planlna. ,,Kaj pa imate Planinci tukaj sredi trga? Taka posoda se vendar javno ne kaže, ampak se potisne v najbolj skrit kot v hiSi!", je rekel začudeni tujec, prišedši na Planino, domačinu. ,.Mi že vemo, kaj napravimo", se odreže mož, kateremu je planinska plemenitost odsevala iz obraza, ,,to je vodoraet, ali po nažem: špringprunen, postavljen v spomin, da smo srečno dokončali vodovod, po našem: boserlajtngo". ,,A, tako! Pa za tak slufiaj in za ta lepi prostor bi bila za spomin vendar bolj umestna kakšna lepa kapela ali križ, kakor pa ta nesnaga", nadaljuje tujec. ,,Kaj, kapela?" se razjezi Planinec, ,,zadosti je, da imamo laro in cerkev; kar nas je fortšritlih purgarjev, si cerkve in kapele samo od zunaj ogledamo, krfeme pa pa6 od znotraj!" ^Kaj pa poraeni tisti debeli železni hlod, ki leži tam zgoraj?" vpraša nadalje tujec. .,To pa ,je prejSnji Mdrant. Pri eni iibingi sejeslišala zapoved: ,,Feuerber! auseinander!" in tudi ta zlomek je to zastopil in v resnici šel ,.auseinander. Sedaj pa moram iti po kšeftu", re6e Planinc in odide. Buše. Poročil se je dne 6. novembra vrli rodoIjub in cerk.veni pevec g. Ivan Jug z gd6. Marijo Repolusk. Poročal jju je stric vlft. g. Friderik Repolusk, župnik v St. Vidu nad Valdekom. Na gostiji se je nabralo za Slov. Stražo 6 K. Mlademu paru daj Bog obilo sreče in blagoslova!