Slavnostni konc^rt 3. novembra 1917. — Koncert Kiare Musil. — Koncert Zlatka Balakoviča. Sezcna je tu, priredb imaimo razmeroma malo, tako da inia kritika tudi m a 1 o svojega nehveležnega posla. Naš hram Talije bo tudi letos zaprt drarni in operi. Vodstvo navaja raz-ne vzroke in težkoče, ki oviirajo zopetno' vzpostavitv  slovenskega gledišča, dočim je g. režiser Milan Skrbinšk drugačnega mncnja. Zagotavljajo pa, da se iz dohodkov Kino Centrala riabira poseben fand za ustanovitev gledišča. Vederemo! Nemško gledišče je začelo svojo sezono in med njegovimi stalnimi posetniki je je niinogo Slovenk, nekolko manj Slovencev. O zavednosti raje molčimo! O gledišču smo doživeli dva razprodana koncerta dunajske operne pevke Oertrude Foerstel, v »Unionu« pa enega, ki ima za nas vsaj nekaj pomena. Solistinja je namreč pela — v nemškem jeziku — 3 samospeve Antona L a j o v i c a, s kaferimi bo morda nastopila na Dunaju m pokazala svojim rojakom vzorna dela našega modeniega mojstr-a. Za slavnostni koncert v proslavo godu cesarja Karla je obljubll sodelovanje tenorist hrvaške opere g. Jastrzebsky, ki pa radi spremembe repetrtoirja ni mogel priti v Ljubljano. V sili je priskočila na potttoč gdč. Cirila Medvedova, absolventka konservatorija, nova moč, o kateri so zadnje čase mnogo govarili. Pela je dve hrvaški p&smici Ružiča in Klaiča, arijo iz opere »Saimison in DalHa« ter H. Sattnerjevo »Zaostali ptič«. Nc glede na to, da so bili tempi v zadnji pesrni neka,m čudni, jo je pevka zapela skoro še najbolj oboutefno. Prednašanje 'drugih točk je preveč dišalo po šoli, manjkalo mu je temperamenta, razmaha. Alt Cirile Medvedove ni napčen in bo ob primerneim negovanju in piljenju mnogo boljši. Tudi bo izginilo distoniranje v nizki legi. Bil je to res prvi nastop Tiove domače solistke, ki ji želimo napredka in lepe .bodočnosti. Drugi del \rzporeda je absolvirala v posebno veselje ljubljanskega občinstva g. Irma P o 1 a k o• v a. Izbrala si je za svoj nastop razveji par opernih arij skladbe, zložene v operetnem žanru. Ona je pač v opereti najbolj donna. Pela je tudi Adamovičevega »Planinca«, pač eno najslabših njegovih skladb, koncesijo operetno razva-jenim ušesom. Adamič je lioteJ napisati domačo slovensko pesemco, pa mu je ušla iz peresa sladka dunajska ope¦retna vložka. Zainjo ga je svojčas v »Novih Akordih« neusmiljetio okrcal urednik dr. Oojniiir Krek. »Planinca« še ni'sem videl na nobenem vzporedu, le g. Irma P olakova je našla dopadajenje nad njim, kar jasno kaže njen okus. Pa še nekaj poslovenjenega Ziehrerja smo slišali i'ti .na koncu znani »Gimpellied«. Večjega veselja Ljubljančanoim g. Polakova ra raogla prirediti. Našc samospevke literature pa gospa Polakova noče pozmati! NepoboljšIjiva grešnica! — Obe solistki je spremljal na klavirju ravnatelj lirvat&ke opere g. Nikola pl. Faller. — Dne 8. t. m. smo v deželnem gledišču poslušali aperno pevko Klaro M u s i 1, rodom Čehinjo, po vzporedu sodeč strogo Nemko. Par dni pr&j je neznansko zanjo pel reklarraii boben, zlasti y uradnean listu, gledišče pa vseeno ni bilo razprodano. Klara Musil je rutinirana koloraturka. Ima jasen, prožen glas, do natančnosti izšolan in izcizeliran, telinika prvo vrstna. Pevki so se koloraturne arije im&nitno posrečile, zlasti že tolikrat po g. Otahalovi peti »Ples s&nc« iz opere »D i n o r a h«. pbčuteno, iino prednašanje g. Musil sem občudoval v Schumanovi pesmi »Noč v mesečimi«, najboljši točki vsega vzporeda ste bili g. Mahlcrjeva: »K d o s i j e i z m i s I i 1 pesmico« in H. Pzitznerjeva »Q r e t e 1«. So to skladbe nove[jše smeri, elegantne po koncepciji in odlične po svojih harmoai!ijah. G. Musil je spremljal na klavirju profesoir Karel S e v e ri n , izboren, diskrete.n spremljevalec, kak.oršnih smo v LjubIjami malo čuli. 2alostno, da je solistinja pela izljučno le nemške stvari. Kako hvaležno bi ji bilo občinstvo, p i j e n e mških koncertov do grla sito, za kakšne lepe skladbe iz češke samospevske literature! V tujiini je češka pevka zatajila svojo narodnost, katere bi si ii nikoli ne bi bilo treba sramoivati! Baš nasprotno! Prijjatelje glasibe je pa bogato odškodovail za vse priredbe zadnjega časa sijajni koncent hrvaškega viirtuoza na gosli g. Zlatka Bal okovi č a. 2e dolgo ni odmevala »UniioMska« dvorana tolikega -navdušemja kot sinoči. Mladi umetnik je s svojo virtuozno igro občinstvo naravinost fascimiral. V klasionii Beethovnovi IX. sonati (Kireuzerjevi sanati) kot tudi v snallh točkah Dvofaka, Moska-vvisikeiga in Ševčika je Balokovič dokazal, kako irnenibno obvlada svqj inšt™manit. Plagi'oletti, oktave i,n dvojni prijami so mu igraea. Nadvse briljanitno, kraisno obouteno je siviral Corellija »La folia«. Kadenea je bila občudovanja vredna. Balokovič je po končanem vzporedu moral navreči še par točk, ker se občimstvo isploli ni hotelo dvigrniti raz sedežev. Sinočnji kancert gotovo o&taine vsakomur v gfobokem iti 'traiineim spamiiniu! Iimeii sino uimetniški užijtek prve vnste! Baloikoviiča štejemo lahko med sveto-vne yirtuoze na gosli! Z. P.