iz prakse za prakso 29 Luka Dončić through the analysis of the season 2021/2022 Abstract Luka Dončić is one of the best basketball players around the world, pride of Slovenia and idol of young basketballers. At the age of twenty-three he has a lot of outstanding individual and team results, during the last NBA season he recorded the best team result. The article presents a statistical analysis of the last NBA season. Keywords: basketball, league NBA, Luka Dončić, statistics, game analysis. Izvleček Luka Dončić trenutno velja za enega najboljših košarkarjev, je ponos Sloveni- je, vzor mladim košarkarjem in košarka- ricam ter svetovna košarkarska zvezda. Pri triindvajsetih letih ima za seboj že veliko individualnih in moštvenih uspe- hov, v zadnji NBA-sezoni 2021/2022 pa je dosegel tudi najboljši klubski rezultat. V članku je predstavljena statistična anali- za zadnje sezone v ligi NBA. Ključne besede: košarka, liga NBA, Luka Dončić, statistika, analiza igre. Blaž Bergant Luka Dončić skozi analizo sezone 2021/2022 https://www.mavs.com/photos/mavs-at-warriors-game-5/ 30 „ Sistem tekmovanja v ligi NBA Luka Dončić je v najmočnejšo košarkarsko ligo na svetu vstopil leta 2018 pri komaj 19 letih starosti. V nasprotju z vrstniki je v ligo NBA prišel z zavidljivo profesionalno kariero iz Evrope, kjer je z Realom iz Madrida osvo- jil najmočnejše klubsko tekmovanje na stari celini (Evroliga), z reprezentanco Slovenije pa je leto prej postal evropski prvak. Na naboru lige NBA leta 2018 ga je na tre- tjem mestu izbralo moštvo Atlanta Hawks in ga v zameno za peti izbor poslalo v eki- po Dallas Mavericks. Ekipa iz zvezne države Teksas, ki nastopa v jugozahodni diviziji zahodne konference, je v ligi NBA prvič igrala v sezoni 1980/1981. V 42-letni klubski zgodovini so se 24-krat uvrstili v izločilne boje (»playoff«), štirikrat so bili prvaki divi- zije, dvakrat najboljši v zahodni konferenci, leta 2011 pa so bili z legendarnim Dirkom Nowitzkim prvaki lige. V ligi tekmuje 30 ekip, razdeljene so na vzhodno in zahodno konferenco in odigra- jo 82 tekem rednega dela. V obeh konfe- rencah so še tri divizije, v teh so ekipe po regijskem načelu. Dallas Mavericks imajo v jugozahodni diviziji za tekmece ekipe Houston Rockets, Memphis Grizzlies, New Orleans Pelicans in San Antonio Spurs. Proti nasprotnikom iz iste divizije moštva od- igrajo štiri tekme (dve doma in dve v go- steh) – skupaj torej 16 tekem. Proti ekipam iz nasprotne konference igra vsako moštvo 30 tekem (15 doma in 15 v gosteh), preo- stalih 36 tekem (s šestimi ekipami odigrajo štiri tekme, s štirimi ekipami pa tri tekme) pa odigra z nasprotniki iz iste konference. Po tem sistemu vsaka ekipa v sezoni odigra 82 tekem rednega dela. Po osem najboljših ekip iz obeh delov konference gre v izločil- ne boje, kjer po sistemu 1-8, 2-7, 3-6 in 4-5 odigrajo četrtfinale na štiri zmage po siste- mu 2-2-1-1-1 (boljše uvrščena ekipa redne- ga dela igra najprej dve tekmi doma, nato dve tekmi v gosteh, sledi pa še izmenično po tekma doma in v gosteh do skupnega števila štirih zmag). Zmagovalci dvobojev 1-8 in 4-5 ter 2-7 in 3-6 se pomerijo v konfe- renčnem polfinalu, po istem sistemu sledi finale obeh konferenc. Zmagovalca vzho- dnega in zahodnega dela lige se pomerita še v velikem finalu lige, ki je eden izmed najbolj gledanih dogodkov vseh športnih panog na svetu. V zadnjih dveh sezonah je liga zaradi epidemije nekoliko priredila pravila o uvrstitvi v »playoff«. Šest ekip iz vsake konference se je neposredno uvrstilo v izločilne boje, ekipe, ki so bile po rednem delu uvrščene od sedmega do desetega mesta, pa so imele dodatno izločilno tek- movanje (repasaž). Sezona 2020/2021 je bila zaradi epidemije skrajšana na 72 tekem rednega dela. „ Pregled ekipnih in individualnih statističnih dosežkov od vstopa v ligo V prvi Dončićevi sezoni v ligi NBA se ekipi Dallas Mavericks ni uspelo uvrstiti v izločil- ne dvoboje. Sezono so končali na 14. mestu v zahodni konferenci z razmerjem zmag in porazov 33 proti 49 (40,2 %). V naslednjih treh sezonah je ekipa vedno napredovala in se uvrščala v »playoff«, kar je razvidno iz Tabele 1. V sezonah 2019/2020 in 2020/2021 je ekipa izpadla v prvem krogu končnice proti mo- štvu LA Clippers. V zadnji sezoni so v prvem krogu premagali Utah Jazz z razmerjem 4 : 2, v drugem krogu pa so bili boljši od najboljše ekipe rednega dela Phoenix Suns z rezultatom 4 : 3. V prvem konferenčnem finalu po letu 2011 pa so morali priznati premoč poznejšim prvakom lige, ekipi Gol- den State Warriors iz San Francisca, ki so bili boljši v zmagah z rezultatom 1 : 4. Iz Slike 1 je razvidno, da je imel Luka v zadnjih treh sezonah rednega dela zelo podobno statistiko. Statistično gledano je bila najboljša druga sezona, v kateri je imel najvišje povprečje doseženih točk, skokov, asistenc in trojnih dvojčkov ter razmerje plus-minus. Najboljša posamična statistika seveda še ne pomeni tudi zelo dobre eki- pne uvrstitve. V zahodni konferenci so za- sedli sedmo mesto med 15 ekipami. Iz Slike 2 lahko ugotovimo, da se je Luki povprečna minutaža povečala v primer- javi z rednim delom tekmovanja. To je či- sto razumljivo, saj je Luka najboljši igralec franšize Dallas, v »playoffu« pa ni poprav- nih izpitov. Napreduje tista ekipa, ki v seriji na sedem tekem prva doseže štiri zmage. Prav tako se je povečalo njegovo povprečje doseženih točk na tekmo, kar je posledica tega, da je Luka vrgel v povprečju tudi do sedem žog na tekmo več kot v rednem delu (2021). Povprečja pri skokih in asisten- cah so prav tako ostala visoka. Zanimivo je, da je v lanskem »playoffu« ob povprečju 35,7 točke na tekmo imel kar 10,3 asistence (v rednem delu povprečje 27,7 točke in 8,6 asistence). V letošnjem »playoffu« je imel »le« 6,4 asistence na tekmo, v rednem delu pa v povprečju kar 8,7 asistence. To je seve- da odvisno tudi od pomoči soigralcev, ali znajo njegove podaje pretvoriti v zadetek oziroma ali kateri izmed igralcev prevza- me odgovornost in igra na koš. Za zadnjo sezono bi rekel, da je imel v napadu zelo dobro pomoč dveh branilcev, Brunsona in Dinwiddieja. „ Analiza sezone 2021/2022 Kljub vsem individualnim statističnim do- sežkom Luke Dončića je bila zadnja sezona v tekmovalnem smislu zanj najuspešnejša. Ekipa je imela najboljše razmerje zmag in porazov v Lukovih štirih sezonah, z uspe- šnimi igrami v izločilnih bojih so se uvr- stili v konferenčni finale in s tem med štiri najboljše ekipe v ligi. K temu je vsekakor pripomogla prenova trenerskega štaba, saj je sicer uspešnega Ricka Carlisla po 13 sezonah zamenjal Jason Kidd, drugi verje- tni razlog za uspešno sezono pa je igralska osvežitev v zimskem prestopnem roku. Kri- staps Porzingis (center), ki so ga v klub pri- peljali leta 2019 kot drugega zvezdnika in Dončićevo navezo pod košem, se je ukvar- jal s številnimi poškodbami in muhavostjo. Zato so ga v zimskem prestopnem roku zamenjali za rojaka Bertansa (krilni igralec) in Dinwiddieja (branilec strelec), ki je Luko s kreativnostjo in odličnim metom razbre- menil v napadu. Občutno se je izboljšala Tabela 1 Uvrstitev in delež zmag ekipe Dallas Mavericks v rednem delu od Dončićevega prihoda v ligo NBA sezona konferenca mesto divizija mesto zmage porazi % zmag 2018/2019 zahod 14. jugozahod 5. 33 49 40,2 2019/2020 zahod 7. jugozahod 2. 43 32 57, 3 2020/2021 zahod 5. jugozahod 1. 42 30 58,3 2021/2022 zahod 4. jugozahod 2. 52 30 63,4 iz prakse za prakso 31 tudi kemija v moštvu, kar je ekipo pripeljalo do najboljšega rezultata po letu 2011. Ekipa Dallas Mavericks je bila po prenovi sestavljena nekako takole: 4 organizatorji igre 3 branilci strelci 3 krilni igralci 4 krilni centri 2 centra Njihov sistem igre v napadu je temeljil na kreaciji branilcev, na katerih je bila vsa od- govornost. Ekipa ni imela izrazito dominan- tnega centra, fizično močnega igralca, ki bi igral s hrbtom proti košu ali bil zelo domi- nanten v skoku na obeh straneh igrišča. Iz- med šestih igralcev, ki igrajo bližje košu, so kar štirje veliko metali izza črte za tri točke. Večino napadov je kreiral Luka, kadar je bil na klopi ali pa je prihajal do žoge s pozicije dve, pa je bila kreacija napada odvisna od Jalena Brunsona. Slika 1. Dončićeva statistika tekem v rednem delu v posamezni sezoni Opomba. GP = število odigranih tekem rednega dela; MIN = povprečno število odigranih minut na tekmo; PTS = povprečno število doseženih točk na tekmo; FGM = povprečno število zadetih metov iz igre; FGA = povprečno število vrženih metov iz igre; FG% = odstotek zadetih metov iz igre; 3PM = povprečno število zadetih metov za tri točke; 3PA = povprečno število vrženih metov za tri točke; 3P% = odstotek zadetih metov za tri točke; FTM = pov- prečno število zadetih prostih metov; FTA = povprečno število vrženih prostih metov; FT% = odstotek zadetih prostih metov; OREB = povprečno število napadalnih skokov; DREB = povprečno število obrambnih skokov; REB = povprečno število skokov na tekmo; AST = povprečno število asistenc; TOV = povprečno število izgubljenih žog; STL = povprečno število ukradenih žog; BLK = povprečno število blokad; PF = povprečno število osebnih napak; DD2 = povprečno število dvojnih dvojčkov (*); TD3 = povprečno število trojnih dvojčkov (**); +/– = povprečje plus-minus (***). * Dvojni dvojček pomeni, da ima košarkar v vsaj dveh statističnih kategorijah dvomestno število (npr. več kot 10 doseženih točk, skokov, asistenc, ukra- denih žog ali blokad). ** Trojni dvojček pomeni, da ima košarkar v vsaj treh statističnih kategorijah dvomestno število (npr. več kot 10 doseženih točk, skokov, asistenc, ukra- denih žog ali blokad). *** Razmerje plus-minus ponazarja, kakšne delne rezultate je doseglo moštvo, ko je bil košarkar v igri (primer: v sezoni 2021/22 je ekipa Dallas z Luko v igri naredila plus 2,2 točke glede na rezultat nasprotne ekipe). Slika 3. Akcija »zgornji blok k žogi« „ Napadalna kombina- torika Razlaga: Luka na poziciji 1 je dobil blokado igralca 5 (Powell, Kleber, še prej Porzingis), od koder je sledila kreacija. Igralec 5 se je lahko odvajal pod koš, kjer je navadno do- bil možnost zabijanja iz zraka (»alley-oop« ), ali pa se je odcepil ven, kjer je sprejel poda- jo za met za tri točke. Luka je ob tej blokadi imel veliko možnosti za igro 1 : 1 in njegov specifični met po koraku vstran oziroma 32 nazaj (»step-back«). Z odličnim pregledom nad igro je lahko s podajo v kot zaposlil branilca strelca (Brunson, Hardaway, Bul- lock, Dinwiddie). Če je nasprotnik prevze- mal blokade z Luko, je Luka na ta zgornji blok klical napadalca (lahko tudi pozicija 2, 3 ali 4), ki ga je pokrival obrambni igralec, ki ga Luka najlažje prebije v igri 1 : 1. Slika 6. Akcija »blok k žogi po vročanju« Slika 4. Akcija »zaporedni zgornji blok k žogi« Tabela 2 Individualna statistika (1. del) Luke Dončića v rednem delu v primerjavi z drugimi igralci MIN TO MIV M3V PMV SO SS Luka 35,4 28,4 21,6 8,8 7, 5 8,3 9,1 mesto 8. 3. 2. 7. 6. 9. 19. * mesto 1. 1. 1. 1. 1. 1. 1. ** povprečje 37,9 30,6 21,8 11, 8 11, 8 11, 0 14,7 Tabela 3 Individualna statistika (1. del) Luke Dončića v »play-offu« v primerjavi z drugimi igralci MIN TO MIV M3V PMV SO SS Luka 36,8 31,7 23,5 9,9 9,0 9,1 9,8 mesto 26. 1. 2. 2. 4. 5. 9. * mesto 1. 1. 1. 1. 1. 1. 1. ** povprečje 44 31,7 23,8 10,4 11, 2 12,0 14,3 Tabela 4 Individualna statistika (2. del) Luke Dončića v rednem delu v primerjavi z drugimi igralci ASIST IŽ UŽ DD TD Luka 8,7 4,5 1,2 44 10. mesto 5. 1. 34. 7. 4. * mesto 1. 1. 1. 1. 1. ** povprečje 10,8 4,5 2,0 66. 19. Opomba. ASIST = povprečno število asistenc na tekmo; IŽ = povprečno število izgubljenih žog na tekmo; UŽ = povprečno število pridobljenih žog na tekmo; DD = število vseh dvojnih dvojčkov; TD = število vseh trojnih dvojčkov; * mesto = absolutno prvo mesto v ligi NBA; ** povprečje = kolikšno je imel povprečje igralec, ki je zasedel absolutno prvo mesto za določeno statistično kategorijo. Tabela 5 Individualna statistika (2. del) Luke Dončića v »play-offu« v primerjavi z drugimi igralci ASIST IŽ UŽ DD TD Luka 6,4 3,9 1,8 10. 0. mesto 8. 9. 4. 1. * mesto 1. 1. 1. 1. 1. ** povprečje 9,8 6,2 2,1 10 1. Slika 5. Akcija »spodnji center« iz prakse za prakso 33 Razlaga: Napad organizira igralec na pozi- ciji 4. Luka sprejme žogo, sledita zaporedni blokadi na žogo. Igralec 4 se odcepi ven, igralec 5 pa pod koš. Luka po zadnji blokadi kreira napad. Razlaga: Kadar Luko pokriva nižji obrambni napadalec, išče žogo na spodnji centrski poziciji, od koder igra 1 : 1. Center 5 spre- mlja njegovo gibanje. Razlaga: Napad organizira igralec na po- ziciji 2 (Brunson, Dinwiddie), in sicer poda igralcu 5. Igralec 4 postavi nasprotno blo- kado Luki (1). Ta v šprintu teče do igralca 5 (Kleber, Powell) in s tem po vročanju igra »pick and roll«. Luka glede na postavitev obrambnih igralcev kreira napad. Iz Tabel 2–5 ugotovimo, da je Luka imel fantastična statistična povprečja v rednem delu sezone in v izločilnih dvobojih. V re- dnem delu je bil med desetimi najboljšimi igralci lige po številu doseženih točk na tek- mo (28,4), skoku v obrambi (8,3) in asisten- cah (8,7). Z nekaj dodanimi skoki v napadu je imel skupno povprečje kar 9,1 skoka na tekmo, kar je za položaj, na katerem igra, nadpovprečen dosežek, vreden pohvale. Iz teh podatkov lahko logično sklepamo, da je imel med sezono veliko dvojnih in trojnih dvojčkov. Statistika to potrjuje, saj je bil skupno na sedmem mestu pri dvojnih dvojčkih ter na četrtem pri trojnih dvojčkih. Do takšnih statističnih podatkov se seveda ne pride brez ustrezne vloge v ekipi. Luka je prvi igralec moštva, okoli katerega se vrti celotna napadalna in obrambna filozofija oziroma sistem igre. Z osmo največjo mi- nutažo v ligi si je v ekipi izboril veliko šte- vilo metov iz igre (za dve in tri točke), kar pomeni, da je lahko dosegal tako visoka povprečja pri zadetih koših. S tem, ko je imel žogo pogosto v rokah (igra na polo- žaju organizatorja, poleg tega je večina na- padalnih sistemov podrejena njemu), je v povprečju metal kar 7,5 prostega meta na tekmo (absolutno 6. mesto), bil pa je pod- vržen tudi večjemu številu izgubljenih žog. To pa je tudi edina statistična kategorija, pri kateri ni blestel, saj je med vsemi igralci v ligi imel najslabše povprečje izgubljenih žog na tekmo (4,5). Seveda je to povezano s tem, da je žoga veliko v njegovih rokah, obrambni igralci so nanj izvajali velik pritisk, kar pripelje do večjega števila napak pri vo- denju in podajah. Medtem ko se mu je v »playoffu« minutaža sicer povečala le za nekaj več kot minuto, pa je povprečje doseženih točk izboljšal za dobre tri točke na tekmo, kar je pomenilo, da je bil po koncu sezone celo najboljši strelec izločilnih dvobojev. Izboljšal se je tudi v skoku, imel pa je v povprečju neko- liko manjše število asistenc na tekmo (6,4). Upad je bil verjetno posledica tega, da je bila ekipa v izločilnih dvobojih bolje »skav- tirana« (obrambe nasprotnikov so se bolje pripravile na napadalni sistem), nanj so pri igranju »pick and roll« izvajali večji pritisk, poleg tega pa je Luka večkrat metal na koš kot v rednem delu (posledica številnih izolacij v igri 1 : 1 in agresivne obrambe, ki jo je prebijal in zaključeval z meti). Te teze lahko potrdim z dejstvom, da je imela ekipa Dallasa v izločilnih dvobojih dobre štiri asi- stence na tekmo manj kot v rednem delu. Še vedno pa je bil med vsemi asistenti na visokem osmem mestu v ligi. Izgubljal je dobre pol žoge manj na tekmo, kar je po- sledica tega, da je imel dobro pomoč pri prenosu žoge v Brunsonu in Dinwiddieju (tudi na postavljeno obrambo je do krea- cije večkrat prihajal s pozicije dve). Luka se je izboljšal tudi v igri v obrambi – na tekmo je imel kar 1,8 ukradene žoge, to pa ga je dvignilo na četrto mesto med igralci v izlo- čilnih dvobojih. Poleg tega je bil najboljši še po dvojnih dvojčkih. Luka je v »playoffu« prevzel nase še večje breme in upravičil vlogo prvega zvezdnika ekipe. Pohvalno je predvsem to, da je imel večji nadzor nad žogo (manj izgubljenih žog) ter da je v obrambi odigral boljše (več ukradenih žog). „ Analiza povprečja doseženih točk v rednem delu 59,4; 59% 40,6; 41% Slika 7. Delež metov na koš iz igre Slika 8 prikazuje deleže košev od povpre- čja 28,4 točke na tekmo: delež košev za dve točki je bil 47,6 %, delež košev za tri točke 32,6 % ter delež prostih metov 19,8 %. Od tega je pri zadetih metih za dve točki bilo kar 38,9 % zadetih košev iz obarvanega polja (»raketa«), 8,7 % pa s polrazdalje (med obarvanim poljem in črto za tri točke). 89,3 10,7 Slika 9. Delež zadetih metov za dve točki Slika 9 prikazuje delež zadetih metov za dve točki, ki si jih je Luka skreiral sam (89,3 %), in delež zadetih metov za dve točki, ki jih je dosegel po asistencah soigralcev (10,7 %). 78,1 21,9 Slika 10. Delež zadetih metov za tri točke Slika 10 prikazuje delež zadetih metov za tri točke, ki si jih je Luka skreiral sam (78,1 %), 47,6; 47% 32,6; 33% 19,8; 20% Slika 8 34 in delež zadetih metov za tri točke, ki jih je dosegel po asistencah soigralcev (21,9 %). 85,8 14,2 Slika 11. Delež vseh zadetih metov Slika 1 1 prikazuje delež vseh zadetih metov, ki si jih je Luka skreiral sam (85,8 %), in delež vseh zadetih metov, ki jih je dosegel po asi- stencah soigralcev (14,2 %). Zanimivi so še podatki, da je Luka na koš vrgel od 30 do 34 % vseh ekipnih metov za dve ali tri točke (to pomeni, da je v pov- prečju zaključeval vsak tretji napad). V pov- prečju je skočil za 29,1 % vseh odbitih žog, imel kar 52,4 % vseh asistenc in izgubil 48,3 % vseh izgubljenih žog ekipe. „ Analiza povprečja doseženih točk v »playoffu« 58 42 Slika 12. Delež metov na koš iz igre Slika 12 prikazuje delež vrženih metov na koš iz igre: v 58 % se je odločal za met za dve točki, v 42 % pa za met za tri točke. Slika 13 prikazuje delež košev (od povpre- čja 31,7 točke na tekmo): za dve točki je ob- segal 45,9 %, delež košev za tri točke 32,2 % ter delež prostih metov 21,9 %. Od tega je pri zadetih metih za dve točki bilo kar 40,8 % zadetih košev iz obarvanega polja (»rake- ta«), 5,1 % pa s polrazdalje (med obarvanim poljem in črto za tri točke). 83,5 16,5 Slika 14. Delež zadetih metov za dve točki Slika 14 prikazuje delež zadetih metov za dve točki, ki si jih je Luka skreiral sam (83,5 %), in delež zadetih metov za dve točki, ki jih je dosegel po asistencah soigralcev (16,5 %). 78,4 21,6 Slika 15. Delež zadetih metov za tri točke Slika 15 prikazuje delež zadetih metov za tri točke, ki si jih je Luka skreiral sam (78,4 %), in delež zadetih metov za tri točke, ki jih je dosegel po asistencah soigralcev (21,6 %). Slika 16 prikazuje delež vseh zadetih metov, ki si jih je Luka skreiral sam (81,9 %), in delež vseh zadetih metov, ki jih je dosegel po asi- stencah soigralcev (18,1 %). Luka je na koš vrgel od 30 % (za tri točke) do 38 % (za dve točki) vseh ekipnih metov (to pomeni, da je v povprečju zaključeval vsak tretji napad). V povprečju je skočil za 33,9 % vseh odbitih žog, imel kar 44,0 % vseh asistenc in izgubil 46,1 % vseh izgu- bljenih žog ekipe. „ Zaključek Luka je globalni košarkarski zvezdnik, ki ima zaradi svoje konstitucije nekoliko dru- gačno vlogo v ekipi v primerjavi z drugimi zvezdniki, predvsem temnopoltimi. Luka že po konstituciji ni atlet, zato ekipa z njim ne more igrati zelo hitre košarke. Dallas je v rednem delu zadnje sezone igral košarko z najmanj posesti žoge med tekmo (95,64) med vsemi ekipami lige. V izločilnih dvo- bojih pa so zasedli 13. mesto med 16 eki- pami (93,31). V rednem delu in v »playoffu« je na največ posesti igrala ekipa Minnesota Timberwolves (102,92), prvaki lige (Golden State Warriors) so v »playoffu« igrali v pov- prečju na posest žoge 97,61. Za telesno višino (201 cm) ima izreden pre- gled nad igro, odlično kontrolo nad žogo in visok košarkarski IQ, kar pomeni, da lahko igra na več položajih (primarno kot orga- nizator igre). Poleg tega je mentalno zelo čvrst, rojen zmagovalec in timski igralec. Vodstvo ekipe Dallas Mavericks je to v njem prepoznalo že pred naborom leta 2018. Vsa filozofija dela, sistem igre in marketing se vrtijo okrog Luke. Kako je ekipa odvisna od njega, potrjujejo navedene številke z grafi- koni, s katerimi v ligi NBA res natančno ana- lizirajo vsakega posameznika. 45,9 32,2 21,9 Slika 13. Delež košev (od povprečja 31,7 točke na tekmo) 81,9 18,1 Slika 16. Delež vseh zadetih metov iz prakse za prakso 35 Že pri kolektivni taktiki sem razlagal, kako ima Luka velik vpliv na organizacijo napa- da. Žoga je veliko v njegovih rokah, s svojo kreativnostjo si lahko izbori veliko metov povsem sam, brez neposredne pomoči so- igralcev (78–85 % vseh metov za dve ali tri točke). Njegovi najpogostejši zaključki so iz obarvanega polja ali pa izza črte za tri toč- ke, nekoliko manj je zaključkov s polrazda- lje. Luka si v igri v povprečju vzame pravico, da zaključi vsak tretji napad. Vse to so podatki, ki potrjujejo kakovost enega najboljših košarkarjev na svetu. V štiriletni karieri v NBA je dosegel že veliko, dobil mnogo individualnih nagrad (novi- nec leta v NBA, trikrat izbran v najboljšo peterko lige NBA, dvakrat igralec meseca, sedemkrat igralec tedna, petkrat novinec meseca, najboljša peterka novincev lige), vendar bo za tisto glavno nagrado (prvak lige NBA) moral imeti še boljše soigralce, ki bodo njega in ekipo naredili še boljšega. „ Literatura: 1. Official NBA Stats (2022). NBA Advanced Stats. Stats Home. Pridobljeno 25.6.2022, iz https://www.nba.com/stats/ . 2. Official NBA Stats (2022). NBA Advanced Stats. Pridobljeno 25.6.2022, iz https://www. nba.com/stats/player/1629029. Blaž Bergant, prof. šp. vzg, OŠ Janka Kersnika Brdo, Brdo pri Lukovici 5, 1225 Lukovica, blazbergant@yahoo.com