Zb. gozdarstva in lesarstva, L. 14, št. 2, s. 201 - 220, Ljubljana 1976 UDK 684. 0.425.1+684.0.181.2(497.12) OBSTOJEČA IN POTENCIALNO MOŽNA OBREMENJENOST GOZDOV ŠALEŠKE DOLINE Z ŽVEPLOVIM DVOKISOM (S~) Marjan ŠOLAR Sinopsis Avtor ugotavlja glede na zunanje znake in spremembe v vsebnosti žvepla v smre- kovih iglicah, kako vpliva zrak, onesnažen z žveplovim dvokisom (SO2) na gozdo- ve v Šaleški dolini. Ta ugotovitev je temelj napovedi o tem, kako poškodovani bodo gozdovi po izgrad- nji IV. faze TE Šoštanj, ki bo povečala obstoječo emisijo so2 za približno 72%. Narejene so številne primerjave in preskusi značilnosti razlik o vsebnosti žvepla v eno in triletnih smrekovih iglicah iz različnih plinsko vplivanih in nevplivanih gozdnih predelov v Sloveniji. EXISTING AND POTENTIAL SULPHUR DIOXIDE (S02) IMPACT ON THE FORESTS OF ŠALEŠKA VALLEY Marjan ŠOLAR Synopsis The paper deals with the influence of the air polluted by sulphur dioxide (S~) on the forests of Šaleška valley. The method used in evaluating this impact is based on the exterior signs of damage as well as on the changes in sulphur con- tent in the spruce needles. The findings are to be used as a basis of the damage forecasts in the forests concerned after the completion of the phase IV of the thermal electric plant Šoš- tanj which will increase the existing emission by approximately 72 percent. Numerous comparisons and sulphur content significance tests have been made in one and three years old spruce needles from various forest regions in Slovenia influenced by so2 as well as from the ones that have not been influenced. 201 Prispelo: 2.11.1976 Avtorjev naslov: Marjan ŠOLAR, dipl. inž. gozd. višji raziskovalni sodelavec Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo pri Biotehniški fakulteti 61000 Ljubljana, Večna pot 30 202 1. UVODNA POJASNILA Raziskave so bile narejene zato, da bi glede na obstoječe emisijsko (v ozracJe oddani SO2) in imisijsko (poškodbe) stanje izdelali kolikor mogoče natančno napo- ved imisij po povečanju TE za moč 320 MW. Obstoječe tri faze TE oddajajo dnevno 243 ton 802. IV. faza bo dodatno oddala v ozračje 175 t S02, kar pomeni 72,5% več. Vpliv kake emisije na rastlinstvo ugotavljamo ponavadi na štiri načine: - po značilnih zunanjih znakih ali simptomih, - po spremembi v kemični sestavi rastlinskih tkiv, - po metodah zmanjšane asimilacije, kar gozdnogospodarsko istimo z zmanjšan- jem prirastka, - po pojavljanju večjega deleža bolezni in škodljivcev na gozdnem drevju zaradi fiziološke oslabljenosti, ki so jo povzročili plini. Pri našem delu smo uporabili prvi, drugi in delno tudi četrti način. Ugotavljan- je zmanjšanega prirastka je sicer najboljši kazalnik, a dolgotrajno delo, ki ga v tem času ni bilo mogoče opraviti. Pokaže nam, kje je tista stopnja obremenje- nosti, ki jo povzročajo plini in ima za posledico gospodarsko škodo - manjšo pro- izvodnjo lesa in manjše donose gozdov. 2. SPLOŠNI NARAVNI POGOJI, POMEMBNI ZA ODNOS EMISIJA - !MISIJA ( POŠKODOVANOST) Na nastanek poškodb pri določeni emisiji odločilno vplivajo naravni pogoji. Na primer vrsta in oblika tal sta odvisni od geološke podlage. Določena vrsta tal je pogoj za razvoj specifičnih gozdnih združb z različno drevesno sestavo. Kot vemo, se drevesne vrste bistveno razlikujejo glede na to, koliko so odporne pro- ti plinom. Iglavci so v primerjavi z listavci občutno manj odporni. Za nastanek poškodb je odločilna tudi kombinacija reliefnih in vremenskih razmer. V ozkih, globokih dolinah z manjšim premikanjem zračnih mas se plini slabo raz- redčujejo, pogosto nastopajo temperaturni obrati ali inverzije, emitirani plini se porazdele v majhnem prostoru in zato dosegajo vseuničujoče visoke koncentracije (Zasavje). Nasprotno se v vetrovnih ravninskih predelih brez temperaturnih obra- tov plini dvigajo ali pa jih veter odnaša in razredčuje. Če so ob vsem tem še drevesne vrste v gozdovih odporne, poškodbe pravzaprav ne morejo nastati. Šoštanj s svojo okolico leži na sredini med obema skrajnostma. Dolina je ploska, obrobno hribovje oddaljeno, razen Lokovice in grebena tik nad termoelektrarno, gozdovi mešani z dobršnim deležem občutljivih iglavcev. Lokalna inverzijska plast leži zelo nizko od 100 do 120 m pod dnom doline in nekako varuje dolino. Druga slabo izražena inverzijska plast leži od 200 do 250 m nad dnom doline. Predvi- dena višina novega dimnika IV. faze bo to plast prebila, tako da ne bo bistvene- 203 ga povečanja koncentracij pod nadm. višino 600 m. Zelo verjetno pa se bodo raz- mere poslabšale v bolj oddaljenih, nadmorsko višje ležečih gozdnih predelih od zahoda do vzhoda (severno ležeči del kotline). V oddaljenosti pet in več kilome- trov imamo gozdne predele, v katerih je več iglavcev - smreke, ki bo prav go- tovo nekoliko prizadeta in bo manj priraščala - posledica tega bo gospodarska škoda. Dosedanja proučevanja kažejo, da ni pričakovati poslabšanja posrednih vlog gozda. 3. PREGLED REZULTATOV RAZISKAV 3. 1 Zunanji znaki poškodb Pri določeni stopnji vpliva onesnaženega ozračja na rastlinstvo se pokažejo na posameznih rastlinskih vrstah tipični, za vrsto emisije značilni zunanji znaki o- bolenja ali simptomi. Zunanji znak (odmrlo ali na pol odmrlo tkivo) je vedno po- sledica že dalj časa trajajočih motenj v fizioloških procesih rastline. Težavnej- ša je determinacija simptomov. Enake ali vsaj podobne patološke slike rastlin- skega tkiva in oblike vzrasti lahko povzroče popolnoma različni vplivi (suša, po- zeba, rastlinske bolezni ali škodljivci, neustrezno rastišče, provenienca semena in sadik ... ). Determinacija poteka po načelu izločanja možnih vzrokov. Že v letih 1971 in 1972 smo pri rednem spremljanju žarišč imisijsko poškodovane gozdne vegetacije v Sloveniji v glavnem pregledali ožjo šoštanjsko okolico (greben za TE) in ugotovi- li znake lažjega obolenja gozdnega drevja zaradi žveplovega dvokisa na prvem grebenu za TE. Poleg tega smo opazili slabo izraženo zaprašenost. Po teh ugo- tovitvah smo Šoštanj registrirali kot imisijsko žarišče, ki ga je treba v prihod- nje bolj podrobno raziskati. Leta 1973 in do sestavljanja tega poročila v letu 1974 smo naredili štiri pregle- de ožje in širše šoštanjske okolice. Pri tem smo ugotovili tole: a) Zunanji znaki ali simptomi so opazni samo na prvem grebenu južno od TE, najbolj na koti 535 m (po karti 1:50.000). b) Poškodovani so predvsem iglavci (jelka, smreka in rdeči bor), pri enem opa- zovanju v letu 1973 (avgust) pa smo opazili poškodbe tudi na bukvi. c) Poškodbe so bile od majhnih do srednjih. Rastline imajo od 10-20% poškodo- vanih iglic ali listov. d) Nekaj smrek ima nagnjene vrhove, ki so značilna poškodba, nastala zaradi de- lovanja plinov. Po tem pojavu približno ocenjujemo plinske poškodbe. e) Delež sušic je sicer opazno večji kot v oddaljenih zdravih gozdovih, na kate- re plin ni vplival, vendar vzroki sušenja niso dovolj proučeni. f) Na rastlinah nismo ugotovili prašnatih usedlin, ker so vsa opazovanja poteka- la po dežju. Na gozdnih tleh, predvsem ob panjih so usedline pepela zelo o- pazne. 204 3. 2 Kemične analize Najbolj uporabljana metoda določevanja škodljivega delovanja plinov so kemične analize rastlinskih tkiv (asimilacijskih organov) na vsebnost žvepla. Znano je, da imajo asimilacijski organi kake drevesne vrste v enaki starosti, enakem letnem času in položaju v krošnji zelo stalne deleže nekaterih snovi. Skoraj nepomemb- no vlogo imajo tla, geološka podlaga in drugi ekološki pogoji. V ta namen smo jeseni leta 1973 odvzeli vzorce 26 smrek iz širše okolice Šoštanja (glej tabelo 1). Odvzeli smo enoletne in triletne iglice iz 7. do 10. vretena vej (gledano od vrha navzdol). Pri vzorčenju smo skušali zajeti vse smeri, lege in oddaljenost do teo- retično možnega nastopa poškodb na razmeroma oddaljenih pobočjih (do max. 6,55 km). Žveplo je bilo določeno po metodi Eschka (Fakulteta za naravoslovje in tehnologi- jo, mag. M. Petovar) kot celotno žveplo v sulfatni obliki (S04) in nato preraču­ nano na čisto žveplo. Najnižja določena vrednost S je O, 136%, preračunano na suho snov, najvišja O, 337% za enoletne iglice. Triletne iglice imajo po pravilu daljše izpostavljenosti višje vrednosti, ki se gibljejo v razponu od O, 234% do O, 508% žvepla. Srednja vrednost znaša za enoletne iglice O, 237%, za triletne pa O, 344%. Če te vrednosti primerjamo z vrednostmi vsebnosti žvepla iz zdravih, čistih gozd- nih predelov, ugotovimo že brez statističnih metod precejšnje razlike. Srednja vrednost žvepla iz 12 vzorcev iz Pokljuke in Bohinja znaša za enoletne iglice O, 132% in triletne O, 156% žvepla. Šest vzorcev iz Krima ima to vrednost O, 113% in O, 123%, štirje vzorci iz Karavank nad Jesenicami O, 107% in O, 151 %, pet iz Kopitnika v Zasavju O, 149% in O, 214%, štirje iz širše okolice Celja ( Inčica, Vin- ska gora, Svetina) O, 170% in O, 229% S, trije iz zgornje Mežiške doline pa O, 103% in o, 126% žvepla. Pregledna tabela srednjih vrednosti vsebnosti žvepla v smrekovih iglicah (%) Področje Si' (enoletne) x (triletne) Št. vzorcev Šoštanj 0,237 0,341 26 Alpe 0,132 0,156 12 Krim . 0,113 0,123 6 Karavanke 0,107 0,151 4 Zasavje 0,149 0,214 5 Celje 0,170 0,229 4 Koroška 0,103 0,126 3 205 3. 2.1 Preiskus značilnosti razlik srednjih vrednosti vsebnosti S v smrekovih iglicah z "domnevnega" šoštanjskega plinskega območja in primerjalnih območij 1. Primerjava Šoštanj - Alpe a1 - enoletne iglice n1 = 26 n2 • 12 t(izrač.) = 9,142; x1 == o ,237% s x2 = 0,132% S 6 x = O' 105% S* (značilno) s1 = 0,051 82 = 0,019 t(tab. C<.. = 0,05) = 2,093 Po kriteriju enoletnih iglic se šoštanjsko, do sedaj "domnevno" imisijsko žarišče značilno razlikuje od primerjalnega alpskega območja. a2 - triletne iglice n1 = 26 n2 = 12 t(izrač. ) = 12,007; ~\ = 0,341% S s1 = 0,067 x2 = 0,156% S S2 • 0,028 A x O' 185% S* (značilno) t(tab.Ot'..= 0,05) = 2,098 Značilna razlika, ki jo je pokazala primerjava triletnih iglic, dodatno potrjuje, da je na območju Šoštanja smreka obremenjena z žveplovim dvokisom (SOz). 2. Primerjava Šoštanj - Krim a1 - enoletne iglice n1 • 26 n2 = 6 t(izrač. ) • 9, 560 a2 - triletne iglice n1 = 26 n2 == 6 x1 = 0,237% S S1 = 0,051 x2 0,113% S s2 = 0,020 .6.x = 0 , 124% S* (značilno) t(tab. CX = O, 05) = 2,268 x1 = 0,341% S s1 = 0,067 ~ = 0,123% S s2 = 0,021 D. x = 0,218% S (značilno) t(izrač. ) = 13,930; t(tab. O(. = O, 05) = 2,208 Značilni razliki v primerjavi enoletnih in triletnih iglic. 206 3. Primerjava Šoštanj - Karavanke a1 - enoletne iglice n1 = 26 n2 = 4 t(izrač. ) = 4,967; a2 - triletne iglice n1 = 26 n2 = 4 t(izrač.) = 5,520; x1 = 0,237% S s1 = 0,051 x2 = 0,106% S s 2 = 0,023 A x = 0,131% S*(značilno) t(tab. O(, = 0,05) = 2,048 x1 = 0,341% S s1 = 0,067 x2 = 0,151% S s 2 = 0,030 L\ x = 0 , l90% S* ( značilno) t(tab. °' == 0,05) = 2,048 V obeh primerih značilni razliki. 4. Primerjava Šoštanj - Zasavje (primerjalni) a1 - enoletne iglice n1 = 26 n2 = 5 t(izrač.) -= 3,707; a2 - triletne iglice n1 == 26 n2 = 5 t(izrač.) = 3,934; x1 = 0,237% S s 1 == 0,051 x2 = 0,149% S s 2 = 0,029 6x = 0,088% S*(značilno) t(tab. C::l = 0,05) = 2,045 x1 = 0,341% S s 1 = 0,067 x2 = 0,214% S S2 == 0,058 A x "" o' 127% sJznačilno) t(tab. c,c. = 0,05) = 2,045 Kljub temu da gre za manjše D..x (razlika srednjih vrednosti) so pri S-odstot- nem tveganju razlike še vedno značilne. 207 5. Primerjava Šoštanj - Celje (primerjalni) a 1 - enoletne iglice n1 = 26 n2 = 4 t(izrač.) = 2,516; a2 - triletne iglice n1 = 26 n2 = 4 t(izrač. ) = 3,027; x1 = O ,237% S s1 = 0,051 -~ = 0,170% S S2 = 0,032 Ax = o ,067% S* (značilno) t(tab.O(, = 0,05) = 2,048 x1 = 0,341% S S1 = 0,067 x2 = 0,228% S s2 = 0,084 Ax = O' 113% S* (značilno) t(tab. CC. = 0,05) = 2,048 Tudi ta primerjava daje značilne razlike med aritmetičnimi sredinami. 6. Primerjava Šoštanj - Koroška a1 - enoletne iglice n1 = 26 n2 = 3 t(izrač. ) = 4,460; a2 - triletne iglice n1 = 26 ~ = 3 t(izrač.) = 5,412; x1 = 0,337% S s1 = 0,051 x2 = 0,103% S s2 = 0,020 Ax = 0,234% S* (značilno) t(tab. Ol = 0,05) = 2,050 x1 = 0,341% S s1 = 0,067 x2 = 0,126% S s2 = 0,032 6.x = 0 , 215% S*(značilno) t(tab.Dl = 0,05) = 2,050 t(tab. ot = O, 001)= 3,690 Značilni razliki tudi ob O, 1 % tveganju. Vseh šest dvojnih primerjav srednjih vrednosti vsebnosti celotnega žvepla v smre- kovih iglicah med domnevnim šoštanjskim plinskim območjem in območji, na ka- tere žveplo zanesljivo ni imelo vpliva, jasno kaže, da je bila domneva o manj- šem vplivu so2 na smreko popolnoma pravilna in v nobenem primeru površinsko pretirana. Iz navedenega sledi, da moramo biti pri dodatnem obremenjevanju goz- dov Šaleške doline z žveplovim dvokisom previdni, da škodljivi vpliv ne bi pre- segel tiste meje, ki ima za posledico zmanjšanje varovalnih in socialnih funkcij gozda. 208 3. 2. 2 Primerjava in ocene posameznih vrednosti vsebnosti žvepla v enoletnih in triletnih iglicah smreke iz Šoštanja Če si pogledamo tabelo 1, vidimo, da se vrednosti za enoletne iglice gibljejo v razmaku med najnižjo vrednostjo O, 136% S in najvišjo O ,470% S. Vzorec štev. 11 ni realen, ker je odvzet tik ob železniški progi in ga zato ne smemo upoštevati. Za sodbo o obremenjenosti vegetacije in ozračja je bolje, da analiziramo trilet- ne iglice, katerih vsebnost žvepla daje vpogled v imisijska dogajanja zadnjih treh let, V našem primeru je stanje tako: a) najnižja vrednost 0,234 nastopa pri vzorcu iz največje oddaljenosti (vzorec št. 19 v smeri ENE, 460 m nad morjem); b) najvišja vrednost 0,470 nastopa pri vzorcu št. 5, ki je bil odvzet pri domači­ ji na Velikem vrhu, kar potrjuje domnevo o najbolj potencialno ogroženem pre- delu v smeri l.Dkovica-Veliki vrh; c) več višjih vrednosti imamo na manj oddaljenih mestih. Na primer: vzorec št. 21 (vrednost 0,462), oddaljen 1,65 km, vzorec št. 10 (vrednost 0,416), od- daljen 1, 05 km, vzorec št. 15 (vrednost O, 416), oddaljen od vira emisij 3, 2 km; d) iz sistema izstopajoče vrednosti imajo vzroke v pogojih, ki nimajo z emisijo TE nobene povezave. To velja za vzorec št. 11 odvzet tik ob železniški pro- gi (vrednost S = O, 508), vrednost vsebnosti žvepla v vzorcu št. 2 (druga naj- manjša oddaljenost in četrta najnižja vrednost) in vzorec št. 17 (4, 5 km, 0,166, 0,285); e) za ugotavljanje povezave o vsebnosti žvepla v odvisnosti od nebesne smeri in nadmorske višine imamo premalo podatkov. Najvišja vrednost leži južno od TE, druga največja vrednost pa v smeri severozahod. Po nadmorski višini se razlikujeta za 100 m. V nadaljevanju želimo statistično ugotoviti, katere vrednosti izmed 26 vzorcev enoletnih in 26 vzorcev triletnih iglic z verjetnostjo 95% spadajo v omenjeno po- pulacijo in kakšni so vzroki izpadov v pozitivni in negativni smeri. a1 - enoletne iglice Z 5% == 1,96 S= 1,96 X 0,051 "' 0, 9996 = 10 x = 0,237% S zgornja meja: 0,237 + 1,0 = 0,337 % S spodnja meja: 0,237 - 1,0 = 0,137 % S Najvišja vrednost iz populacije vzorcev je O, 337% S, leži natančno na zgornji me- ji intervala, s tem spada v interval. Tako je tudi z najnižjo vrednostjo 0,136% S. Vse posamezne vrednosti so v omen- jenem intervalu. 209 a2 - triletne iglice Z 5% = 1,96 S= 1,96 X 0,067 = 0,131 x = O, 341% S zgornja meja: O, 341 + O, 131 spodnja meja: O, 341 - O, 131 0,472% S 0,210% S Najvišja vrednost med vzorci je O, 508 in gre iz intervala (vzorec leži tik ob že- lezniški progi). Druga najvišja vrednost O, 470 in tudi druge vrednosti so že v omenjenem intervalu. Najnižja vrednost O, 234 leži znotraj x - 1, 96 S. Iz obeh primerjav je razvidno, da razen enega obrazloženega primera vsi vzorci po analizirani vrednosti celotnega žvepla ne izkazujejo velike raztresenosti in da so bili odvzeti s pravilno domnevo o razširjenosti onesnaženega zraka v šaleški dolini. Enako smo ugotavljali že v prejšnjem poglavju. 3. 2. 3 Primerjava vrednosti vsebnosti žvepla v enoletnih in triletnih smrekovih iglicah iz Šoštanja in Celja Zato, da bi še bolje osvetlili obremenjenosti gozdnega rastlinstva z žveplovim dvokisom v Šaleški dolini, smo naredili tudi primerjavo z vzorci s celjskega plinskega območja. Ker pa imamo iz Celja samo vzorce z mejnega območja, ne pa iz jedra - sredine areala, poškodovanega gozdnega rastlinstva, smo tudi v Šoštanju vzeli za prvo primerjavo samo vzorce, ki so bolj oddaljeni od vira emi- sije. Ne glede na velikost poškodovanega območja morajo biti v mejnih predelih razmere zelo podobne. Mejno območje v našem primeru označuje prehod med vidnimi in nevidnimi poškodbami, se pravi tam, kjer ponehajo zunanji znaki. V tem pasu smo v Celju odvzeli leta 1971 sedemnajst vzorcev in ugotovili v njih vrednosti S, kot jih navaja tabela št. 8. Primerjava št. 1 - Šoštanj (večja oddaljenost kot 4 km) - Celje a1 - enoletne iglice n1 = 10 n2 = 17 t(izrač. ) = 2,103; x1 = x2 = 6x 0,219% S s1 = 0,056 0,178% S s2 = O, 029 0,141% SNZ (neznačilno) t(tab. Ol. = O, 05) = 2,343 Neznačilnost razlik potrjuje domnevo o enakih imisijskih razmerah v mejnih pre- delih. 210 a2 - triletne iglice n1 10 n2 = 17 t(izrač. ) = 2,191; x1 = 0,301% S ~ = 0,267% S A x = O' 034% S*(značilno) S1 0,040 S2 =0,039 t(tab. cJ., = 0,05) = 2,060 Razlika je značilna, vendar sta obe vrednosti skoraj enaki. Značilnost razlik si lahko razlagamo tudi s tem, da v enem ali drugem primeru nismo zajeli celot- nega vplivanega območja. Navedena testa potrjujeta, da je domneva o enakih ali vsaj zelo podobnih imisij- skih situacijah v mejnih predelih pravilna. Primerjava št. 2 - Šoštanj (vsi vzorci) - Celje a1 - enoletne iglice n1 26 n2 17 t(izrač.) = 4,811; a2 - triletne iglice n1 26 n2 = 17 t(izrač. ) = 4,604; x1 = 0,237% S S1 = 0,051 X2 = 0,178% S S2 0,029 ~x = 0, 059% S*(značilno) t(tab. O(= 0,5) = 2,079 x1 = O, 341% S ~ = 0,267% S ~x = 0, 074% S*(značilno) s1 = 0,067 s2 0,039 t(tab. CX= 0,05) = 2,080 Značilnost razlik nakazuje značilnost območij. Iz obeh primerjav lahko povzame- mo, da se vsebnosti celotnega žvepla v smrekovih iglicah iz robnih predelov med seboj ne razlikujejo značilno, in da se značilno razlikuje poprečna obremenjenost zajetega šoštanjskega imisijskega žarišča od poprečne celjske obrobne. Šoštanjsko imisijsko območje je s tem ponovno dokazano. 4. VREDNOST VSEBNOSTI ŽVEPLA V RASTLINSKIH TKIVIH Podatek o povečani vsebnosti žvepla v rastlinskih tkivih nam potrjuje vpliv one- sneženega ozračja na rastline. Stopnjo vpliva je zelo težko ali pa celo nemogoče določiti s kemičnimi analizami. Starejše teorije so na podlagi vsebnosti določene komponente iz onesnaženega ozračja razvrstile vzorce v več stopenj poškodova- 211 nosti, na primer: do vrednosti O, 10% S v smrekovih iglicah so vzeli za neškod- ljivo količino, od 0,10 - 0,25 je bila l. stopnja poškodovanosti, od 0,25 - 0,40 je bila osnova za srednjo - 2. stopnjo poškodovanosti itd. Teorija se je porušila ob dejstvu, da je v vzorcih iz močneje poškodovanih predelov vedno več odmrlih ali delno odmrlih iglic (rjavih ~ nekrotiziranih), ki vsebujejo manj snovi iz one- sneženega ozračja. Pojav si razlagamo s tem, da odmrlo ali delno odmrlo tkivo ne vsrkava več snovi, sekundarno pridobljene in akumulirane snovi se iz njega tudi izlužujejo. Tudi pri naših raziskavah smo omenjeni pojav že nekajkrat regi- strirali v Zasavju in Celju. Primerjava in razvrstitev vzorcev glede na različno vsebnost žvepla je možna (upravičena) samo v skupini vzorcev, ki so vsi brez odmrlih delov. Vzorci iz Šoštanja so bili vsi primerljivi, zato smo lahko naredili nekaj primerjav. Pove- dati moramo, da imajo lahko vzorci iz manj poškodovanih območij višje vredno- sti žvepla kot tisti iz močneje poškodovanih območij, zato nas šoštanjske razme- roma visoke vrednosti ne smejo presenetiti. Kemične analize nazorno kažejo, da emisija obstaja, zelo malo pa povedo o stop- nji vpliva. Važno je, da se pri primerjavah opremo na zanesljive podatke, pra- vilno določimo vrednost s primerjalnih območij in naredimo statistične preskuse. Leta 1973 nismo odvzeli primerjalnih vzorcev v čistih predelih blizu Šaleške do- line, ker smo imeli iz prejšnjih let vzorce iz predela Črne na Koroškem, celj- ske okolice (Vinska gora, Svetina, Vransko) in iz Zasavja (Kopitnik). Menili smo, da bi bili prav vzorci iz teh predelov ustrezni za šoštanjske primerjave. Pri pri- merjavah smo uporabili tudi vzorce iz Karavank, Bohinja, Pokljuke in Krima. Za obrazložitev ponovimo: ugotovljeno je, da je vsebnost žvepla pri določeni dre- vesni vrsti zelo konstantna od določene starosti (70 let) dalje, če so vzorci od- vzeti v istem času, na istem položaju v krošnji drevesa in enako obdelani. Ra- stišče (tla) ima pri tem podrejeno vlogo. Vsi ti pogoji so bili pri naših raziska- vah izpolnjeni. Če bi hoteli ugotoviti količinski vpliv 802 na gozdove v okolici Šoštanja, bi mo- rali hkrati analizirati prirastke. Šele ob primerjavi med vsebnostjo žvepla v ig- licah smreke in prirastkom bi zanesljivo lahko določili gospodarsko škodo. Pred- lagamo razširitev raziskav. POVZETEK Povečanje emisije za 75% ne pomeni tudi 75 - odstotnega povečanja imisij. Pri majhni obremenjenosti določeno povečanje emisije povzroči ponavadi manjše po- večanje !misije, pri močni obremenjenosti pa povzroči enako povečanje precej- šnjo škodo. Na primer: imamo malo poškodovan gozd, ki je nenadoma izpostav- ljen še enkrat večji koncentraciji plinov. Poškodovanost v tem primeru ne bo še enkrat večja. Če je poškodovanost že močna, pa že manjše povečanje lahko uni- či vse. 212 Upoštevati moramo tudi, da bo dodatna emisija SOz v Šoštanju prišla v ozračje na drugem mestu in večji višini. Zelo težko in skorajda nemogoče je, da bi s"e obe emisiji natovorili in na določenih mestih na terenu ustvarili za 75% slabše imisijske pogoje. Pri 75-odstotnem povečanju emisije S02 TE ŠOštanj, ter glede na raziskave v Šaleški dolini in izkušnje z drugih plinskih območij predvidevamo v prihodnosti tole: · l. Enako obremenjenost gozdnega rastlinstva v gozdnih predelih pod višino 600 m (nadmorska višina ŠOštanja + višina dimnika N. faze); 2. povečano obremenjenost nad 600 m, ki na bližnjih predelih lahko povzroči vid- ne poškodbe na ob6utljivih iglavcih (tu mislimo smreko); 3. smreka bo v vsem območju, ki smo ga leta 1973 zajeli z vzorci, manj pri- raščala; 4. pri listavcih ne pričakujemo večjih poškodb in večje gospodarske škode; 5. sam obstoj gospodarsko pomembnih drevesnih vrst ne bo ogrožen. Po dosedan- jih izkušnjah tudi ne bo ogrožen grmovni in zeliščni sloj, ki je poglavitni no- silec posrednih gozdnih koristi, zaradi česar ne pričakujemo v bližnji prihod- nosti bistvenega poslabšanja varovalnih in socialnih vlog gozda. Glede na ugotovitve in napovedi predlagamo: l. Podrobno je treba analizirati prirastek. 2. Gospodarske škode (izpad prirastka, manjša vrednost sortimentov, večje vla- ganje v obnovo, nego in varstvo gozdov ter v zasebnem sektorju še izguba na zaslužku pri izdelavi in spravilu) naj se izplačuje kot redna letna odškodnina. Škode na posrednih vlogah gozda, ki lahko nastanejo pri daljši izpostavljenosti delovanja plinov ali povečani intenziteti delovanja, je obravnavati ločeno na podlagi posebne študije. 3. Če se pokaže, da kaka drevesna vrsta v novih razmerah nima več prihodnosti (kljub temu da je to zelo malo verjetno), jo je treba na povzročiteljeve stroš- ke zamenjati z drugo, bolj odporno vrsto. Itazliko v morebitni manjši vredno- sti lesa ali manjšem prirastku obračunamo kot odškodnino. 4. Ob pogoju, · da posredne koristi gozda ne bodo zmanjšane, in da bo odškodnina pravilno določena in pravočasno izplačana, gozdarstvo nima pripomb k izgrad- nji N. faze TE Šoštanj. EXISTING AND POTENTIAL SULPHUR DIOXIDE. (S02) IMPACT ON THE FORESTS OF ŠALEŠKA VALLEY SUMMARY A 76 percent increase in emission does not represent an equal increase in immis- sion. At low concentration levels a certain increment in emission usually brings 213 about a small increase in immission. At high concentration levels, however, the same increase causes a significant damage. For exa.mple: in case of a little da- maged forest which has been suddenly exposed to a double gas concentration, the damage will not increase by 100 percent. In case of a severely damaged forest, however, even a smaller increase can cause a complete destruction. It bas to be also considered that the additional SQ.i emission in Šoštanj will en- ter the atmosphere at a greater height and at a different locale. It is very un- likely - virtually impossible - that both emissions would be superimposed, thus creating at certain places immission by 75 percent greater from the existing one. On the basis of the research conducted in Šaleška valley and of the experience from other gas - endangered forest areas the following effects can be expected if a 75 percent increase in so2 emission from the thermal power plant Šoštanj is to take place: · l. The same level of gas-load acting upon forest in places up to 600 meters above sea leve! (altitude of Šoštanj + the stage height in phase IV) 2. An increased gas-load in altitude above 600 meters, which can cause visible damages to the sensitive conifers (spruce) in the nearby localities 3. The increment growth of spruce will decrease in the entire area covered by sampling in 1973 4. In case of deciduous tree species no significant damages and economic losses are foreseen 5. The very existence of economically important tree species will not be endan- gered. According to previous experiences the shrub and herb layers will not be endangered either. These two layers are the main carriers of the indirect forest functions, therefore no essential reduction of social and protective func- tions are to be expected in the near future. On the basis of these findings and forecasts the following is suggested: 1. A detailed increment growth analysis is to be made 2. Economic damages (loss in increment, lower assortment value, higher invest- ments in regeneration and protection of the forests and in the case of private owners also the loss of earnings in primary conversion and transport) should be paid out as indemnities on a yearly basis. The damages to the indirect fo- rest functions that can occur after a longer exposure to the gas impacts or due to an increase in gas concentration are to be dealt with in separate study 3. In case it shows that a certain tree species bas no future under the new con- ditions (which is not very likely) it bas to be replaced by another, more re- sistant tree species at the expense of the party responsible for such new con- ditions. In case that the new tree species would have a lower increment and/or its wood would fetch lower prices, the differences are to be calculated and paid out as indemnities 214 4. There would be no further remarks regarding construction of phase IV of ther- mal power plant Šoštanj, provided: - the social and protective functions of the forests will not be reduced, - the indemnities will be calculated in a correct manner and paid in tirne. 6. UPORABLJENI VIRI BERGE, H., IAAG, O.: Handb.ich der Pflanzenkrankheiten 4. del, Berlin 1970. BLEJEC, M. : Statistične metode v gozdarstvu in lesarstvu, Ljubljana, 1969. GARBER, K.: Luftverunreinigung und ihre Wirkungen, Berlin 1967. IUFRO: Gradivo IUFRO kongresov (1966, 1970-1972). PARADIŽ, B.: Vpliv termoelektrarne Šoštanj na onesnaženje zraka v Šaleški do- lini - 1974. VAN HAUT-STRATMANN: Farbtafel-atlas uber Schwefeldioxid - Wirkungen an Pflanzen. ŠOLAR, M.: Lastno interno objavljeno in manuskripno gradivo (elaborati, poro- čila, izvedenska mnenja ... ). 7. PRILOGE a) Tabele 1-8 b) Pregledna karta lokacij odvzema vzorcev, M= 1:50.000. 215 Tabela 1: Rezultati kemičnih analiz o vsebnosti SO4 in S smrekovih iglic iz šoštanjske okolice 1973 enoletne triletne ocena štev. S04% S% SO4 % S% 1 3 odd. v smer nadmor. vzorca km inter. višina Splošna značilnost: 1 0,686 0,229 0,952 o, 318 + + 3,15 ESE 430 neposredno odprto 2 0,568 0, 190 0,838 0,280 + + 1,18 SE 460 neposredno odprto 3 0,820 0,274 1,060 o, 354 + + 2, 10 SSE 540 neposredno odprto 4 0,652 0,218 1,084 0,362 + + 2,00 s 550 neposredno odprto 5 1,008 o, 337* 1,408 0,470* + + 2,80 ssw 600 neposredno odprto 6 0,688 0,230 1,188 o, 397 + + 2,25 sw 480 delno ovirano 7 o, 708 0,236 0,904 0,302 + + 1, 50 ssw 440 delno ovirano 8 0,608 0,203 0,964 0,322 + + 1,00 s 400 zaprta dol. lega 9 0,872 0,291 1,032 0,345 + + 0,48 SE 500 neposredno odprto 10 o, 744 0,248 1,264 0,416 + + 1,05 WNW 500 neposredno odprto 11 0,886 0,296 1,522 0,508 + + 2,00 WNW 400 popolnoma zaprto (proga) N .... 12 0,586 0,196 0,898 0,300 + + 3,35 wsw 540 delno ovirano C., 13 0,596 0,199 0,988 o, 330 + + 3,05 w 560 odprto ( drugi greben) 14 0,848 0,283 1,016 0,339 + + 3,10 WNW 600 neposredno odprto 15 0,910 0,304 1,246 0,416 + + 3,20 NW 500 dolina delno odprta 16 o, 720 0,240 1,016 o, 339 + + 5,25 NNW 500 zaprto 17 0,496 0,166 0,852 0,285 + + 4,45 ESE 480 odprto 18 0,552 0,184 o, 826 0,276 + + 6,35 ESE 450 gen. odprto 19 0,512 0,171 o, 702 0,234Li + + 6,50 ENE 460 gen. odprto 20 0,408 o, 136A o, 782 0,261 - + 4,50 ENE 480 gen. odprto 21 0,888 0,297 1,382 0,462 + + 1,65 NE 440 odprto nizko 22 O, 752 0,251 0,920 o, 307 + + 4,60 NW 520 dolinski dostop 23 0,814 0,281 1,056 0,353 + + 6, 50 NW 750 odprto daleč 24 0,616 0,206 0,984 0,329 + + 4,05 N 400 dolinski dostop 25 0,948 o, 317 1,044 0,349 + + 5,10 NW 650 odprto 26 0,668 0,223 01832 0,283 + + 6, 10 NW 600 odprto x = 0,237 0,341 * najvišji vrednosti A najnižji vrednosti Tabela št. 2: Primerjalni vzorci iz alpskega prostora (Pokljuka, Bohinj) 1973 enoletne triletne štev. 804% S% SO4 % S% vzorca 1 0,388 0,113 0,656 0,219* 2 0,342 0,114 0,355 0,118 3 0,476 0,159 0,550 0,184 4 0,480 o, 160* 0,527 0,176 5 0,456 o, 152 0,466 0,156 6 0,382 o, 128 0,452 0,151 7 0,435 0,145 0,458 0,153 8 0,334 0,112 0,383 o, 128 9 0,443 0,148 0,450 o, 150 10 0,382 0,128 0,440 0,147 11 0,335 0,112 0,480 0,161 12 0,350 0,117 0,368 0,123 x• 0,132 0,156 'Tabela št. 3: Primerjalni vzorci - Krim 1971 enoletne triletne štev. SO 4 % vzorca S% SO 4 % S% 1 0,28 0,094 0,33 0,110 2 0,30 0,100 0,35 0,117 3 0,40 0,134 0,46 0,154 4 0,40 0,134 0,42 0,140 5 0,27 0,090 0,29 0,097 6 0,37 0,124 0,36 0,120 x= 0,113 0,123 217 .. Tabela št. 4: Primerjalni vzorci - Karavanke 1971 enoletne triletne Štev. S0 4 % S% S0 4 % S% vzorca 1 0,33 0,110 0,39 o, 130 2 0,35 o, 117 0,58 0,194 3 0,22 0,073 0,40 0,134 4 0,38 0,127 0,43 0,144 x"' o, 107 0,151 Tabela št. 5: Primerjalni vzorci Zasavje 1971 enoletne triletne Štev. so 4 % vzorca S% S0 4 % S% 1 0,40 0,134 o, 71 0,237 2 0,43 0,144 0,88 0,294 3 0,59 o, 197 0,67 0,224 4 0,36 o, 120 0,45 o, 150 5 0,45 0,150 o, 50 0,167 x= 0,149 0,214 Tabela št. 6: Primerjalni vzorci - Celje 1971 enoletne triletne Štev. S0 4 % S% so 4 % S% vzorca 1 0,65 0,217 1,06 0,354 2 0,50 O, 167 0,57 0,190 3 0,44 0,147 0,58 0,194 4 0,45 0,150 0,53 0,177 x= 0,170 0,229 218 Tabela št. 7: Primerjalni vzorci - Koroška enoletne triletne štev. so 4 % S% so 4 % S% vzorca 1 0,34 0,114 0,48 0,160 2 0,34 0,114 0,36 0,120 3 0,24 0,080 0,29 0,097 x= O, 103 o, 126 Tabela št. 8: CELJE ŠOŠTANJ (rob nad 4 km) enoletne triletne Št. v. enoletne triletne Štev. S04% S% S04% S% št. S% S% vzorca 1 0,54 0,180 0,62 0,207 16 0,240 0,339 2 0,65 0,217 0,84 0,281 17 0,166 0,285 3 0,59 0,197 0,89 0,297 18 0,184 0,276 4 0,69 0,230 1,01 o, 337 19 o, 171 0,234 5 0,46 0,154 0,88 0,294 20 0,136 0,261 6 0,55 O, 184 0,96 o, 321 22 0,251 o, 307 7 0,62 0,207 0,91 o, 304 23 0,281 O, 353 8 0,57 0,190 0,83 0,277 24 0,206 O, 329 9 0,47 0,157 0,74 0,247 25 o, 317 O, 349 10 O, 56 0,187 0,79 0,264 26 0,233 0,283 11 0,46 0,154 0,80 0,267 12 0,44 0,147 0,64 0,214 13 0,44 0,147 0,59 0,197 14 0,47 0,157 0,63 0,277 15 0,65 0,217 0,79 0,264 16 0,50 0,167 0,73 0,244 17 0,57 o, 190 0,73 0,244 X"" o, 178 0,267 x 0,219 o, 301 219