»Goriška Tiskarna* A. Gabršček.

Št. 4.

TAUJA * * #

Zbirka gledaliških iger.

Uro j a .

Fran Govekar o °^°vj° ^ Q ^

V GORICI 1902.

Tiska in zalaga »Goriška Tiskarna« A. Gabršček.

^ed^ed snubač.

Veseloigra v enem dejanju.

Ruski spisal VIKTOR KRYLOV (ALEKSANDROV.)
Preložil f Fran Gestrin.

)N C 030002

Osebe:

SEMEN ANDREJEVlC GRIBKOV,
doslužen častnik,

IVAN ANDREJEVlC GRIBKOV,
bivši uradnik,

JELISAVETA DMITROVNA (LILA), njiju nečakinja,
PAVEL FEDORIČ BARSOV, mlad profesor živalstva na
gubernijalnem gimnaziju.

brata posestnika

Dejanje se vrši v vasi, pripadajoči Gribkovima, blizu
gubernijalnega mesta, za naših dni.

Mala obednica — budoar v vaški hiši, z izbrano
opravo in okrašena s cveticami. Na desni okno in
duri na vrt. Druge duri zadaj na levi. Spredaj na
levi mizica in trije stoli. Lila  prihaja v beli obleki
skozi duri na lovi in prinaša napodnosu kavo, katero
postavi na mizo; Srez hip vstopi Baršov  iz vrta.

PRVI NASTOP.

Lila  in Bar  s o v.

Bar s o v. Lisaveta Dmitrovna, jaz...

Lila (se prestraši.) Ah!... ven ! ven ! ven !
ven ! (Barsov naglo izgine.) Eh, kako me je
prestrašil!

Barsov (se prikaže pri oknu.) Ali saj ste
sami!

Lila. Zakaj ste prišli?

Barsov. Ker ste sami, torej ... (Izgine
proti oknu in stopi iznova skozi duri.)

Lila. Odidite, pravim vam — saj sem
vam naročila, da čakajte v lopici.

Barsov.  Tam leta osa in me hoče pičiti.

Lila. Naj vas le piči, ker ste neubogljivi...
Odidite, vse pokvarite... takoj prideta oba
strica sem kavo pit; saj vidite, da sem pri¬
nesla kavo.

Bar so v. Ali meni se ros zdi, da me po
nepotrebnem skrivate pred njima.

Lila. Moj Bog! Zopet naj mu razjas-
nujem. Ali imam stara strica, ali ne?

Bar s o v. No, res, stara.

Lila. In je-li treba, da bi obolela?

Barsov. Priznavam, da ni.

Lila. Nepričakovana razburjenost ju
lahko vrže na posteljo.

Barsov. Dobro.

Lila. Kaj je na tem dobrega?

Barsov. Jaz samo pritrjujem, trditi
nečem, da je bolehati dobro.

Lila. Še to!

Barsov. Ali jaz vendar nisem nič raz¬
burljivega ! Kdo pa se more radi mene raz¬
buriti ?

Lila. Ah, ta sklep! Bog ve... da me še
umori!

Barsov.  Kaj je preprosteje, resnico po¬
vejte, in najbolje bo. Tu-le, striček, je

— 7  —

gimnazijski profesor, ki predava o živalstvu.
— Na šetnji v gaju sem se seznanila ž njim...
in pri županu našega mesta sva se shajala.

Lila. In potem naprej in naprej ? —
kako sva si koncem gaja prisegala ljubezen...
Ali naj vse povem ?

Bar s o v. Nikakor ne, to se, prosim, med¬
tem še lahko zamolči.

Lila. Saj sem vam že nekolikrat pove¬
dala, da me moja strica neizmerno ljubita in
sta neizmerno ljubosumna na vsakogar
naj jima le rečem o kakem zanimivem se¬
stanku, tri dni hodita potem s povešeno
glavo... in kaj še-le, ako jima privedeni v
hišo mladega človeka in takega... (Nehote se
zasmeje.) No res, tak klgpetec je, a vendar lep!

Bar so v. Ah, Lizaveta Dmitrovna, ako
bi kdo drugi to rekel, to je... niti brigal bi
se ne za to, ali vi... kako je to prijetno!

Lila. Kako bi vi ne razburili stricev?
Gotovo ju razburite... in takoj se jameta
mazati s salmijakom in piti kamilčin čaj...
Tega ne morem videti, tako rada ju imam.
Obljubila sem, da vas danes seznanim ž
njima. Torej ubogajte me!

Bar so v. Ali ste izmislili, kako?

— 8  —

Lila. Sem.

B a r s o v. In kako ?

Lila. Povem vam — ako takoj odidete.

Bar s o v. Obljubljam.

Lila. Porečem jima, da ste me rešili.. .
kake nevarnosti, ali razumete... vseeno...
Ali zdaj ven, ven, ven ! (Obrne ga in bije na hrbet.)

B a r s o v. Le poglejte, kako ravna z menoj
prava ljubezen, po hrbtu me bije. (Odide.)

Lila. Tak svojeglavec.

B a r s o v (se prikaže pri oknu.) Lizaveta
Dmitrovna!

Lila.  Že zopet? To je neznosno!

Barsov.  Zapečatiti...

Lila. Kaj ?

Barsov.  Podajte ročico... da zapečatim...

Lila.  Kaj je zopet to? Ali mo bodete
vedno tako mučili, ko se oženite ?

Barsov.  Gotovo.

Lila.  Ali vam napravlja to veselje?

Barsov.  Blaženost!

Lila  (razjarjeno.) Potem... potem vam...
(premeni glas) poljubite naglo in odidite! (Proži
mu roko.)

— 9  —

B a r s o v (gladeč roko.) Med... dišeči lipov
med, sladka moja mala ročica... ti grozna
moja vez... nikdar v življenju se ti ne iz¬
trgam. (Goreče poljublja njeno roko.)

Lila (iztrgavsi svojo roko.) Odidite... gresta.
(Barsov izgine.)

(Vstopi Ivan A. n d r e j i c G r i b k o v z le v e.)

DRUGI NASTOP.

Ivan Andrejič in Lila, pozneje
Semen An dr e j i 6.

Ivan (začuden obstane.) Kaj je to? Kaj je
to? ali je zima zdaj ? Odkod je priletela sne¬
žinka k nam? Ah, bela moja snežinka...
Dobro jutro, srček moj... (Že od daleč cmoka
z usti in potem jo poljubi.) In Semena Andrejiča
še ni tu? Ali še ni vstal?... to je zaspanec!
zaspane... to se mu bom posmehoval...

Lila (gledaje na vrt.) Stoj, prosim, striček...
glej... da, res, na vrtu je že... odšel je na
vrt... kaj da ga nisem opazila?

Ivan.  Pst-pošalim se ž njim...

(Sključi se v ozadju in postavi stol predse.)

(Z vrta vstopi Semen Andrejič Gribkov.)
S e m e n. Bog te pozdravi, oblaček moj

— 10  —

jasni... Bog te pozdravi... (Poljubi jo.) Kje
pa je Ivan Andrejič, ali še ni vstal? To je
zaspanec! to je zaspanec! (Ivan napravi z roko
rog in zatrobi budnico — potem pride izza stola.
Semen Andrejič pozdravi ga vojaški.)

Ivan.  Vi pa jako zgodaj hodite na vrt...
iz kakšnega vzroka?

Semen.  To je važna tajnost... Ali takoj
bo nehala biti tajnost. Blagovolite poslušati.

Ivan.  Gotovo mi je kaj grdega napra¬
vil... kako lepo stvar.

Semen.  Nedavno sem zapazil, da se na
rožnem grmu razvija roža... a tako seje
skrila v zelenje, daje  skoro videti ni bilo...
Prikril sem jo še bolje z listi— da bi je nihče
ne opazil, in vedno jo nadzorujem in opazu¬
jem... nikomur pa nisem črhnil ni besedice.

Ivan.  No, no, no — — Razumem, raz¬
umem, razumem.

Semen.  Včeraj zvečer pogledam, roža
se je popolnoma razcvela... zjutraj sem šel
tja, utrgal jo in tu-le jo prinašam. (Izvleče iz
žepa papirnat zavitek in iz njega rožo.) Najinemu

solnčecu, ki naju greje in razveseljuje.

prvo pomladno rožo — —

Lila.  Hvala-ljubi - (Poljubi

— 11  -

strica, potem gre na levo, pripetljaje si rožo na
ned rij e.)

Ivan.  Čutil sem, brat Semen Andreji«,
da mi pripravljaš nekaj grdega...

Semen.  Ivan! čemu te pikre besede?
Isto bi lahko rekel tudi brez tako trdih
izrazov !

Ivan.  Grdo je to; reci, kar hočeš, grdo

ostane_ Tako zavratno vse taji, — da bi

me pred njo ponižal... pripravil v zadrego...
da prihaja on z rožo in jaz samo... (zatrobi
budnico) s praznimi rokami... to je sramota!

Seme  n. Nisem te hotel razžaliti, Ivan,
nisem hotel.

Lila.  Ne prepirajta se! za Boga vaju
prosim, no prepirajta se... tako krasno jutro,
in vidva me hočeta razjeziti... jokala bom...
zbežim ... takoj se pomirita... (Ivanu.) Stric !...
roko... sem roko, takoj...

Ivan  (podajaje Semenu Andrejiču roko.) V
tako zadrego...

Lila.  Poljubita se... takoj se poljubita...

(Ivan Andreji« bliža se Semenu Andrejiču, da ga
poljubi, najedenkrat obstane in očituje odkima z glavo.)
Stri«! (Brata se poljubita.) Tako je lepo! In
zdaj bomo pili kavo.

- 12  —

Ivan (gre sest.) Ali vendar nisem priča¬
koval take sramote. (Lila naliva kavo.)

Semen. Jaz, Lila, sem ga razžalil; zato
mu ti natoči vso smetano... vso smetano,
vso mu daj, meni ni treba ničesar.

Ivan. Prosim te, ne ponižuj me še bolj
s svojo velikodušnostjo. Nikakor, njemu daj
smetano, njemu... jaz je nočem.

Semen. Jaz je tudi nečem... kako na¬
grado ti moram dati.

Lila. Ali bosta nehala?... Pila bosta,
kakor jaz hočem... kakor jaz nalijem.

Semen. Prav, oblaček moj!

Ivan. Prav imaš, snežinka moja!

Lila. Tu imaš ti in tu-le ti... zdaj pa,
prosim, pijta!

Ivan. Lila, Lila!... akoravno ti nisem
dal rože, vendar te nimam manj rad od
njega. (Skoro jokaje.) Zakaj pa mu daješ moč-
nejo kavo kakor meni?!

Semen. Ivan Andrejič; meni očitaj, a
ne nji... tu imaš, vzemi mojo čašico!

Ivan. To je preveč! to je že preveč,
Semen Andrejič...

Lila. Nikdar... vidim, da se vama danes

13  —

prav nič ne smilim in da me nič ne ubo¬
gata... no, z Bogom, jaz grem... grem od
vaju. (Hoče na desno oditi.)

Semen. Lila, Liliča... Lila... Tu imaš,
Ivan Andrejič, ah...

Ivan. Ne jezi se, dušica, ne jezi... ne
jezi, vse prenesem, vsako razžaljenje radi
tebe.

Lila. Ali saj vas nihče ni žalil... Tako
bi lahko živeli, da bolje ni mogoče... Rado-
vali se, prepevali. A tega ne, drug drugemu
morata napravljati neprijetnosti!

Semen. No vidiš, Lila, jaz želim miru...
ali on...

Lila. Raje bi zahvalila Boga, da sem
danes srečno ušla nesreči.

Ivan. Nesreči?

Semen. Kakšni nesreči? Liliča, kaj se
je zgodilo ?

Lila. Ako bi ne bilo njega, ne bi se pre¬
pirala, marveč jokala za menoj.

Semen.  Ne muči naju, temveč naravnost
povej, kaj se je zgodilo.

Ivan.  Ah, mene že zbada v srce...

Lila.  Tole se mi je zgodilo! — Še zdaj

14  -

se ne morem pomiriti... Vstala sem danes
jako rano in hotela sem šetati; hodim dalje
in dalje, kamor me vodijo oči... in zašla
sem globoko v gozd... v neprodirno goščo...

Ivan. Ah, oj oj, ah! zdaj meje zbodlo v bok.

Lila. Zagledam nekaj v gošči, kaj je, no
morem razločiti, nekaj črnega, sivega, kakor
bi nekdo zemljo ril. Pogledam, kaj je, in ko¬
lena so se mi zašibila... medved!

Ivan  (veselo.) Medved! Semen Andrejič,
to je izvrstno! Priredimo lov nanj...

Semen.  Tako, ti misliš na lov, ko Liliča
tu-le... lep človek si, no...

Ivan.  Ah, dobri srček, saj bi te bil lahko
požrl... zopet me je zbodlo...

Lila.  Stojim ni živa ni mrtva, kar se
dvigne na zadnji nogi, zadrhti grmovje...
tema se mi stori pred očmi... najedenkrat
zagrmi strel: moj Miško leži na vseh šti rih
pred menoj ! — in potem se ne spominjam
ničesar več; kakor sem stala, tako sem se
zgradila na travo.

Semen  (Ivanu Androjiču.) A ! ?

Ivan.  Ah, počakaj, da se oddahnem..,
kar sapo mi je zaprlo.

— 15  —

Lila (zase.) Zdi se mi, da napravlja no¬
vica izvrsten vtisek. Lepo se mi je posrečilo.
Saj sem sinoči ves večer premišljala.

Semen. No, no, kaj dalje, kaj dalje?

Lila. No, ko sem se zavedela, videla
sem poleg sebe lovca; od daleč je uzrl med¬
veda in ga usmrtil z enim strelom!

Semen. Izvrsten dečko!

Ivan. Ali je bil kmet?

Lila. Nikakor ne... predstavil sejo...
profesor na mestnem gimnazij u.

Ivan. A!? Semen Andrej ič!! vidiš, kako
koristna je učenost... najino Lilico je rešil...

Semen. Ah, dobri, dragi, čudovito dobri
človek... Kako pa se imenuje s priimkom...
k njemu morava... zahvalit ga... Zakaj ga
pa nisi sem povabila ?

Lila. Povabila sem ga... tukaj je...

Semen  (se ozira.) Kako, tukaj? kje?
Ivan Andrejič...

Lila.  Po vrtu šeta... poglejte, tam-le,
tam-le je, poglejte...

S e m e n. Mili, mili, dragoceni človek ;
takoj ga privedem sem... moj Bog, Lilico
mojo je rešil... (Poljubi jo.)

— 16  —

Ivan. Ne tvoje Liliče, temveč najino
Lilico. (Poljubi jo.)

Semen.  Prvo mesto in čast njemu —
privedem ga, takoj ga privedem. (Odide na vrt.)

Lila  (sebi.) Blagovolita tu vstopiti, duri
bodo odprte.

TRETJI NASTOP.

Lila in Ivan A n d r e j i 5.

Ivan.  Kam pa je dejal medveda?

Lila.  Odnesel ga je.

Ivan.  Velikega medveda?! Kaj govoriš,
ljubica, saj ga jedva dvigne.

Lila.  To je, on ga ni odnesel, ali neki
kmet je šel z vozom mimo, naložila sta ga
in odpeljala.

Ivan.  Kako pa je mogel kmet tam vo¬
ziti? Saj praviš, da se je zgodilo v gošči,
kjer niti stezice ni bilo...

Lila.  Ali, stric, kaj silite v me? — ako
pravim, da se je tam peljal kmet — verujte
mi vendar.

Ivan.  Mogoče, da se je peljal kje na
strani, in vidva sta ga opazila od daleč.

Lila.  Seveda...

17 —

Ivan. Tako, tako, tako... torej na strani
se je peljal kmetiček...

(Vstopita Semen Andrejič in Barsov.)

ČETRTI NASTOP.

Prejšnja, Semen Andrejič in Barsov.

Seme  n. Sem, sem, mladi mož, tu ste
nam vedno dobrodošel gost.

Ivan. K meni, v moje naročje! Hvala...
Jaz sein stric Ivan Andrejič... (Objame ga.)

Niti besedica več mi ne pride na jezik.

stric Ivan Andrejič sem... Bivala. (Nekoliko-
krat ga poljubita, zdaj Ivan Andrejič, zdaj Semen
Andrejič. Lila se poredno smehlja.)

Barsov.  V istini sem presenečen... no,
no. (Izvije se jima.) Dosti...

Lila  (tiho njemu.) No, kaj je? kako sem
izvršila ?

Barsov.  Dobro, samo ako se ne zago¬
voriva.

Semen.  Dovolite, vaše krstno in rod¬
binsko ime?...

Barsov.  Pavel Fedorič Barsov ... pro¬
fesor živalstva.

Talija 4.

2

18  —

Ivan. A! Kako lepo ime : Pavel Fedorič
Barsov.

Semen. Moj Bog! S čim naj vam po¬
vrneva to dobroto ? recite, kako uslugo vam
moreva storiti.

Ivan. Za najino Lilico sva za vse pri¬
pravljena... za vse, za vse...

Semen. Govorite, naravnost govorite...
česa želite ?

Barsov. Česa želim? O, ako bi le...

Lila (tiho njemu.) Prezgodaj je še... pre¬
zgodaj !

Barsov (zmeden.) Česa si želim ? česa...

Semen. No! no!

Barsov. Želim si... želim si... (Tuše
vloži kaka neizvršna želja iz krajevnih razmer.) (V
izvirniku:) Želim si, da bi jedenkrat podrli
stolp sv. Izaka cerkve.

Semen.  Šaljivec! šaljivec! s šalo se
hoče odtegniti... ljubezniv človek... pleme¬
nit, ponosen... ničesar ne zahteva.

Ivan.  No, vsaj čašico kave blagovolite...
vsaj čašico...

Barsov.  Z radostjo, od zjutraj še nisem
ničesar jedel...

— 19  —

S e m e n. Sem, sem... (posadi ga) blagovo¬
lite... tu-le mojo čašico...

Ivan. Nikakor ne, mojo izpijte, mojo...
niti dotaknil se je še nisem.

Semen. Ne, tu-le je moja, tu-le je moja...

Lila. Izpite obe, sicer se spreta...

Ivan. To je čudovito! to je čudovito!
vedno naju umiri; izpijte obe čašici... saj
sc je kava itak ohladila; in take nimam rad...
pijte, pijte, prinese nama sveže... Liliča, pri¬
nesi nama gorke.

Semen.  Ivan Andrejič, kako neuljudnost
si rekel!

Ivan.  Kaj pa ? (Tiho govori s Semenom
Andrejičem.)

Lila  (tiho Barsovu.) Izvrstno sem vse ure¬
dila, kaj ?

Bar so v. Prekrasno... ako se ne zago¬
voriva. (.le in pije.)

Lila  (tiho.) Ah, golobček moj, kakogladen
je postal... jejte, dragi moj... tu-le je še
smetana in tu-le in tu-le tudi.

Bar so v (tiho.) Ne posmehujte šemi, pro¬
sim ! Moj tek mi nikakor ne brani, da ne bi
oboževal svoje črnooke...

2*

— 20  —

Semen (Ivanu Andrejiču.) Počakaj, nekaj
si šepetata... (Glasno.) Torej, Liliča...

Lila. Ali želite kave... takoj... Ali pred
vsem odlikovati moram svojega rešitelja s
svetinjo za rešitev umirajočih. (Iztakne rožo.)

Semen. Kako? ti mu hočeš dati mojo
rožo?

Lila. Ali je ni zaslužil?

Ivan. Daj mu jo, daj! To je popolnoma
pravično in lepo.

Semen. Saj roža zvene, kaj bo delal
ž njo ?

Bar so v. Dovolite! Ta roža je bila na
nedriji Jelisavete Dmitrovne... ona mi je
dražja...

Lila (pripenjaje mu jo, tiho.) Ah, kako ne¬
umno, kako neumno govorite!! kako ne¬
umno!!! saj vam pravim, prezgodaj je še...

Semen. Zdi se mi, da začenja ž njo
nekako lj ubežnici ti...

Lila. Stric, stric! on mi je rešil življe¬
nje... in tebi je žal cvetice?

Semen. Ni mi je žal... samo mislim
si... kaj bo delal ž njo?...

Lila. To je sramota, sramota.

— 21  -

Ivan.  Da, sramota, sramota.

Lila  (s kavovnikom v roki, patetično.) Ako
bi ne bilo njega, ležalo bi pred vama moje
telo negibno, brez diha, ako bi ne bilo njega,
plakal bi nad mojo rakvijo, naposled, ako bi
ne bilo njega (premeni glas v navaden) ne mogla
bi ti dati sveže kave; toda zdaj se vrnem
takoj in ti prinesem Sveže gorke kavice.
(Odide.)

PETI NASTOP.

Prejšnji brez Lile.

Ivan  (boža Barsova po glavi.) Jej, junak, jej!

Semen  (zase.) Kako je to neprijetno...
ako bi jo rešil kak kmet, kaj bi bilo laglje...
dala bi mu četrt sto, 25 rubljev, in bil bi
zadovoljen... ali temu se ne more z ničimer
povrniti.... vsili se v hišo!, fej!  kako je
to neprij etno ... Ivan... (Ivan Andrejič se pri¬
bliža k njemu.) Prosim te, le ne bodi premehak!

Ivan.  Rešil je najino Lilico...

Semen.  Prav... vse je prav... ali, ako
boš preveč mehak proti njemu, pomisli, vsili
se nama še v obitelj, začne se Lili prilizo¬
vati ... in naj u opehari.

Ivan.  Kaj  pa misliš?

— 22

Semen. Takoj prvič je preveč zaupen
ž njo; kakor bi se že izdavna poznala...
vedenje pri prvem sestanku je popolnoma
drugačno...

Ivan. Res, to je nekako sumno ...

Semen. In odkod je ta človek?... in
vsa ta povest... vse je grozno čudno...

Ivan. Ali misliš, da si je to izmislil?

Semen. Njegova fizijonomija vsaj ne
priča, da bi bil preveč pogumen... Nikakor
ni videti, da bi na medveda streljal.

Ivan.  Laže... laže... veš, meni se zdi,
da laže...

Semen.  Kaj, ako bi ga podrobneje vpra¬
šala, kako je bilo s strelom?

Ivan.  Počakaj, počakaj, kako ga ujamem,
sleparja... Samo, kako bi Lilo odstranila?
počakaj, primem ga, da se ne bo utegnil iz¬
mišljevati... (Pristopi k Barsovu in ga potepta po
rami.) Dečko, dečko, torej vi radi...

Bar s o v. Pijem kavo?... gotovo.

Semen. Nikakor, vprašava vas, ali radi
lovite divjačino...

Bar s o v. Ah, seveda, lov... seveda to —
to je moja strast.

- 23  —

Ivan. Kje pa imate puško?

Barsov. Puško ? ... puško ? ... tam je ..
v vasi sem jo ostavil... (Vstane.) Hvala lepa
za kavo. (Odstopi.) Zdi se mi, da me hočeta
izkušati; treba je poaziti.

Ivan  (tiho Semenu Andrej iču.) Laže... na
očeh mu vidim, da laže...

Barsov.  Res ne vem, kako mislite vi o
ti reči... zakaj vedite, na svetu so taki glupci,
da se boje strelnega orožja.

Ivan.  Morda mislite, da se midva bojiva ?
Hahaha... midva?! Saj sva prva lovca v
okraju... jaz sem bil celo v Petrogradu na
knežjih lovih... Mislim, da vas midva, kar
se tiče lova, uženeva v kozji rog.

Barsov  (zase.) Verjamem!

Ivan.  Ako midva napoveva lov, lovi se
po strogih pravilih petrograjskih, kakor v
najplemenitejših družbah s sramotnico...

Barsov.  S sramotnico?

Ivan.  Seveda, kaj pa si mislite o nama ?

Barsov.  Kako sramotnico pa vzamete
seboj ?

Ivan.  Ničesar ne ve o sramotnici.

Semen.  Počakaj, počakaj, Ivan...

24  —

Bar sov. Nikakor, blagovolite, prosim,
pripovedovati, to je jako zanimivo... (Zase.)
Vsaj me ne bodeta več izpraševala... (Glasno.)
Kako je to? Kako je to?

Ivan.  (Semenu AndrejiSu, ki ga vleče za
suknjo.) Pusti me, ako ne razume, treba mu
je vse razjasniti. (Barsovu.) No, recimo, da je
lov... Vi stojite na svoji številki... divjačina
teče...

B a r s o v. Toče.

Ivan.  Ali tič leti.

' B ar so v. Leti.

Ivan.  Vi streljate.

Bar so v. Streljam.

Ivan.  In ako izgrešite ? a ? kaj potem ?

B a r s o v. Ako izgrešim ?...  gotovo nisem
zadel.

Ivan.  Nikakor ne, prosim, tako je bilo
poprej... gotovo nisem zadel; zdaj pa, lepo
prosim, v sramotnico.

Bar s o v. Kaj je to? Morda v zapor?

Ivan.  Nikakor ne v zapor, ampak za¬
pišejo vas v knjižico pod oddelek: tolikokrat
in tolikokrat izgrešil... In ta knjižica se

— 25  —

imenuje sramotnica; zato ker ni preveč la¬
skavo, ako se po nji seštejejo izgrešeni streli.

Bar so v. In kako spoznate, kolikrat je
kdo izgrešil ?

Ivan. Poseben nadzornik stoji na meji
lovišča, posluša strele... pif, paf, pif, in šteje
eden, dva, tri. Ako se ni nič ustrelilo —
torej, kolikor pokov — toliko izgrešenih
strelov.

Semen. Neumna misel... Štej, in ako
rečem, jaz nisem streljal, išči ga na lovišču,
kdo je streljal. Naposled niso našteli petdeset
strelov... vsi so slišali streljati, a kdo je
streljal, ni znano... eden pravi: jaz ne, drugi:
jaz tudi ne, in tretji reče: jek se je razlegal
po zraku.

Ivan.  Ti, Semen Andrejič, si seveda
nasprotnik nove navade.

Semen.  Kaj je ng nji dobrega? Kakor
bi lovili za dobiček in ne za zabavo.

Ivan.  Ti sodiš kakor birokrat; jaz pa
sem služil pri strelcih.

Semen.  Prej je bilo drugače: liočeš-li,
streljaj, nečeš-li, ne streljaj, liočeš-li, izproži
v zrak... kaj je komu do tega?...  Čemu ta
kontrola ?

— 26  —

Ivan. Nima je rad, nima je rad... ker
je sam čestokrat v sramotnici.

Semen  (razjarjeno.) Ivan Andrejič, pusti
to... (Tiho njemu.) Čemu to razkladaš ? Za to
se vendar ne gre! Njega moramo ponižati;
vseeno, kako kdo strelja.

Ivan  (gre tiho v ozadje na desno.) Da, da,

da, da, počakaj, le počakaj... jaz mu po¬
svetim !

Bar so v (zase.) Zdi se mi, da zopet pri¬
pravljata lov name... Le streljajta, takrat,
mislim, bosta oba v sramotnici.

Ivan.  Junak!

Bar so v. Kaj, prosim?

Ivan.  Kam pa ste dali medveda?...
toda ne mislite, da me presleparite... jaz
vem, kam... Lila mi je povedala.

Bar so v. Ona vam je povedala? Torej,
prav tja sva ga dala.

Semen  (gre na levo.) Kam, kam je to?
(Lila vstopi.)

B a r s o v. Da... tja ... (Tiho Lili.) Kam
sem dal medveda?

— 27  —

ŠESTI NASTOP.

Prejšnji in Lila.

Lila (tiho.) Kmet ga je odpeljal.

Bar sov. Kmet ga je odpeljal.

Ivan  (tiho Semenu.) Ona mu je zašepetala.

Semen  (tiho.) Videl sem. (Barsovu.) Kmet
ga je odpeljal? Dobro... a kako je to, da
se vam je posrečilo medveda kar z enim
strelom pobiti ? Dobro puško morate imeti!

Bar so v. Izvrstno... dajte jo otroku v
roko in zadene, kamor ima zadeti.

Semen.  In kakega sistema je, dovolite,
da vprašam... Lefoško ali centralna?

Bar so v (tiho Lili,) Kakšna je bolja?

Lila  (tiho.) Centralna.

Barsov.  Centralna... razume se, da
centralna.

Seme  n. In zakaj imate baš centralno ?

Barsov.  Zato ker... zato ker vedno v
centrum zadene. (Starca se oba v zadregi gledata,
kakor hi ne razumela.)

Lila  (zase.) Ali!... kaj govori ? !

Semen.  No, dovolite... kako je to bilo...

28  —

pripovedujte nama na drobno... pusti ga,
Lila... Povejte, kako ste izprožili?

B a r s o v. Kako som izprožil ? kakor
vsakdo drug; kaj je na tem posebnega?
nasul sem smodnika. (Vsi nehote vzkliknejo. On
se ozre.) Nasul sem zrn... (Zopet vzkliknejo,
starca se gledata značilno.)

Lila  (tiho njemu.) Pri centralni puški se
ne nasipa prahu, marveč vtakne se gotova
patrona. (Barsov osupel.)

Seme  n. No recimo, da imate neko po¬
sebno centralno puško... brez patron ... ali
kako pa ste mogli z zrni v enem strelu
ubiti medveda ?

Lila.  Stric, zakaj no bi bilo mogoče;
saj je imel debela zrna.

Barsov.  Največja, kakor oreh debela.

Ivan.  Katere številke?

Barsov.  Številke ? številke ? ... (Tiho lili.)
Koliko številk zrn je?

Lila  (tiho.) Dvanajst.

Barsov.  Dvanaj ste.

Lila  (prestrašena, tiho.) To so najmanjša!

Barsov  (tiho nji.) Čemu mi torej tako
pravite ?

— 29  -

Semen. Čudno! Z dvanajsto številko je
ustrelil medveda... najbrže od blizu?

Bar so v. Nikoli; dovolite... od blizu bi
zadel vsakdo, ali jaz sem streljal najmanj
na petdeset korakov.

Lila (zase.) Kaj govori? Moj Bog! kaj
blebeče? (Glasno.) Stric, nalila sem kavo.

Ivan. Na petdeset korakov streljati
medveda in z najmanjšimi zrni?! tega niti
ne čuti.

Semen. In pravite, da je na en strel
pal...

Bar sov. Kaj je čudnega? mogoče, da
je od strahu poginil... ustrašil sejo strela...
in srce mu je počilo.,.

Ivan. Medvedu?

Bar so v. No in kaj ? medvedu, medvedu
— morda je bil kak prenervozen medved !...
in naposled, kaka čudna neverjetnost je to
in kaka vpi’ašanja... povem vam toliko o
medvedu, da vaju bo glava bolela.

Semen.  Odpustite, cenjeni gospod...

Bar so v. Rujavi medved, navadni med¬
ved : ursus arctos pripada petemu razredu...

Semen.  To se ne tiče stvari.

— 30  —

Bar s o v. Kako, da šene tiče? Dovolite,
popišem ga vam: telo ima debelo, hrbet
proti plečem nekoliko vzkrivljen ... ploskvo
teme in čunjast gobec s topim koncem...

Lila. Dosti, dosti je že!

B a r s o v. Povem vam še kaj zanimi¬
vega... Na Nemškem se zdaj ne srečujejo
več z medvedi, a še koncem XVI. stoletja
jih je bilo tam jako mnogo. Grof Jurij Ilen-
neberški v kraju Schmalkaldskem je sam
ubil v dveh letih sedem medvedov...

Semen. Nehajte, cenjeni gospod.

mogoče, da jih je vaš grof sedem ubil, ali,
da vi niste ubili ni enega, je gotovo... Vse
vaše pripovedovanje je nesramna mistifika-
cija in prevara.

B a r s o v. Kako to ?... Dovolite...

Ivan.  Slepar!

Lila.  Strica, že davno sem vama rekla,
da je kava nalita. Ali hočeta, da se iznova
ohladi in da moram jaz zopet letati v kuhinjo ?

Semen.  Vi, cenjeni gospod...

Barsov.  Razume se.

Ivan.  Ali on laže, duša moja, ali ne vidiš,
da laže — nikakega medveda ni bilo tam.

— 31  —

Lila. Ali sama sem ga videla.

Ivan.  On laže!

Semen.  Čemu take besede, Ivan... Ti
nisi ničesar videla, on te je omamil, kakor
da bi bila videla ...

Ivan.  Kak lovec pa je tudi to ? O sra-
motnici ničesar ne ve in o puškah ne raz¬
ume ... i številke zrn zamenjava...

Bar s o v. Jaz imamsvoj posebni sistem...

Semen.  Cenjeni gospod! — razžalili
ste najino nečakinjo.

Lila. Nikakor ne, striček...

Ivan.  (zase.) Slepar!

Semen  (očitaje.) Ivan! (Lili.) Ti ne veš,
ljubica... ti tega ne razumeš, on te je raz¬
žalil... nalagal teje...  odidite, cenjeni gospod,
odidite! in hvalite usodo, da odhajate brez
kazni od nas!

Ivan.  Odidite, ali vam v istini pokažem,
kaj pomenja centralna, puška in zrna št. 13.

Lila.  Stric, stric!! (Tiho Barsovu.) Odidite,
ali bodite kje v bližini, dokler vas ne po¬
kličem.

Bar so v. Kakor vam drago... z Bogom...
- Semkaj nisem prišel sam, pozvali ste me,

- 32  -

ali ako tako ravnate z menoj... priporočam
se... Kar se pa medveda tiče, ne povem vam
samo o kakem navadnem našem medvedu,
ursus arctos imenovanem, temveč o ka¬
kor snem hočete: ursus cadverinus, ursus
formiearius... (Občen nemir.) Že grem ! Že
grem... (Odide.)

SEDMI NASTOP.

Ivan A n d r e j i č, Semen A n d r e j i 5 in Lila.

Ivan.  Slepar!... kje pa si takega sle¬
parja ujela?

Semen.  Brate! čemu tako strogi izrazi?
seveda je malovrednež, ali čemu tako strogi
izrazi ?

Ivan.  Ali so vse žličice tu? Pil je tukaj
kavo...

Lila.  Ali se ne sramujete, stric, ali se
ne sramujete ? On me ni razžalil, ali vi me
žalite... Jaz sem vam pripovedovala oni do¬
godek ; in ako laže on, gotovo lažem i jaz...
in gotovo vam ne bi bilo žal vaše Lile, ako
bi padla v šape medvedove... Bog vam od¬
pusti, Bog vam odpusti! Zdaj nimam nič
več bližnjega na tem svetu in nihče več me
ne ljubi... (Jokaje sede na desno k oknu.)

— 33 —

Ivan. Liliča, Liliča... zopet me je zbodlo
v bok...

Semen. Počakaj... ona ima prav!...
Saj se res obema mede govor, ne samo
njemu, temveč tudi nji, v tem tiči nekaj.
Ostavi me ž njo tu...

Lila (zase.) O čem se neki dogovarjata...
Semen. Pusti me, jaz jo izprašam...
Ivan. Prav, umiri jo, pregovori... ti
umeš ž njo ravnati... In vendar je slepar...
O sramotnici ne ve, kakšen človek pa je to ?...
(Odide.)

OSMI NASTOP.

Semen A_ndrejič in Lila.

Lila (zase.) Zarotila sta se proti meni,
mislim.

Semen. Ti plakaš ?

Lila. Kaj bi plakala? vama je vseeno.
A vendar me jezi in boli, da se mi ne ve¬
ruje. Jaz vama priporočim človeka, vidva
pa sta nakrat ž njim taka...

Semen. In ti hočeš, da bi ti verovala?

Lila. Kaj bi ne...

Semen. Prav... Jaz bom verjel... ali

Talija 4. S

— 34  —

da tudi ti poveš samo resnico... pošteno,
čisto... golo resnico...

Lila (zase.) No, to pojde težko... zlo je,
zlo. (Glasno.) Jaz, stric, veste... jaz vaju imam
oba tako rada... do blaznosti... in ako delam
kaj, kar ni popolnoma v redu, delam iz lju¬
bezni do vaju... Ali, stric, koga naj bi tudi
ljubila? Vidva sta me vzgojila, draga moja...
(Objame ga.) Kaj pa, da smo pozabili na kavo ?
Kam pa je odšel stric Vanja? pokličem ga...

Semen. Počakaj! važnejše reči imam
na misli.

Lila (zase.) On zasleduje. Zdi se mi, da
se ne izmuznem več.

Semen. Povej mi resnico... in jaz ti
bom verjel... No?! kako je z medvedom...
ali si se res srečala ž njim ?

Lila. Vse to... razume se, da... (pol s
smehom) no seveda je... resnica... prestra¬
šila sem se... jako sem se v gozdu prestra¬
šila, ko sem prvič zagledala...

Semen. Medveda?

Lila. Nikakor ne, ne medveda... tem¬
več... Pavla Fedoriča... v prvem hipu si niti
predstaviti nisem mogla, kako se je zgodilo...

Semen.  Da je ustrelil?

— 35  —

Lila. Kdo je ustrelil?

Semen. No... Pavel Fedorič, tako si
ga vendar imenovala.

Lila. Seveda se lahko strela prestraši,
ako nepričakovano... ali... Toda ali nečeš
kave? da, da, da, nečeš, rekel si... da hočeš
resno govoriti, sama se veselim tega... jaz
s teboj rada govorim resno... ker res
vselej... no seveda... tu je treba... Ali čemu
podrobnosti? vse se razume...

Semen. Liliča... ako boš tako nadalje¬
vala, nikdo na svetu ne bo razumel nobene
tvoje besede.

Lila. Čemu torej vedno tako strogo
zahtevaš, naj govorim resnico?

Seme n. Kako ?

Lila. Ali je tako lahko govoriti resnico?
Dovoli, prosim... in vprašaj, kogarkoli ti
drago, vprašaj, vprašaj... naj ti pove, ali je
lahko govoriti resnico.

Semen. Ali nič manj...

Lila. In ako imaš koga rad in uganeš,
da je tako malce, prav malce...

S e m e n. Lagal ?

Lila. No seveda, tako malce... molčati

moraš in ne spravljati ga v take zadrege, da
bi moral priznati...

Semen. Torej je medved, strel in vse
drugo .... ?

Lila (v zadregi.) Seveda izmišljeno!

Semen. Hvala lepa!

Lila. No torej, vidiš, no... kako pa naj
s teboj govorim ? kako naj te sleparim ? glej,
že si napravil kisel obraz... in skoro pore¬
češ: kje pa imam svoje mazilo? nekako
mrazi me... kje pa imamo kamilice? Dovoli,
odpusti, jaz sovražim tvoje kamilice.

Semen. Res, res, golobica moja, res,
midva mrzka starca... tako malovredna sa-
mopašneža... le pusti me... midva stara
inrzaka... midva misliva samo na-se in vedno
samo na-se... in vendar je tebi že devetnajst
let, srčece ognjevito bije, zahteva odziva...
Imela bi se tega veseliti, a napihujeva se,
kakor mehova... No bodisi, ne bom, nikdar
več ne bom tak...

Lila. Stric... ali kaj pa...

Seme  n. Le povej mi vse brez gluposti,
brez medveda, izkratka vse, prav vse...

Lila  (sede.) In ti si ne boš jezil?

37  —

Seme  n. Nikdar, golobica moja, nikdar...
vesel bom, vesel...

Lila.  In vzdihoval tudi ne boš... saj
veš... tega ne moreni prenašati... ako počneš
vzdihovati, kakor bi imel solze v očeh.

Semen.  Pazil bom, pazil bom...

Lila. No, stric... dragi moj stric... (Poljubi
ga.) Zgodilo se je tako... Mesec je že tega...

Seme  n. Cel mesec!

Lila  (vzdihne.) Da !... kaj koristi! — iz-
premeniti se ne da...  cel mesec, da, več, šti¬
riintrideset dnij je tega... vidva sta oba za¬
spala po obedu... pod večer sem bila na
robu gošče... Že se je prikazovala večerna
zarja, in slavec je začel peti, mislim, da v
takih hipih pesniki stihe pišejo. Jaz pisati ne
morem, stric, ali čutiti morem, ah, kako mo¬
rem jaz čutiti!!!

Seme  n. Takrat si se sestala ž njim ?

Lila.  Izpočetka sem se prestrašila...
ali, ko sem pogledala v njegove dobre oči,
in se mi je on nasmehljal, mislila sem : kakor
brat je!... In tako sva začela prosto obče¬
vati, kakor bi bila od rojstva skupaj rastla...
in tako dolgo sva občevala... da sem se do
čaja zamudila.

— 38  —

Semen. O čem pa sta govorila?

Lila. Ne vem niti... o vsem. Tako lepo
je bilo, da sva se drugi dan, ne da bi se bila
dogovorila, zopet sešla, in tretji dan zopet
in četrti... a potem sva se že dogovarjala...
(Semenu Andrejiču.) Kaj si vzdihnil? Ali se s
teboj ni nikdar nič sličnega dogodilo ?

Semen. Pripoveduj !

Lila. Potem sem se videla ž njim v
mestu in gospa gimnazijskega ravnatelja ga
je strašno hvalila... in tako sva postala drug
drugemu neizogibna, dokler nisva oba uvi¬
dela, da ne bo preostajalo drugega nego
vama vse povedati... Ali kako?... Jaz sem
se bala prositi vas, češ, da bo takoj tu ma¬
zilo ... in tako sem si izmislila, glupo izmi¬
slila medveda... da ne bi tako naenkrat...
(Semen Andrejič ji poljubi roki.) Kaj mi poljubljaš
roki?! Kaj mi poljubljaš? Že začenjaš...

Semen. Nič... to je samo tako... do¬
voli... (Usekne se.) Ti radost moja... ti edina
moja radost!... (Poljubi jo.)

Lila. Ne misli, stric, da bi te zato manj
ljubila... Narobe, mnogo bolj, kakor se mi
nikdar ni zdelo... vaju oba... vse tri...

Semen.  Pojdi, privleci ga sem... naša

- 39  —

gospa ravnateljeva slabega človeka ne po¬
hvali ... privleci ga sem ... saj je itak blizu...
gotovo si mu zašepetala, naj ne odhaja.

(Vstopi Ivan Andreji?.)

Lila. Takoj, stric !! A, dragi stric Vanja!
(Poljubi Ivana.Andrejiča.) Takoj! (Odhiti na vrt,)

DEVETI NASTOP.

Semen A n d r e j i 6 in Ivan A n d r e j i 5.

Ivan. Kaj to pomenja?

Semen. Je že tako: oba sva v sramot-
nici... Nisva zadela...

Ivan. Kaj praviš? Menda vsaj ne ver¬
jameš, da jo je oni slepar rešil medveda?

Seme  n. Dveh medvedov.

Ivan.  Ni mogoče!

Semen.  Samo da sva ta medveda ti
in jaz... Dekle se je zaljubilo... ali hvala
Bogu v poštenega človeka...

Ivan.  Ah, ah... zopet me bode v bok...

Semen. Nikakor, nikakor... obljubil sem,
da ne bo nikakih bolesti... nasmeh in ra¬
dost... slišiš? Lila je tega vredna, najina lasta-
vica, ona zaslužuje to... (Lila pripelje Barsova.)

L ila. Tu je.

N* D

— 40  —

Semen. Vi nama oprostite? Ali ni res,
vi nama oprostite ? (Poljubi ga.)

Ivan. Ali ga moram jaz tudi poljubiti?
Lila. Da, da, da... seveda...

Ivan  (očituje.) Da, da, da... seveda...
No!! (Poljubi Barsova.) In čemu vas je vrag
prinesel sem ?!

Semen.  Brat! kaki izrazi...

Lila.  Zato, striček, da bi se snežinka
raztopila, da bi oblaček zasvetil.

Ivan.  Slepa... ničesar nisem rekel... ni¬
česar nisem rekel... Samo, vesta kaj...  mlada
človeka... to je moj svet: ako hočeta v bodoče
lagati, raje govorita resnico, ne znata tega...

Bar so v. Ne znava — sveta resnica...
to je bilo prvi in zadnjikrat... Bog obva¬
ruj...  nič ne koristi, res treba je centralne
puške... potem zadeneš... samo, da sem jaz
takrat tudi cilj izgrešil... (Poljubi Lili roki.)

Ivan.  Sle... (zave se) rekel sem samo sle !

Bar sov. Hoteli ste reči: slepa kura tudi
res je, res je, res je!

se zastre.

NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA

00000076052