^oštnina plačana v gotovini ManoortM Cena 1 Din Leto IV. (XI.). štev. 292 Maribor, sobota 27. decembra 1930 »JUTRA« 'zh< -'uh nedelje m praznikov vsak dan ob 16. un Račun pn poštnem ček zav. v Ljubl|ani št. 11 409 Velja mesečno preieman v upravi ali po pošti 10 Din dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglasi po larifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra' v Ljubljani, Prešernova ulica It. 4 Mussolinijevi zadnji napori FRANCOSKI LISTI NAPOVEDUJEJO. DA BO DOŽIVEL FAŠIZEM V 1 KRATKEM POPOLN POLOM IN DA PRIDE DO VELIKIH IZPREMEMB. D#. Karel Kramar -sedemdesetletnik Danes slavi vsa Češkoslovaška 70. rojstni dan velikega češkega politika in državnika dr. Karla Kratnara, čigar ime ie davno pred svetovno voino bilo znano po vsej Evropi kot ime enega izmed glavnih parlamentarnih činiteljev bivše dvojne monarhije, kot ime moža, ki je v skupnih delegacijah, menjaje na Dunaju in v PeŠti, neštetokrat z velikim uspehom iznašal češko in druga slovanska vprašanja na torišče mednarodne politike in ki se je dosledno boril proti vse-nemškim strujam v monarhiji, katere so pehale Dunaj sistematski v nevarno na ročje Berlina. Radi te odločnosti in doslednosti si je ime dr. Kramafa priborilo simpatije v vsem slovanskem svetu, zlasti pa tudi v Franciji in Angliji takrat, ko je koncepcija njegove zunanje politike vedno bolj izrazito bila usmerjena proti bivši avstrijsko-nemško-italijansiki trozvezi in se je trudila, da Dunaj približa na eni strani Franciji, na drugi pa slovanski Rusiji. V tej svoji koncepciji ie dr. Krama? zasledoval predvsem cilje češke narodne politike, ki si je morala — v nevarnosti, da gospodarsko in kulturno utone v nemškem morju — korak za korakom, oprta samo na svojo lastno moč, osvajati in braniti svoje pozicije. Biti svoj gospodar v svoji hiši, enakopravnost z Nemci, pravičnost proti vsem narodom monarhije, zlasti še proti Slovanom, ki so tvoriti naravno večino prebivalstva: to je bila v kratkih besedah koncepcija dr. Kramareve predvojne češke in slovanske politike. Med vojno je bil dr. Kramarž Češkemu narodu simbol njegovih stremljenj, njegovega trpljenja in zlasti simbol njegovega razmerja do Avstrije. Ko ga je — obsojenega radi veleizdaje — mladi avstrijski cesar Karel pod uplivom ruske revolucije amnestiral, in je dr. Krama? prišel zopet v svobodo, ga je ves narod brez ozira na stranke navdušeno pozdravljal. Najhujši nasprotniki njegove prejšnje politike So se oglašali pri dr. Kramafu, ko je prišel iz ječe, in ga proglašali za svoj bdlltlčni vzor in za voditelja. Kot predsednik Narodnega sveta je postal tudi fOrhifllho vodja tiarbda, ki je bil odločen, da v borbi za popolno svobodo In neodvisnost ne odneha več niti za korak. Nekaj dni pred koncem vojne je odpotoval dr. Krama? v Švico in stopil v stike z voditelji češke borbe v inozemstvu. V tem Času — 28. okt. 1918 — so v Pragi proglasili samostojno češkoslovaško državo. Po svojem povratku je 5. nov. 1918 poročal Narodnemu svetu in z navdušenimi besedami slavil zasluge df. Masarvka In dr. Beneša. V prvi seji revolucijske narodne skupščine dne 14. nov. 1918 je dr. Krama? proglasil, da je habšbufško-lotarjnška dinastija izgubila vse pfdvlce dd češkega prestola, in na njegov predlog je bil z nepopisnim navdušenjem dr. Masaryk izvoljen prvim Predsednikom češkoslovaške republike. V Isti seii je bila tudi izvorna Prva vlada in dr. Krama? za nieneca predsednika. PARIZ, 27. decembra. Dogodki zadnjega časa v Italiji, v zvezi z vedno hujšo politično in gospodarsko krizo, tvorijo v francoskem tisku predmet obširnih razprav in komentarjev. Listi priobčujejo dolge dopise svojih posebnih poročevalcev, ki potujejo po Italiji in na licu mesta proučujejo položaj. Vsi korespon-denti naglašajo v sodbi, da je Mussolini s svojo politiko na koncu in da mora priti že v kratkem do velik-ega preokre-ta. To, kar počenja fišizem sedaj, je le zadnji poizkus, da se obdrži na krmilu in reši pred katastrofo, ki je neizbežna. »Ere Nouvelle« objavlja članek, v katerem prikazuje, kaj je storil fašizem, da bi ostal na površju. Navaja, kako je Mussolini razgnal opozicijo in razpustil par- lament, ugonobil strokovne organizr.cije ter ukinil vsako svobodo. S tem js fašizem prenehal biti vlada ter se je pretvoril v režim. Radi fašizma je postal italijanski narod še bolj domišljav. Po fašistični ideologiji je Italija rojena za gospodarja nad vsemi drugimi. Zahteve po Nici, Korziki, Malti in Dalmaciji so fašizmu neobhodno potrebne, da nasiti svoj tisk. Toda Mussolini je delal račun brez krčmarja. Ni ga ugonobila mednarodna diplomacija, marveč tone v svoji lastni politiki. Smrtno ga je zadela gospodarska in politična kriza, ki jo je izzval v svoji slepoti in ki bo zdrobila v prah ves njegov sistem in režim. So znamenja, ki pričajo, da ta čas ni več daleč. trti, Houi 10-; ;'©inar5W banRouci BEOGRAD, 10. decembra. S sklepom upravnega odbora Narodne banke in sporazumno s finančnim ministrom bo Narodna banka dne 21. januarja dala v promet nove novčatiice po 10 in 100 Din, ki so bile izdelane v novi novčarnici Narodne banke v Beogradu. Novi bankovci se razlikujejo od dosedanje francoske izdaje samo po tem, da imajo označbo »Kraljevina Jugoslavija« namesto dosedanje o-značbe SHS, ter datum od 1. decembra 1929. Stare novčanice bodo polagoma vzete iz prometa v razmerju s cirkulacijo novih novčanic. Konference pri Briandu PARIZ, 27. decembra. Zunanji minister Briand je sprejel snoči poljskega, sovjetskega in kitajskega poslanika. Listi poročajo, da je poljski poslanik razpravljal z Briandom o nemški protestni noti v Ženevi. Briand je protestiral pri sovjetskem poslaniku- radi napadov v znanem procesu v Moskvi proti njemu in Poincareju. kitajski poslanik pa je prosil Brianda. da naj bi se Francija odpovedala vsem privilegijem na Kita!skem Pnak*3 zahteve je stavila ^'‘tajska tudi Angliji. Japonski in Ametiki. Imenouanje generalnega prometnega inšpektorja BEOGRAD, 27. decembra. Z ukazom Njeg. Veličanstva kralja je irtie-novan za generalnega inšpektorja celokupnega prometa artiljerijski bri-gadni general v pokoju Dragoljub B 1 a g o j e v i č, ki je bil pred kratkim na lastno prošnjo upokojen kot general in je znan kot odličen vojaški pisatelj. Kralj Boris —- častni član italijanske akademije znanosti SOFIJA, 27. decembra. Italijanska akademija znanosti v Bologni je izvolila bolgarskega kralja Borjsd v znak priznanja njegovega udejstvovanja na znanstvenem polju za Svojega častnega člana. Kralj Boris je prvi tujec, ki mU je bila izkazana ta čast. Ljudska štetje u Praqi PRAGA, 27. decembra- Včeraj je bilo definitivno zaključeno ljudsko štetje v Pragi. Po teh najnovejših pt>-datkih ima Praga sedaj 847.702 prebivalca. Od 1. 1921. je naraslo prebivalstvo za 24 in pol odstotkov. V notranjih okrajih je število prebivalstva padlo za 11 odstotkov, v predmestnih in zunanjih dkrpiln pa je uarastlo ža nreko 100 odstotkov. Notranji razvoj v češkoslovaški republiki je Šel kasneje boli na levo, sočijali-sti in agfarci so imeli za seboj ogromne večine naroda, in dr Krama? kot vodja nekdanje mladočeške, danes narodho-demokratske stranke se je zapletel v težke boie ne le s temi Strankami, ampak je prišel tudi v težka nasprotja z voditelji svoječasne češke akcije v inozemstvu, Masarykom in Benešem. Tudi je v hdsprotju z ogromno večino češkega naroda v svojem optimizmu, da bo vstala nova »narodna in slovanska Rusija«, ki bo tvorila garancijo ža svobodo in neodvisnost Ostalih slovanskih narodov. Vse to pa no more zmanjšati zaslug velikega češkega in slovanskega državnika v borbi za Svobodo Slovanskih narodov In tildi v borbi za Človečanske pravice. Saj je bil dl. Krama? v bivšem avstrijskem parlamentu med prvimi sobojevniki za splošno In enako volilno pravico. Tekom zadnjih tednov sfe je po vsej Češkoslovaški vršilo na stotine pro- slav na čast dr. Kramaru, izšlp je nešteto publikacij o njegovem življenju in delu, organ njegove stranke, »Narodni Listy«, so izdali ogromno in vsebinsko prvovrstno slavnostno Številko, in tudi današnji njegovi politični nasprotniki govore o dr. Kramaru ob njegovi sedemdesetletnici s spoštovanjem. Njegovim častilcem se pri družujemo tudi ml Slovenci, kojth zgodovina nosi tudi mdfsikje Zapisano ime velikega državnika in botca -dr. Kramafa. Pri zapeki, krvnem prenapolnjenjU trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v boku, zasopljenostl, hudem srčnem utripanju, mjgrenl, Šumenju v ušesih, omotici, pobitosti, povzroči naravna »Franz Josefova grenčica izdatno izpraznjen>3 črevesa ih osvoboditev od tesnobe. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz Josefovo vodo tildi pri nadlogah klimakterijalne dobe z največjim uspehom. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah mariborsko gledališče REPERTOAR: Sobota, 27. decembra ob 20. uri »Proda* na nevesta«. Kuponi. Nedelja, 28. decembra ob 15. uri »Ala-din«. Otroška predstava. Kuponi. ( — Ob 20. uri »Grof Luksenburški«. Pondeljek, 29. decembra. Zaprto. ,,6rof Luksemburški" Snov, kakor tudi muzika te Leharjeve operete je ljubiteljem operete dovolj znana in mislim, da bi bilo odveč ponovno seznanjati javnost s tem operetnim delom, ki utegne zanimati le onega, ki išče v gledališču samo zabave, v muziki pa zvočne sladkobe. Božična predstava te operete je bila podana v lepi, zaokroženi obliki. Glavne operetne figure so se dovolj potrudile, da so delo prikrojile sedanjosti in zato ni manjkalo dovtipov, s katerimi so igralci postregli zabave željnemu občinstvu v obilni meri. Najboljši igralski tip je bil pač kakor vedno g. Skrbinšek, ki je podal starega, izživljenega, ruskega aristokrata kneza Vasiioviča, v ruski slovenščini zelo originalno. Opazili smo tudi, da se g. Skrbinšek razvija v dobrega pevca. G. Trbuhovič (grof Luksenburški) posvečafnajvečjo važnost igri in zato ni čudno, če mora celotne speve trgati. Le škoda, da ga v takih momentih orkester preglasi. Pevske partije je g. Trbuhovič pel v srbohrvaščini. Gdč. UdOvičeva (An gele Didier) stoji danes s svojim krasnim, izoblikovanim glasom že tako visoko, da bi lahko brez večjih težav zavzela mesto opernp pevke v katerem izmed naših opefnih gledališč. Gdč. Barbičeva (Juliette Vermout) se je odru Že do dobra privadila — bati se je le, da ne zaide v afektiranje. Glasovno bi nam pa nudila gdč. Fratnikova v tej ulbgl gotovo mnogo več. G. HarastoviČ (Brissard) je s sVojo prirojeno Komiko vzbudil mnogo smeha, le škoda, da mu glas ni nič kaj prida, zato je pa kot plesalec na mestu Ves ostali ansambl: gg. Tovornik, Ras-berger, P. Kovič, Čamer, gdč. Zakraj-škova, Starčeva, KriŽajeva ter Zbori, so lepo izpopolnjevali celoten potek predstave. Posamezni plesi so bili lepo podani in morali so se vedno ponavljati. Krasna je bila v splošnem inscenacija posebno pa tretjega akta. Dirigiral je kakoi vedno s svojo vestnostjo g. L. Herzog, režiral pa z izkušeno roko g, Trbuhovič-Gledališče je bilo natrpano veselega občinstva. K. P. Božičnica v mariborski moški kaznilnici. V sredo popoldne se je vršila v mariborski kaznilniŠki bolnici interna božičnica, katere se je udeležil poleg kazni!-niškega uradništva tudi prvi državni tožilec dr. Jančič s soprogo. Božičnica, namenjena najrevnejšim med revnimi, ki niso izgubili le svoje prostosti, temveč tudi svoje vse — svoje zdravje — ter podlegli zahrbtni jetiki, se je vršila letos že v tretjič na inicijativo človekoljubnega zavodnega zdravnika pod vodstvom višjega ravnatelja Vrabla. Ob bogato okrašenem božičnem drevescu, pod katerim je bi lep kupček daril, so izvajali obsojenci pod neumornim vodstvom nadučitelja Cezija prav lep spored s pevskimi točkami, s sviranjem rta gosli in deklamacijami, tako da so ti reveži vsaj za trenutek pozabili svoje gorje in se v duhu povrnili nazaj v svoja otroška leta. Vsem, ki so bodisi z darovi bodisi drugače pripomogli k tej lepi prireditvi, bodi tem potom izrečena iskrena zahvala, »»ran * v ivi a r i D o r ii, uue ji. au. jvoU. 5mučarski božič Razveseljiv razmah zimskega športa je oživel za časa božičnih praznikov tudi aaše snežnobelo Pohorje. Nekdaj tajin stveno mirni predeli okolice Sv. Boifen-ka, Sv. Areha in Jezernika so oživeli tu di pod debelo snežno odejo. Očarljive lepote zimske pokrajine so izvabile ljubitelje zimske narave, da so se drznili ka liti mir pohorske svete noči. Ze na sveti večer se je zbralo lepo število zimskih turistov od blizu in daleč pri Mariborski koči. Manjkal tudi ni njen zvesti svetonočni obiskovalec 60Ietnikg. novinar Pirc, ki skozi 9 let redno ob vsakem vremenu pohiti proslavit sveto noč na Pohorje k Mariborski koči. Na božični dan pa je vrvenje pri Mari-oorski koči še bolj oživelo. Saj je bil to začetni dan smučarskega te_aja, ki ga baš sedaj za praznike prireja za smučarje začetnike zimskošportni odsek SPD. Že zjutraj je velik mestni avtobus odpeljal iz Maribora nad 30 ukaželjnih smučarjev-novincev do Reke, od koder so po dobro izhojeni poti v spremstvu, s smučkami in razno prtljago težko obremenjenih konjičkov prispeli proti poldnevu do Mariborske koče. Kratek odmor in že je odločno povelje učiteljev smuškega tečaja pozivalo k prvi vežbi, k otvoritvi smuškega tečaja. Tokrat je bila ta otvoritev še posebno svečana, saj so ji prisostvovali med številnimi drugimi gosti tudi podban g. dr. Pirkmajer in funkcionarji JZSS gg. dr. Ciril Pavlin, ravnatelj PerhavecJn inž. M. Pirkmajer. Razposajeno veselje je zavladalo na vež-bajišču, kjer sta požrtvovalna učitelja gg. inž. Rungaldier in poročnik Ogorelc seznanjala v žaru krasnega zimskega soln-ca, v nad pol metra globokem pršiču, ki je dovoljeval izvedbo najlepših smuških vaj, smučarje-začetnike s temeljnimi pojmi smučarske umetnosti. Pravo veselje je bilo gledati nad 50 teh novincev v objemu in poljubovanju s kristalno čistim snegom. Kakor pri Mariborski koči, tako je vladalo tudi pri drugih kočah prav živahno vrvenje. Ruška koča je sprejela pod svoje okrilje številne smučarje in sankače. Na Klopnem vrhu je pa v tečaju za že izvežbane smučarje zbral smučarski učitelj g. Tavčar prav številno družino resnih kandidatov-smučarjev za tekočo tekmovalno smučarsko sezono. Koča na Pesku je le z največjo težavo ustregla velikemu navalu in celo skromno zavetišče pri Ribniškem jezeru je dokazalo, da kljub svojemu malemu obsegu lahko nudi številnim obiskovalcem prav prijetno zatočišče. Vsa znamenja kažejo, da bo naše Po-hoije v najkrajšem času ena izmed naj-priljubljenejših izletniških pokrajin za smučarje. Udobna prenočišča v planinskih postojankah, cenena oskrba in pa, kar še prav posebno vleče, idealne snežne razmere in idealni smuški tereni, bodo privabili Čimdalje več zimskih poset-nikov. Saj se je že za časa minulih božič-• nih praznikov zbralo poleg številnih Mariborčanov izredno veliko število Zagreb čanov in Ljubljančanov, katerim vsem želimo prav mnogo športne zabave in dober smuk! J svojo veliko brižnostjo glede prireditev ! tekom leta omogočila, da je božičnica lzavzela tolik obseg; nabrala sta namreč v svojih blagajnah v to svrho lepo vsoto 5000 Din. Vse priznanje pa gre tudi glav nemu odboru družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, ki vsako leto daruje ubogim otrokom tukajšnje šole po 1000 Din, razven tega še blago in po 50 koledarčkov »Kraljevič Marko«. — Zelo agilno in vneto se je pokazala tudi ga. Kata Ceh, ki je — kakor njena prednica ga. Štern — po dobroti blagih src darovala za božičnico lepo število čevljev iii razne obleke. Zadnja in glavna točka sporeda je bilo obdarovanje revnih otrok. Razdelilo se je: 90 parov čevljev, 48 sukenj, 58 hlač, 60 dekliških oblek, nekaj srajc, spod. hlač i. dr. Ganljivo je bilo gledati obdarovan-ce, ki so se jim žarila ličeca od radosti in sreče... Skupno so izrekli dobrotnikom zahvalo. — Darovali so a) v gotovini: kraj. odbor Rdeč. križa v Krčevini 3000 Din; isti v Lajteršperku 2000 Din; obč. odbor v Lajteršperku 2000 Din; po 1000 Din družba sv. Cirila in Metoda ter ga. Stickler; po 500 Din pogrebno društvo v Krčevini, posojilnica v MaViboru, obč. odbor v Krčevini in ljubljanski oblastni odbor Rdeč. križa; po 300 Din ga. Eliza Wogerer; po 100 Din celjska posojilnica, prva hrv. štedionica, g. dr. Fran Hojnik in stavbenik g. Dervušek; po 50 Din Zla^-torog, g. Bernhard Adolf, g. Lenard, pekarna Schmid, dr. Franz, Unio-družba, g. Berdajs, g. Žvab, g. Kliček, pivovarna »Union«, g. Scherbaum, tiskarna sv. Cirila in g. Pircher; po 40 Din g. Janžekovič in g. Mesarič; po 30 Din g. Weg-scheider; po 25 Din g. Sarnitz in ga. -orbek; po 20 Din ga. Šebot, g. Šket, dr. Lipold, g. Stark, g. Abt in g. Kumar; b) v blagu: tvrdka Hutter in drug (hlačevi-no), g. V. Freund (usnje), gosp. Pirich usnje), g. Močivnik (snov), g. Braun (snov), g. Macun (1 obleko), g. Greif usnie), g. Badl (usnje), marib. tekstilna tvornica (snov), tiskarna sv. Cirila in g. Weixl (šol. potrebščine), ga. Ceh (čevlje in obleko), g. Vošinek (usnje po lastni ceni), g. Pristernik (nakit), g. Klajnšek (nogavice), g. Berg (usnje), ga. Zagažen (snov za lastno ceno), ga. Tavčar (več obnošene obleke) in ga. Peklar (jabolka). Šolski upravitelj, ki je od začetka do konca vodil to dobrodelno akcijo, izreka v svojem in v imenu obdarovanih otrok vsem dobrotnikom najiskrenejšo hvalo. Ker pa ogromni stroški za božičnico še niso kriti, in bo — kakor vsako leto — še nekaj »paberkovanja«, zato se obenem priporoča blagim srcem, do katerih doslej nabiralna pola še ni prišla, naj darujejo do novega leta svoj obolus v omi-Ijenje revščine delavske in viničarske šolske dece. Saj ni prijetnejšega čustva nego je zavest, da smo bedniku naklonili potrebno pomoč! Smrt vrle slovenske matere. V Slatini Radencih je umrla gospa Jožefa Zemljičeva, mati tamošnjega župana, znanega narodnega in gospodarskega delavca g. Jakoba Zemljiča, v visoki starosti 81 let. Bila je plemenita žena in velika dobrotnica revežev. Bila pa je tudi vsikdar narodno zavedna in je svojega sina Jakoba vzgojila v odločnega Jugoslovana. Bodi vrli mamici blag spomin. Žalosten božič sta imela g. inž. Ferenc in njegova žena v Studencih. Popoldne krog 14. se je po cesti »Na obrežju« sankalo več otrok, med njimi tudi komaj 31etni njun sinček Mirko. Ko se Je deček poganjal s sankami po cesti, ga je neki tovariš tako pognal, da je fantek zletel s sankami preko oledenele ceste in pod cestno ograjo po strmem bregu. Krčevito se je držal sank, ki so ga v divjem tempu zanesle po bregu nizdol, preko skalovja in grmovja' in v Dravo. Prestrašeni pasanti, ki so videli nesrečo, so z dečkovim očetom vred pohiteli po bregu, da bi rešili otroka. Toda oče je z grozo ugotovil, da mu otrok vsled težkih poškodb umira. Zdravnik dr. Kraus, ki je bil poklican, je storil, kar je bilo mogoče, vendar dečku ni mogel več rešiti življenja. Sanke, ki so odletele daleč od brega v Dravo, je vlovil neki deček. Žalosten dogodek je vzbudil med občinstvom globoko sočustvovanje z nesrečno rodbino. i! m o Grafski: =c~.-.^:=s Do vključno torka 30 decemnra: Sin belih planin. V siedo 31 decembra začne: Kralj jazza. =-— UnSon: Danes zadnji dan: Ljubav preko groba. Od juhi, nedelje 28. decembra dalje: Veliki 100 Vo nemški /.vočni in govoreči film Kralj vagabundov. Film v naravnih barv/ah. Po znameniti istoimenski operi. Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17 19. 21. uri: ob nedeljah in praznikih ob 15.. 17.. 19 in 21. nri Predprodaja dnevno: od 10. do 12. are na blaeaini. XXVI Perilo po meri I. Babič, Gosposka ulica 24. 3268 i&POLO KINO Sobota 2 . in nedelja 28 decembra: Dvojni spored Ken Maynard-Pat & Pafachon. irrro Studenci. V soboto 27. in v nedeljo 28. decembra Tom Mix film: Božičnica v Krčeuini Dne 22. t. m. je osnovna šola v Krčevini z izdatno pomočjo krajevnih odborov Rdečega križa v Krčevini in Lajteršperku priredila božičnico, pri kateri je bilo 215 ubogih otrok obdarovanih z obleko in obuvalom. Slavnosti so prisostvovali razven učiteljstva zastopniki obeh kraj. odborov Rdečega križa ter .župana g. Pekler in g. Požanko. — Pred bogato nakičenim božičnim drevesom je g. katehet pater Pavel oddržal vzgojno-pomemben božični govor, ki so mu sledile primerne deklamacije in pesmi. Šolski upravitelj je prisotnim navedel imena vseh večjih dobrotnikov, opominjajoč, naj obdarovani izkažejo svojo hvaležnost do njih z marljivostjo in lepim ponašanjem. Posebe je naglašal pozornost in naklonjenost ljubljanskega oblastnega odbora Rdečega križa, ki je — kakor lani tudi letos — prispeval za božičnico 500 Din, kar bi naj prebivalci obeh všo-lanih občin upoštevali ter še z večjo vnemo nego doslej vstopali kot člani v to človekoljubno organizacijo. Baš oba krajevna odbora Rdečega križa sta s i »Sin belih planin«, veliki sportno-kulturni film, je vse, ki so ga doslej videli, očaral in so bile do-sIeJ skoro vse predstave razprodane. Najboljši dokaz za učinkovitost filma je dejstvo, da so pri nekaterih predstavah gledalci prišli v takšno ekstazo, da so koncem filma ploskali, kar pri filmih ni običaj. Film se predvaja še vključno do 30. tm. in naj nihče ne zamudi redke prilike! — Pritožb« zoper davek na nezazidane parcele. Banska^ uprava je te dni zavrnila prvi del pritožb proti predpisom davka na nezazidane parcele, in bodo zavrnene stranke morale davek plačati. — Društvo sadnih trgovcev za dravsko banovino v Mariboru sklicuje za nedeljo dne 28. grudna ob 10. dopoldne v restavraciji g. Nekrepa v Mariboru, Vetrinjska ulica 4 svoj redni občni ibor z mnogovrstnim dnevnim redom. Za člane je udeležba Obvezna pod globo 200 Din. Nečlani se uljudno vabijo. Tigovci, zavedajte se, da je bodočnost le v organizaciji in le v skupnem nastopu se bomo lahko branili proti mazaštvu. Bodočnost prinese in predvideva velika razočaranja za sadne trgovce, zato pridite vsi na občni zbor brez izjeme in brez izgovora, in kdor še ni član, naj še to stori in se takoj prijavi. Le v organizaciji je moč in Vaša srečna bodočnost. Veličastna sokolska manifestacija pri Šmarjeti ob Pesnici e bil ustanovni občni zbor Sokola v nedeljo dne 14. tm. Bližnje hiše in šolsko poslopje *so bili okrašeni z državnimi zastavami, vse razpoloženje v kraju je bilo praznično. Po pozni božji službi pa se je na poti v šolo razvila kar mogočna procesija ljudstva. V šolo je šlo mlado in staro, moški in ženske, kmetje, viničarji itd. Zal, da se je velik del te procesije moral vračati, kajti šolski prostori so postali premajhni. V spodnjem razredu šole je v nabito polni sobani z bližnjimi hodniki otvoril ustanovni občni zbor šolski upravitelj g. Mirko Vauda ter pozdravil navzočega srezkega načelnika, vladnega svetnika g. dr. Ipavca in župnega starosto dr. Maksa Kovačiča. V svojem govoru se je dotaknil novo osveženega, po in-tencijah Nj. Vel. kralja krepko usmerjenega delovanja sedanje vlade in vseh do-orovoljnih državljanov za blagor očetnjave. Spomnil se je tudi krasne manifestacije kmetskega zbora 8. t. m. v Zagrebu, kjer je 150.000 kmetov glasno in javno polagalo prisego kralju in domovini Na njegov poziv je vstala blizo 300 navzočih domačinov in za njim izreklo glasno zaobljubo: »Obljubljamo, da hočemo vselej in povsod živeti, delovati in čustvovati z vero v Boga za kralja in domovino!« Bil je to svečano ginljiv trenutek, glas udanih obmejnih državljanov v znamenju gesla vojnih praporov. Nato 99 BELI JUHAK" napeti film iz divjega zapada. Dodatek šaloigre v dveh dejanjih. Flanei pižame a Din 125. I. Babič, Gosposka ?4. 3268 Kravate najcenejše pri I. Babič, Gosposka ulica št. 24. 326» ie^ bila odposlana udanostna brzojavka Nj’. Vel. kralju, Nj. Visočanstvu kraljeviču Petru kot starosti SKJ in pozdravna brzojavka našemu novemu g. banu. Za tem je občinstvo pozdravil g. sreski načelnik ter v lepih besedah bodril navzoče k bratskemu, vzajemnemu delovanju poc praporom Sokola. O sokolskih smotrih je nato v izbranih besedah govoril blizu eno uro, ki pa je navzočim potekla še prehitro. župni starosta g. dr. Kovačič. Kot sin Slov. goric je zagrabil v svojih izvajanjih vse tukajšnje življenske prilike ter precejšen del govora posvetil apelu na mladino, ki z opasno naglico drvi v ovinke duševnega in telesnega propadanja. Zelo učinkoval je tudi nastop šesterih u-čencev kot »Šest resnic o 6. januarju in 3. oktobru«. Učenci so zapeli »Sokolsko«, moški zbor »Od Urala do Triglava« in vsa množica pa himno »Lepa naša domovina«. Krasno manifestacijo je zaključil brat župni starosta z imenovanjem marješke sokolske čete. Vpisati se je dalo še isti dan 80 članov in članic, vpis o-stalih sledi po novem letu ter se računa na najmanj 150 članov in članic. Prostovoljno gasilno društvo v Kamnici priredi Silvestrovo s pestrim sporedom začetkom ob 19. uri v vseh prostorih gostilne Vogrinc. Prijatelje društva in dobre zabave prisrčno vabi odbor 3848 Smučarji in nesmučarji, v sredo 31. t. m. vsi na nižinski smuk v »Unionu«! Teren idealen, temperatura primerna, oskrba prvovrstna! Novost — po polnoči smuk n? godbo in radio! Zastrupljenje s plinom. Včeraj pop. krog 18. je bila rešilna postaja avizirana, da se je v hiši št. 6 ceste Ob železnici 33!etna Olga Rupnik, znana šivilja za belo perilo, zastrupila s plinom Ko je moštvo takoj z avtom odhitelo na lice mesta, je bilo možno pri ponesre-čenki ugotoviti samo še smrt. — Kolo ukradeno je bilo^včeraj krog 16. iz veže frančiškanskega samostana posestniku Ivani Repiču iz Košakov. Vredno je 2000 Diu Preko 10.000 ljudi v dvorani. Kako ogromne koncertne dvorane sr po velikih mestih, pričajo poročila o koncertih donskih kozakov pod vodstvom Sergeja Jarova. 10.000 obiskovalcev n nikaka posebnost. Ako se pomisli, da ie zbor doslej odpel preko 1700 koncertov (mariborski, ki bo 7. januarja, nosi številko 1741.) potem je verjetna navedba statistike, da je kozaškim koncertom prisostvovalo po vseh delih sveta preko 6 milijonov ljudi, število, ki je pač ni še doslej prekosil noben zbor. Pevski zbor »Drave« priredi Silvestrov večer s plesom, petjem itd. v dvorani gostilne ligo (preje Gačnik) v Studencih. 3840 Popelin srajce ž Din 85.1. Babič, Gosposka ul. 24. 326‘ Silvestrovo v Sok. domu v Studencih Studenški Sokol pripravlja letos stare mu Silvestru slovesno odhodnico. Sokol bodo izvajali razen akrobacij tudi več točk za smeh in jok. Tudi vsi, ki se razumejo na čarovnije bodo prišli na svoj ra' čun. Vabljeni vsi prijatelji Sokola! — Popravila in snaženje pisalnih stroje* izvršuje specijalna popravljalnica Ant ?ud. Legat & Co., Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 21-61. 3791 PARNA PEKARNA FEICRTAO ANTON, Betnavsk* cesta 3' Najboljši rženi kruh — pecivo — TRENCHCOATI, površniki, hu'>ertusplaščl, usnjeni JoP^* 300 vrst krzna, pliši, snežni čevlji, s°e' žni škornji, galoše, kakor tudi vse ®a‘ nufakturno blago na obroke. ORNIK Maribor, Koroška cesta 9. XLH1 Satiri In male obitelji edo poceni in rfobro le v javni kuhiflJ* na Slomškove**! treu 6. — VMarlfiorn, dne 27. XII. 1930. TOBSBIsaSMii:; ».7aimii«m vrrroMtp «. Lukieclia Borgija v novi luži NAJNOVEJŠA PRIZADEVANJA »ADVOKATOV MORALE«. — VELEZANI-MIVE »UGOTOVITVE«. — PLATONSKA LJUBEZEN LUKRECIJE. - SPO-KORNICA. — VZORNICA PO 410 LETIH PO - SMRTI. Vsakemu povprečno izobraženemu zemljanu je znano ime Lukrecije Borgie. Prišla je v zgodovino italijanske rene-sance kot ena najmarkantnejših žena. Skozi stoletje ni bila njena oseba le pred met raznim romanom in kritičnim zgodovinarjem, ampak nekaterim tudi kamen spodtlke, drugim zopet prozorno tendenčna dobrodošlica v borbi proti pa-pizmu in njega izrastkom. V enem pa so si vsi tabori edini: Lukrecija je bila ženska neodoliivo privlačne dražesti. Toda o tej točki nikdar ni bilo toliko prerekanja, kakor o Lukrecijini morali... Polagoma pa so vse polemike o Lukreciji dovedle do revizije mišljenja o tej grandi-iozni zgodovinski osebi. Čim bolj se je preiskava poglobila v dobo nienega življenja, tem bolj se je povečal moralni plus Lukreciiinega značaja. Ta »odvetniški« posel opravlja več pisateljev, a adut ima brezdvomno nedavno izišli sedmi zvezek rimske »En-ciclopaedia italiana«, ki nastopa z »zgodovinskimi dejstvi«. Po dosedaniih rezultatih ie nravstveno spričevalo Lukrecije sledeče: Lahkomišljena, častihlepna, slavoljuhna. tu pa tam »tudi« grešnica, vendar v svojem bistvu dobra in pametna ter plemenita, na koncu svojega kratkega življenia pa zelo resna m razsodna ter — pobožna... Ro;ena v Rimu 18. aprila 1480 kot hči Rodrige Borgia in Vannoze Catanei, ie bi>a Lukreciia že kot 121etno dekletce obljubljena šnanskemu vojvodi Don Ga-spare d’ Anversa kot — njegova bodoča sooroga. Nien oče pa. ki je 11. avgusta H92 kot Aleksander VI. zasedel napeški prestol, ie odločil končno drugače: I u-krecija ;e morala poročiti grofa Castig-nole. ki ie bil tedaj vikar cerkve v Pisarn. Svatba se je vršila v Vatikanu s pompom, kakor ga svet do takrat še m videl. Prve mesece se je novi -"ikonski Par, — vsai na videz — počutil ze'o srečnega. Tako vsai zatriujeio vsi takratni sodobniki Lukreciie. Toda mlada žena si ie zaželela povratka v — Rim. Z neodohivo silo je stremela, da si ustvari življenie, polno mnogolične pestrosti, a da se obenem ne zameri svojemu s papeško tiaro venčanemu očetu, kakor tudi ne svo’Cmu bratu Cesare Borgia, ki sta jo skušala ponovno potegniti v vrtinec na'drznejših političnih podvigov tiste dobe. — Eden teh načrtov je bil, da naj Lukreciia postane soproga vojvode Alfonza A nagonskega. takrat mladeniča 17 let. Namen ie bil prozoren: Pokrahni Neapelj in Španska bi s to zvezo dobili sigurne uzde... Tako se je zakonska zveza z grofom Castignolo radi prav malenkostnih vzrokov razdrla in 21. julija leta 1498 se je zonet vršila svatba ... — Kmalu po tej poroki pa se je Lukre-ci in velemožni brat Cesare Borgia zvezal s Francozi, voivoda Alfonz Aragon-$ki pa je bežal iz Rima, zanustivši tam svojo mlado sonrogo — v blagoslovljenem staniu... Prevelani oče pa je snoval nove načrte. Smilila se mu je hčerka in je zato sklenil, da jo potolaži, obenem pa. da jo odstrani iz Rima. In tako se ie zgodfo. da je panež Adk-sander VI. (,ne 8. avgusta 1. 1499, imenoval svoio hčer Lukreciio za deželno no^Uvnri. n Pokrajin Spoleto in Foligno, dne 7. okt. ha ji je poveril še pokrajino Nepi. Ker ha iabolko ne pade daleč od drevesa.se ie Lukrecija kljub vsem trem visokim dekretom svojega očeta vrnila v Rim, to hot na strani svo!ega soproga in porodila '■ novembra 1499 sina, ki je bil krščen ha ime Rodrigo ter vpisan v redster kot hadoči vojvoda od Sermonete. Bratu Ce-^ru na le bilo le do tega, da pokaže sve-*u, da nima in noče imeti nobenih stikov z Aravonci, ki so smrtno sovražili "Tancoze. S tega trdovratnega stališča j® j?koval proti svojemu svaku ogaben hačrt: Julija meseca 1. 1.300. so' nnroče-'• morilci pri vhodu v baziliko sv. Pe-ra napadli Alfonza, ki pa je prebo'e! vse JiŠkodbe Že v avgustu pa je dal Cesare ,°rgia ubiti Alfonza med spaniem. Luščila se je vrnila nazai v Neoi »da bi ^jokala svoio bolečino«, kakor sama 'avaia. v resnici pa je dokazano, da ie kleno ža’ovanje trajalo le kratek čas: '11 f nkred'-! L kmalu vrni** v P*m na dvor svojega očeta in ni manjkala pri nobeni dvorski orgiji, ki so še danes znani predmet neštetih zgodovinskih romanov vseh narodov sveta. Papež Aleksander VI. je kot skrben oče kmalu našel za komaj vdoviieno Lu-krecijo primerno — partijo. Leta 1501 je razglasil, da bo Lukrecija poročila Alfonza d’ Este, prvorojenca vojvode Ferrarskega. Ta načrt pa je staremu vojvodi ravnotako malo ugajal, kakor ni bil po godu mlademu, od svetega očeta jig-niranemu ženinu. Vendar se je mogočnemu Aleksandru VI. deloma z obljubami, deloma z grožnjami posrečilo, da je oba pridobil za svoj načrt. Dne 30. decemnra 1. 1501 so v Vatikanu znova zarajali svatje in 6. I. 1502 se je novoporočeni par odpravil v — Ferraro. Kakor poročajo kronisti one dobe, je razumela Lukrecija, da oplete z mrežo svoje dražesti ne-le svojega soproga in tasta, ampak tudi — ferrarsko javnost. Umetniki, nesniki in učenjaki so bili vedno dobrodošli gostie na dvoru, ki je veljal od nekdaj kot največje kulturno ognjišče Apeninskega polotoka. — Leta 1505. je zasedel Alfonzo d’ Este prestol svojih o-četov. In v to dobo snada Lukrecijin notranji »moralni« preobrat. Na podlagi najnovejših proučavanj izhaia iz te dobe nrečšma Lukrecija kot — čednostna pojava. Lukrecija je ljubila in spoštovala svojega soproga, ki ji je vračal meno naklon!enost in udanost v nezmanjšani meri: s poMtiko pa se sploh ni več ba-vha in to niti ne v takih slučajih, če je bila vsa rodbina Borgia varno zapletena. V dneh stiske ter ob težkih udarcih usode je zače'a iskati utehe V veri in molitvi. In ko je umrl njen tast, se je podala za dali časa v samostan, iz katerega se je vrni'a še-le po preteku žalnih tednov. — Pesniki in pisatelii one dobe slavijo v malce pretiranih tiradah niene čednosti, nieno blagosrčnost, dobrotljivost, njeno poštenost, plemenitost in lepoto. Vendar pa zagotavFajo Lukrecijini sodobniki, posebno možje, ki niso bili slepi pristaši takrat vladajoče sile. da je iz onih časov Lukreciiinega življenja znana samo ena »nedolžna« ljubavna afera s Francescom Gonzago, katerega pa je ljubila zgolj — platonično. Leto 1512 pomeni za Lukrecijo začetek novega življema, življenia notranje zbranosti in — »spoznanja grešnosti«. Lukreciia, ki je utrpela mnogo težkih udarcev usode, se je udala niih krutosti in ni več zapustila Ferrare. Pogostoma je hodila v cerkve, tolažila bedne, obiskovala bolnike ter se udeistvovala na karitativnem poliu. Njeni sedanii rodvetniki« so celo »nesporno« dognali, da je lepega dne izginila v samostan, odkoder se več mesecev ni vrnila. V nekem obranie-nem pismu na njenega »platoničnega« ljubimca priporoča markizu Fr. Gonzagi zelo prepričevalno, da se naj on po njenem vzgledu ves posveti Bo"» v dosego odpuščania vseh grehov,.. Dne 24. junija 1519 pa ic v starosti 39 let umrla na — porodu. — Zanimiv noskus rehabilitacije te zgodovinske osebnosti se >'e tedaj njenim »odvetnikom« posrečil, kakor bobševikom, ki so Judeja proglasih za — svetnika. Sicer pa je zapisano, da je pred Bogom en sam skesan grešnik več vreden, kakor 99 pra'”'”"'ov! Tekma u porajanju čece Matere v Kanadi imajo že od 1. 1926 zanimivo tekmo, ki bo trajala še do leta 1936. L. 1926 je umrl v Torontu v Kanadi odvetnik samec Charles Miller, ki je zapustil težke milijone. V svoji oporoki je čudak odredil, naj se svota 750.000 dolarjev (42 milijonov dinariev) izroči oni materi, ki se bo 1.- 1936 lahko ponašala z največiim številom žive dece. Amerikanski listi javljajo, da je do pred kratkim imela največ šans za veliko nagrado gospa Bagnato, rodom Italijanka, ki je stara 37 let in ima 20 živih otrok, ker je po trikrat rodila dvojčke Sedaj pa se ji ;e pojavila huda konkurenca v o-sebi 42-1etne gospe Brown ki je doslej norodila 26 otrok tekom 22 let. Seveda ie do I. 1936 še daleč in bogve, kakšna unenadenja nam bodo še nudile v teli Ic- Nalcenejii nakuo OTROŠKE NOGAVICE od Din 5— naprei: NOGAVICE Z OBROBKOM (Haferl-socken) od Din 10.- naprej: MOŠKE NOGAVICE od Din 4.50 naprej: DAMSKE NOGAVICE od Din 7,- naprej; DAMSKE FLOR-NOGAVICE od Din 12— naprej: DAMSKE VOLNENF NOGAVICE od Din 18,- naprej; SVILENE NOGAVICE in NOGAVICE iz UMETNE SVILE v vseh barvah in cenah: SPODNJE MA.IICE od Din 15.— do 25 — po velikosti: SPODNJE HLAČE od Din 15,— naprei: SVETER.JI ZA OTROKE od dinarjev 35.- naprej; SVETERJl ZA DAME od dinarjev 60— naprej: PLETENE DAMSKE OBLEKE od dinarjev 200.— naprej: DAMSKE ROKAVICE od dinarjev 14 - naprej: MOŠKE ROKAVICE od Din 16,- naprei itd. — Vrhu tega največja izbira trikotaž, pletenin. perila, kravat, ovratnikov, vezenin, čipk. svilenih trakov, toaletnih potrebičin. parfumerije po zelo nizkih cenah — Specijalna razstava vseh otroških igračk in nakita za božična drevesca. Lastna pletarna in predtiskarija! — Prevzame entlanje, ažuriranje in vezenle! Eksportna hiša LUNA« Maribor, Aleksandrova c. 19 Kulturne vesti Dr. Ivan Dornik: Brez oči. Novele. Tiskala in založila Tiskarna brata Rode & Martinčič v Celju. Strani 130. — Za Božič smo končno dobili že dolgo pričakovano prvo zbirko Dornikovih novel v lepem tisku, le Modic, ki ima nekak monopol na celjske tiske, ni in nikdar ne bo ilustrator. Dornikovo ime je bilo doslej bolj znano iz revijalnega časopisja in po prevodih, večinoma iz ruskega slovstva. V tej zbirki pa je stopil pred nas nekako vse bolj zaokrožen in nam odkril intimnejše strani svoje duše in talenta. V enajstih novelicah nam pripoveduje o svojih odnosih do različnih vprašanj, nazorov, čuvstvovanj, vse pa v liričem nastrojenju, ki le tu in tam zazveni bolj epično, včasih pa se sprevrže tudi v temno balado. Kakor vsaka prava lirika, so tudi te Dornikove novele polne drobnih in drobcenih stvari, včasih prav subtilnih odtenkov čuvstvovanj. Kljub temu so pisane krepko in jezikovno sočno, precej samosvoje, le kdaj pa kdaj nas dikcija ali pa fraza spomni na Ivana Cankarja. Snovno se v njih odraža študentovska doba tistih let, ki so bila najtežja, na;bolj temna in zadušljiva in pa življenje svetovne vojne in časa, ki ji je neposredno sledil. Takrat so tudi nastale, zato so v marsičem tudi globoka socEalna in duhovno-kulturna obtožba. Marsikje je skrita ostra bodica, zasajena je v čuteče srce, ki krvavi. Ta ali ona se bo zdela komu že preveč oddaljena od sodobnosti, a cene zato še ne izgubi. Sploh je naš Ivane Dornik s to zbirko izpričal svoj novelistični talent in je samo škoda, da je prepočasen. Zbirka bo nedvomno vzbu dila zanimanje. Rabindranath Tagore: Dom in svet. Roman. Sodobi romani I. Tiskovna zadruga v Ljubljani, 1930. Strani 262. — V zbirki »Sodobni romani« katero je pričela izdajati Tiskovna zadruga, je to prvo delo, ki po grafični opremi, katero sta oskrbela ing. arh. Janko Omahen in tiskarna, skoraj celo presega naše res lepe in elegantne tiske. Delo je prevedel naš odlični prevajalec Vladimir Levstik po angleškem besedilu, zato bi o prevodu samem kot takem bilo škoda govoriti: vzoren je. Kakor pesmi Rabindranatha Tagoreja niso pesmi v docela našem evropskem smislu, tako tudi ta njegov roman »Dom in svet« ni navaden roman, preveč lirike in filozofske miselnosti jev njem. Prav zato nam pa tako plastično odkriva orijentalsko duhovnost in njene poglede na domača indska in tuja svetovna vprašanja, da bo marsikomu odkritje. Na vsak način pa ga bo mnogo bolje razumel tisti, ki pozna Tagoreja že po dosedanjih prevodih. Zakon o občnem upravnem postopanju. Kot 46. snopič zbirke zakonov je pravkar izdala Tiskovna zadruga novi Zakon o občnem upravnem postopanju, ki v kratkem stopi v veljavo in po katerem se bodo morali ravnati vsi državni in samoupravni uradi. V isti zbirki sta v zadn!i dobi izšla tudi Zakon o javnih notarjih in Zakon o.zemliiških knjigah. — Vsak snopič se dobi broširan in v platno vezan. Novi predsednik ruske vlade je po odstopu Rikova po sklepu osrednjega izvršilnega odbora sovjetske unije Molotov, star 40 let. Molotov ie znan kot privrženec boljševiške propagande v drugih državah in pričakujejo vsled tega spremembe ruske zunanje politike v tej smeri. Spori Nogometni šport za praznike. Zagreb: Juda Makabi (Novi sad):Hašk 2:1 (1:0). Barcelona: F. C. Barcelona: Austria (Dunaj) 6:3. Dunaj: Sportklub:Hakoah 5:4, BAC: Slovan 6:1. Atena: Nicholson (Dunaj): Enassif 2:1. Genova: Wacker (Dunaj) :FC Sereno 7:2. StraObourg: Rapid (Dunaj): FC Mul« house 0:0. Mariborski zimskošportni podsavez. Radi izvedbe podsavezne smuške tekme dne 18. januarja se pozivajo klubi, da javijo do 4. jan. MZSP imena onih gt>-spodov, s katerimi lahko razpolaga tehnični vodja v svrho izvedbe tekme. Tekmo izvedejo vsi v MZSP včlanjeni klubi, oz. društva, in sicer dostavi vsak klub poleg v vodstvo določenih športnikov še toliko delavcev, kolikor glasov ima klub (torej za vsakih 20 verificiranih članov po enega delavca). Prihodnja seja upravnega odbora dne 8. jan. Tajnik I. Razpis sankaške tekme ISKK Maribor za prvenstvo Pohorja, dne 6. januarja 1931 na progi Ruška koča - Apnica - Repolusk - Ruše, 9 km. 1. Start ob 12. uri pri Ruški koči. 2. Tekmuje se v sledečih disciplinah: a) gospodje posamezno, b) dame posamezno, c) gospodje v dvoje, č) dame in gospodje v dvoje. 3. Pravico do starta imajo vsi verificirani in neverificirani vozači, tudi ino-zemci. 4. Prva trojica v vseh disciplinah prejme spominska darila. 5. Prijave s prijavnino Din 10 za osebo je nasloviti na ISSK Maribor, R. Šepec, Grajski trg, do 5. jan. opoldne. Prijave pred startom se sprejemajo proti dvojni prijavnini. 6. Vsi tekmovalci vozijo na lastno od-govorhost. Jurija: predsednik dr. Stamol, podpred sednik Lesjak, tehn. vodja Voglar, star-terja Pohar, Pišek, zapisnikar Laznička, časomerilca šepec, Roglič, sodnika Gajšek, Golubovič, kontrola Vezjak, Baloh, zdravnika dr. Sekula, dr. Černič. ISSK Maribor, zimsosportni odsek. Sobohhte Odbor za Silvestrovo prireditev, ima dne 29. t. m. ob 20. uri svoj zadnji sestanek. Udeležba obvezna za vse sodelujoče. Humor inozemstva »Moj mož je že 20 let mrtev. Umrl je nenadoma, potem ko sva bila poročena šele — 8 dni.« »No, potem pa ni dolgo trpel.« • • »Vaše srce je zdravo, gospod. S takitr srcem lahko dosežete 70 let!« »Toda, saj sem že 70 let star!« »Vidite, ali vam nisem pravilno povedal?« # * »Oče! Janezek in jaz sva se zoper našla!« »Oha! In jaz naj najbrže plačam najdenim« *hrffw»r*i*f VrCFffUlF Infts VMarlboru, dne 27. XTT. 1930. hm« .m .... .-j.---a* Čudna bolezen Prevedel L. L. Ob zori divjega oktobrskega jutra je prijezdil rdečebrad hribovec v primorsko vas Carrig. Prišel je po duhovnika. V župnišču je s hreščečim glasom javil, da v selu Prochiais umira mož za neznano boleznijo. »Zdravnika ni,« je razlagal, »in okrajna bolničarka je dejala, da ni ne legar ne Škrlatica ne osepnice in da naj privedemo duhovnika.« Bolniku je bilo ime Lydon. Pred petimi dnevi je bil še čvrst in zdrav. Zdaj leži na trebuhu in odklanja sleherno jedačo in pijačo. Ko se je župnik prebudil, je zagodrnjal in naročil svoji gospodinji, naj pošlje jezdeca h kuratu. In tako so zbudili kurata in ga posadili na belca, ki ga je bil jezdec pripeljal s hribov. »Veter Vam bo pihal v hrbet,« je rjovel rdečebradec kuratu, »zato bo najbolje, da jo mahnete naravnost čez Co-ckrae in nato uberete preko Hudičevega sedla navzdol v našo vas. Dobra mrha je, le bijte jo, a le po desnem boku, nikoli po levem.« Kurat je odjahal skokoma na belcu, rdečebradec pa je vzdramil krčmarja. Ožemajoč mokro dolgo brado, je stal sredi veže in je pravil vsakomur z močnim, besnim glasom, da čudna bolezen v njihovi vasi grudi mladega moža, pravega hrusta, ki mu pravijo Lydon; sedaj leži na trebuhu in ječe odklanja jedačo in pijačo. Dejal je. da je to čudna bolezen in da se je ljudje boje. Kurat je podil svojega konja po hri- bovskem potu; godrnjal je radi nepriH-čne ure in dežja in viharja, ki mu je z morja sem rezal v hrbet. Bil e inož srednje starosti, a dasi se je že dvajset let prebijal po divjem okraju od župnišča do župnišča, se je še vedna zgražal nad svojimi ovčicami, ki jih ie imel za nič bolj omikane, kot so divjaki v afriških gozdovih. Zlasti so mu bili odurni ljudje iz Prochlaisa, kamor je bil namenjen. In ta čudna bolehen? »Kaj neki more to biti?« je ugiba'. Dež mn je bobnal po črnem nepremoč ljivem plašču in polstenem klobuku, ki si ga je bil potisnil čez ušesa. Tresel se je strahu, ki mu ga je vzbujalo ii v ja nje narave in čudna bolezen, ki je prežala nanj v barbarskem selu sredi hribovja. Ko je prišel na bolj strmo not, ie nre-šel belec iz skoka v tisti lagodni dir, ki je lasten hribovskim konjem. Tekel je, kot bi nosil težek tovor, z razkoračenima zadnjima nogama in z iztegnienra vratom in prožil s svojimi hopkajočlmi kopiti kamenje s slabega pota. Tu in lam Je viselo drevo čez pot in veter ie ponehal za obronkom kakega brega. Dež je lil curkoma in žalostno bobnel po sk-uah. Mokro listie je padalo z vej in čudna ptica je prhnila iz svojega skrivališča 5n s cuniastimi premočenimi krili prhutria globlje v gozd. Vodeni curki, rdeči od granitnih tal, so grgrali po cestnih hmi-cah in škropili belčeve boke in kuratov š črno obleko. — Drevje je nehalo; skozi skalnato sedlo, mimo ovčjega hleva je pot držala na proseno »".-.v-it?, pr- ikrito z resjem in bičjem. Obzorje je bilo ena sama ozka megla. Dež je kropil s strani, gnan od besno žvižgajočega vetra. Kurat je bil moker do kože. Jezila ga je čudna bolezen, ki se je otila neznanega moža v pošastnem se u, prokletem od Boga in od ljudi. In čemu so ga vrgli ob zori iz tople postelje, čemu se ubija ves premočen po hribovju, čemu mu rahija kosti veter? Vse rad. nepoirebne-ga divjaka, ki si je nakopal čudno bolezen. — Pošastna, odurna krajina mu je bila polna strahov in hudičev. Besno je pognal konja čez močvirje. Pod grizočimi udarci je belec *inil po strmi rebri navzgor v ozko odprtino Hudičevega sedla. Grozeče nkale so tu stsle kot mrtvaški kipi s sklonjeno glavo v vijugasiih vrstah. Med njimi se je OLka pot polagoma spuščala v nižino, dokler ni strmo zavila v temačno dolino sredi visokih hribov. Skozi dež in meglo se je zasveti! Prochlais na dnu doline, zapuščen, neprfc.ien kra.;, razmetan ned skalami !n obrežjem reke. se .,e \r.ia po močvirnen svetu, B?lec je za-hrzal, ko je ug'edi' svoj dom, in se je spustil v dir, da se je zemlje jedva doti-j kal. Kurat se je moral držati za grivo, da bi ne telebnil med skale. V selu je konj obstal. Vaščani so se zbirali okoli tujca, vabeč drug drugega z glasnim krikom. Pomogli so duhovniku s konja. Ozrl se je po njih in namršil obrvi. Poznal je vaščane le malo, ker so se duhovniki tiste župnije na moč ogibali Prochlaisa. Pravili so, da za ta narodni moči ničesar storiti. Bili so to sila praznoverni, divji, neugnani ljudje, nesposobni, da bi pojmili skrivnosti krščanske vere, po poklicu ovčji tatje. A ker so ovce izmikali drug drugemu, niso imeli mnogo koristi od tega truda. Obdani z visokimi gorami kakor z zidovjem ječe, so se ženili med seboj; iz teh zakonov so se rodili bebci in norci. Njih domovi so bili brlogi. Nemogoče je bilo iztirjati od njih plačo za duhovnike, samci pa so neprestano oprezovali okoli župnišča. Tako mnenje so imeli o teh vaščanih njih svečeniki, a zlasti kurat, ki 'so se mu na tihem gnusili in ki jih je smatral za povsem nepotrebna človeška bitja, četudi si je moral pri altarju priznati, da so vendar imeli svojo vrednost po smrti — radi neumrjoče duše. V tem hipu, ko je stal med njimi premočen do kože in trd od mraza, še vedno tešč, ja želel, da bi zemlja zazijala in požrla to svojat; zlasti pa tistega, ki je tako čudno zbolel. »Kje je tisti s čudno boleznijo?« je jezno vzkliknil. Ljudstvo je blebetalo, dokler se ni o-sclasil. Veselilo se je, da je prišel med nje tujec; tedaj pa se je ta radost umeknila strahu pred tujo boleznijo, ki se je bila pojavila med njimi. Umolknili so. Kuratu se je približala žena; priklonila se mu je in rekla, da je bolnikova mati. Ho- dila je iz spoštljivosti postrani in vodila svečenika do starega, s slamo kritega brloga, ki ni imel spredaj niti enega okna. Iz vhoda se je valil dim. Žena se je umaknila, se priklonila z ljubkostjo starke in prosila svečenika, »naj počasti njeno ponižno kočo s tem, da jo blagoslovi s svojo sveto prisotnostjo«. Duhovnik je stopil v kuhinjo, kamor mu je starka sledila, dočim se je vsa vas zbrala pred vhodom. Skraja kurat v brlogu ni mogel ničesar zazreti. Na ognjišču je tlela šota,, ki se je neverjetno kadila, ne da bi zagorela plamenoma. Dim ni uhajal skozi dimnik, ker le tega bržkone že leta in leta niso bili ogrebli. Kuhinja je bila polna dima. Kurat je začel kašljati in oči so se mu orosile. To mu je bes le še povečalo. — »Ali nimate luči?« je zarohnel Žena je prinesla svečo, jo vtaknila v ogenj in jo izvlekla gorečo, a polno rumenega pepela in talečega se loja. To nespoštljivo luč je držala nad glavo in pokazala s prstom v kot. »Tam je, oče,« je dejala. Duhovnik je stopil v kot in pogledal na tla. Na goli zemlji je ležala sinova slamnjača. Na njej je počival z licem navzdol mlad mož, popolnoma oblečen. »Ali je to bolnik?« je menil duhovnik. »Da, oče,« je rekla žena. Duhovnik je vzel svečo in jo je postavil na vegast stol, ki so ga bili primek-nili slamnjači. Sklonil se je in se dotakni! ležeče osebe. »Ali spi?« je vprašal. »Ne, oče,« je zamrmral bolnik z žalostnim. a jako krepkim glasom. »Ha,« je vzkliknil duhovnik jezno in naglo vstal. »Vi ne govorite, kakor govori bolan človek.« Bolnik je sedel in pogledal svečenika. Obraz mu je bil čisto blizu plapolajoče sveče. Bil je mrtvaško bled in kakor blazen. z velikimi modrimi očmi in nabreklimi ustmi. Nosil je modro volneno obleko, ki mu ni zakrivala mogočnega tilnika. Ta tilnik je bil imeniten, dvigal se je kakor piramida proti glavi, ki je bila prav tako lepa. Njegovo telo je bilo močno in oblo. »Recite jim, oče, naj gredo iz sobe,« je dejal z jokavim glasom. »Rad bi govoril z Vami.« »Ven, vsi vkupe,« je zapovedal duhovnik. »No.« je vzpodbujal bolnika, ko so bili vsi odšli. Nastal je neugoden molk. Bolnik se je trudil, da bi neka! povedal, a dasi je gibal ustnice, niti glasu ni bilo čuti. Z veliko, mehko roko si je neodločno pogladil kratko pristrižene lase. »No. daj.« je silil kurat jezljivo. »Kako Vam je ime?« »Patrick Lydon, oče.« »Koliko let Vam je?« »Dva in dvajset, oče.« »Ha! In — ali Vas kje boli? Dajte, mož. govorite!« »Uh ... uh ...,« je ječal mož. »Oče. ali bi ne hoteli ugasniti sveče?« »Kaj?« »Sramujem se Vam povedati, oče, je tožil fant z močnim, tresočim se glasom. »Pa če bi hoteli upihniti luč, v temi bi se laglje govorilo. Sram me je mojega življenja.« »Kaj Vas je . . .?« »Oh, oče • . .« »Dobro, dobro, jo pa upihnem.« Duhovnik je utrnil svečo- Bolnik jo je vzel s tresočo roko in skril. »Ali bi ne hoteli sesti, oče?« je rekel, »laglje bi govoril z Vami. če bi sedeli zraven mene. Sram me je mojega življenja.« »Eh?« je zagodel duhovnik in sedel. »No, zdaj pa le!« je vzpodbujal fanta. Mladi mož je objel svečenikova kolena in začel glasno jokati. »Oh! oče,« je dejal, »sram me je mojega življenja. Jaz... jaz...« »Kaj?« »Jaz ... jaz.... jaz « »Govorite, budalo! Kaj pa je?« »Jaz... jaz sem... jaz sem se za* lju ... ljubil, oče.« Vrgel se je na slamnjačo in začel ječati. »Kaj?« se je začudil duhovnik. »Eh? Vi... Vi... Moj Bog! Jaz.-*, je prosil jaz...« j »Ne preklinjajte me, oče,« mož in se spet vzklonil. »Mara Tierrey je tista, oče, v katero ;sem se zaljubil, kovačeva žena je W 'bojim se ji pogledati v oči; toda njen o-ibraz me strašno mami in ne morem dihati v njeni bližini. Blagoslovite me> i oče, ker bi rad umrl. Samo ne preklinjajte me!« Duhovnik vstane, zacmrkne z ustnicami, nato si pokrije lice z rokami. — Zdajci je izbruhnila njegova jeza. Pomislili® na ježo skozi naliv in vihar, na bedno svoje življenje med takimi tepci. — Sko* čil je k vratom. »Dajte mi bič,« je zakričal. Prinesli so mu bič. Bolnik je zače' rjoveti. »Ne preklinjajte me, oče,« je tarnal- Duhovnik ga začne besno mlatiti. Fafl* skoči s slamnjače in jo udere k vrato^ s presunljivimi kriki, ki so pričali o flie' govem čvrstem zdravju. Mahne jo P° vaški ulici in se zaleti v kamenito jo, ki trešči v močvirje. In kakor je faP bežal naprej, tako je rjovel. »Slava Bogu,« je nekdo vzkliku” »ozdravel je. Kaj mu je neki bilo?« »Eh?« je mrdnil duhovnik, vihteč sv^ bič. »Privedite ml konja!« Prestrašeni vaščani so molčali in ziJ*' li v njega, ko je skočil na konja in 0“* jahal. Nobeden si ni upal črhniti besed«' nikar da bi ga vprašali, kaj se je zžfl' dilo. Ko je svečenik počasi jahal po stf* mem potu v> hrib, se je tresel od mraz3 in neugodja. Solze ogorčenja in breZ' upne bede so mu zalile oči. Nobene de ni bilo, da bi si mogel ohladiti svoijj jezo na butastih vaščanih, in to je ^ vzrok, da bi se najrajši jokal kak°( otrok. Končno je globoko vzdihnil, razPf’ svoje oči in se spomnil tistega demon3' ki je bil vzrok vsemu. Zapretil je valf* čim se oblakom s svojo stisnjeno pesti0 in glasno kriknil: »Ta gnusna ... ta ponižujoča stras>< ta nesrečna ljubezen!« M. Zevacco* V senci jezuita Zgodovinski roman. 29 »Toda borili se bomo!« je povzel z resko srditostjo. »Francevi in Monklarjevi biriči naj se le predrznejo dotakniti lasu na vaši glavi! Pri rogovih hudičevih! Ako treba zapalim Pariz, in ga pogasim s krvjo!« »Pomirite se Manfred. Ne verjamem. da bi pretila neposredna nevarnost. Kar se pa tiče te deklice...« »Dovolj o tem, mojster! Po tem, kar sem izvedel ravnokar, jo zaničujem iz dna duše. In Še bolj nego njo zaničujem sebe, ki sem jo privedel k vam.« »Do svjoenja, mojster. Ali ve Lantne za te dogodke?« »Pravkar je ocršel; ves je v skrbeh zaradi vas.« »Hitim ga pomirit in se dogovorim z njim, kako bi najbolje zastražila vašo hišo.« Mladi mož si je popravil baret s črnim peresom, nasmehnil se in se napotil proti ulici Froamantel, kjer je imel svoje stanovanje. Ime! ga je skupno s prijateljem, ki ga je imenoval Lantnčja. Kmalu nam bo dana prilika, razložiti to pri-iateVstvo, ki je družilo mladeniča, in povedati, kaj mu je b'!o vzrok. Za zda; omenimo samo, da je bila simpatija med njima globoka in trdna in da sta zvesto delala vse do- bro in slabo, kar se jima je pripetilo. Z eno besedo, živela sta kakor dva ljubeča se brata. Stanovanje v ulici Froamantel, nedaleč od Luvra, je bilo jako revno. Našel si v njem samo najpotrebnejše pohištvo. Tvorilo ga je dvoje slabo razsvetljenih sob, ena za Manfreda, ena za Lantnčja. »Ti!« je vzkliknil Lantnč, videč vstopit! prijatelja. »Jaz sem! Od Satana prihajam; prebil sem nocojšnjo noč v enem njegovih najboljših hotelov.« »Kako to? Izrazi se jasneje!« »Ali veš, kaj je monfokonska mrtvašnica? No vidiš, gospod De Monklar si je umislil, pa me je vtaknil vanjo.« Lantnč je vztrepetal. »Ta človek si nakopava sovraštvo, ki bo strašno zanj, kadar izbruhne,« je dejal zamolklo. In v njegovih besedah, še bolj pa v glasu, s katerim je izrekel, je bilo silno, napeto sovraštvo — tako divje, da bi se bil veliki profos gotovo zgrozil nad njim, ako bi ga bil slišal. Odkod je izviralo to sovraštvo? Kakšna žalostna usoda je bila vzrok, da sta stala drug zoper drugega, vsa divja, besna in neizprosna, ta dva moža, ki je bilo enemu ime Monklar, drugemu pa Lantne? Tudi to izvemo kmalu... Čelo v dlani, oči temne od napetega premišlieva-nja, je sedel Laninč par trenutkov, ne da bi izpregovo-ril. Nato je zmajal z glavo. »Kako si mu le ušel?« je povzel s strmem gKsorn »To je dolga istorija! Povem ti jo,« je dejal Man- fred, brskaje po omarici; naše! je kos paštete, kr^’ steklenico vina — vse, kar je bilo potrebno za skr°' men zajutrek. Začel je jesti z velikim tekom, ki se fl10 ne moremo čuditi. ^ »Tako! Zdaj lahko govoriva,« je povzel. »Nazn&°’ ti moram, da imam jako resen sestanek.« »Dvoboj?« »Kje neki!« »Z žensko?« . »Ah, ah! O ženskah mi nikar ne govori, dra* moj... Fej!« »Kaj je potem?« »Sestanek s kraljem francoskim.« .ne. — Lonce za kuhanje perila in perilnice. — Jedilno orodje in žlice vseh vrst. — Jedilne servise iz porcelana raznih izpeljav. — Kuhinjske garniture iz kamenine in porcelana. — Krožnike iz porcelana in kamenine. — Umivalne garniture in vse vrste steklene robe ter pletene košare in cekarje. Obče znana speci-ialna trgovina s kuhinjsko pošodo A. Vicel se nahaja sedaj samo v Gosposki ulici št. 5. XXX Snežne čevlje Din 95.—, 105.—, 115.—, 129.—, 139.—, 149.—. Eksportna hiša »Luna«. XLVI!I Premog Peklenica brez smradu in kamenja, malo pepela. Po vozovih Din 38,— franko dom. B. Guštin, Cankarjeva 24, telefon 2499. Najboljša in najcenejša dalmatinska vina, bela in črna. dobite le v prvi dalmatinski kleti v Mesarski ulici 5. (Pod Glavnim trgom.) ^ -38 Guealni konji masivni iz lesa Din 125. Ekspertna hiša »Luna«. XLVI11 Gramofone, šivalne stroje, otroške vozičke in kolesa popravlja najboljša specialna mehanična delavnica- Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ul. 14. Nasprpti Narodnega doma. 602 Sobo in črkosllkanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič. Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«. X Vozički za lutke Din 75.—, 85.—, 110.—, 140— itd. Eksportna hiša »Luna«., XLV11I Stanovanje sestoječe h velike sobe, kuhinje, shrambe, drvarnice in vrta v Orehovi vasi št. 63 oddam takoj v najem. Leži tik železniške postaje Orehova vas Slivnica. 3843 Smuči skoro nove poceni na prodaj. Naslov v upravi »Večernika«. 3847 'ifS Hitro popravilo ur, ceneno in točno z 1—5letnim jamstvom pri tvrdki A. Stoječ. Maribor, Jurčičeva ulica št. 8. Po stenske in stoječe ure se pride na dom. XVII Elektrolnštalacije. montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najcenejše izvršuje Ilič & Tichv. Maribor. Slovenska ul: 16. Velika izbira svetilk, elektroblaga. motorjev po konkurenčni ceni. XII Lepo, solnčno, balkonsko sobo z vsem komfortom, strogo separiran izhod na stopnišče, takoj oddam. Razlagova ul. 25 I, levo. 3808 Sanke prima s sedežem s podlogo, enosedežne Din 115.—. Eksportna hiša »Luna«. ______________________XLVII1 Pletenine, vse vrste po meri in okusu ter vsa popravila izvršuje hitro in točno po najnižji ceni mehanična pletarna Javornik, Vojašniška ul. 2, Maribor. XXIV /anatoril v Mariboru 1117 Gosposka 49 Telefon 23-53 Najmodernejše urejen za operacije in zdravljenje z zdravilnimi aparati. Višinsko solnce, diatermija, toni-zator, žarnica „Hala“. 1 - primarij Dr. Mirko Černič specijalist za kirur