98 | Slovenska pediatrija 2022; 29(Suppl1) Delo in zaposlitev imata v družbi velik pomen in sama po sebi ugodno vpliva - ta na zdravje in počutje posameznika. Ko delovno okolje postane neugodno, do česar pride tudi ob izpostavljenosti nasilju na delovnem mestu, to lahko močno vpliva tako na poklicno kot tudi na zasebno življenje delavca (1). Nasilje na delovnem mestu lahko opre- delimo kot vsako dejanje, incident ali vedenje, ki odstopa od razumnega ravnanja in pri katerem je oseba napa- dena, ogrožena ali poškodovana pri svojem delu ali kot rezultat svojega dela (1). Kot nasilno vedenje oprede- limo vsako vedenje, ki ga ena oseba izraža do druge osebe z namenom pri- zadejati bolečino, trpljenje, nelagod- je, ponižanje ali drugo škodo. Nasilno vedenje vključuje telesno, duševno, spolno in ekonomsko nasilje (2). Nasilje nad zdravstvenimi delavci je sicer problem, s katerim se spoprijema- jo povsod po svetu. Po podatkih Sve- tovne zdravstvene organizacije (SZO) je pri zdravstvenih delavcih v primerjavi z drugimi delavci kar štirikrat večja verje- tnost napada na delovnem mestu. SZO tudi poroča, da lahko 38 % zdravstve- nih delavcev v nekem trenutku v kari- eri pričakuje telesno nasilje, medtem ko naj bi bile verbalne grožnje še bolj pogoste. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (angl. EU-Occupati- onal Safety and Health Administration, EU-OSHA) je leta 2007 sporočila, da je za zdravstveni in socialni sektor značil- na največja izpostavljenost nasilju na delovnem mestu (3). Od začetka pandemije covid-19, ko je javnost postajala vse bolj utrujena od novic, informacij in posledic pandemi- je, so se incidenti nasilja nad zdravstve- nimi delavci po vsem svetu močno povečali. Med drugim so po svetu poro- čali o napadih na zdravstvene delavce zaradi strahu, da bi ti prenašali SARS -CoV-2 (4). Tudi v slovenskem prostoru je v zad- njem času prisotno veliko nezado- voljstva nad zdravstvenim sistemom in zdravniki, kar je predvsem posledica organizacijskih pomanjkljivosti v zdra- vstvu, negativnih poročanj v medijih ter kadrovskih in materialnih primanj- kljajev. Nestrpnost, nezadovoljstvo in napetost se prenašajo v čakalnice ter na bolnike in njihove spremljeval- ce. Zdravniška zbornica Slovenije v zadnjih letih opozarja, da se število nasilnih dogodkov v zdravstvu pri nas povečuje, zato poziva k ničelni tole- ranci do nasilja. V zadnjih letih smo bili večkrat priča tudi najhujšim oblikam nasilja s strani bolnika, ki so povzročile celo smrtni izid. Število prijav nasilnih dogodkov na Zdravniško zbornico se je v času pandemije covid-19 še dodat- no povečalo. Nasilju so zdravstveni delavci večino- ma izpostavljeni v delovnem okolju, tj. pri opravljanju svojega dela. V veliki večini primerov gre za verbalno nasilje s strani bolnikov ali njihovih spremlje- valcev (5). Predvidevamo, da je število nasilnih dogodkov še bistveno večje od dejansko prijavljenih dogodkov, saj se prizadeti le redko odločijo za prijavo. Nekateri zaposleni v zdravstvu še ved- no menijo, da je nasilje na delovnem mestu »zavestno poklicno tveganje«, ali celo, da so ga povzročili sami, zato Nasilje nad zdravstvenimi delavci v primarni pediatrični ambulanti med pandemijo covid-19 Andrejka Močnik, Katarina Vidmar Slovenska pediatrija 3/2022.indd 98 14/09/2022 10:20 Slovenska pediatrija 2022 | 99 ga pogosto ne prepoznamo. Neprepo- znano ostaja predvsem psihično nasi- lje, ki ga največkrat sploh ne zaznamo kot nasilno vedenje in ga zato tudi ne prijavljamo. Kljub veliki izpostavljenosti je malo podatkov o posledicah izpostavljenosti nasilju na delovnem mestu. Z analizo prispevkov, ki se ukvarjajo s tematiko nasilja na delovnem mestu, so posle- dice nasilja razdelili v sedem kategorij: • telesne posledice: prizadeti imajo več telesnih bolezni; • duševne posledice: slabo poču- tje, težave s spanjem, podoživljanje dogodka, negativne spremembe razpoloženja, slaba samopodoba, depresija, izgorelost; • čustvene posledice: občutki jeze, žalosti, strahu, gnusa; • posledice pri delu: slabša delovna sposobnost, bolniška odsotnost, odpoved; • odnos do bolnikov/posledice kakovo- sti oskrbe bolnikov: strah pred bol- niki, izguba veselja do dela z bolniki, manjše zanimanje za počutje bolni- kov; • socialne/splošne posledice: vpliv na družinsko življenje, socialno življenje in odnose, zaskrbljenost glede lastne varnosti; • finančne posledice: zaradi odsotnos- ti delavcev trpi delovni proces, dela- vec pa izgublja zaslužek (1). Ministrstvo za zdravje (MZ) je leta 2015 izdalo Smernice za promocijo zdravja na delovnem mestu, ki so zavezujoče. Objavljene so na spletni strani MZ (6). Vključenost vodstva v upravljanje var- nosti in zdravja pri delu je eden ključnih dejavnikov uspešnosti ukrepov (EU-O- SHA, 2015). Delodajalec je v skladu s predpisi dolžan zagotoviti primerne in varne delovne pogoje. Delavec ima pravico do dela in delovnega okolja, ki mu zagotavlja varnost in zdravje. Zakon o varstvu in zdravju pri delu (ZVZD-1) določa pravice in dolžnosti delodajal- cev in delavcev v zvezi z varnim in zdra- vim delom ter ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Tako je delodajalec v skladu z zakonom dolžan: - zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu, tj. zvajati mora ukrepe, pot- rebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, vključno s prepre- čevanjem, odpravljanjem in obvladova- njem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materi- alnimi sredstvi (5. člen); - sprejeti ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje prime- rov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev (25. člen) (6). Zagotavljanje varnega delovnega oko- lja je ključno za strokovno, kakovo- stno in učinkovito oskrbo bolnikov. V nekaterih državah, npr. na Hrvaškem (Zakon o lječništvu, članak 18), v Zdru- ženem kraljestvu, na Poljskem (A doc- tor – a public official) in v Bolgariji, imajo zdravniki status uradnih oseb, ki jim podobno kot sodnikom in dru- gim uradnim osebam zagotavlja zaš- čito in varovanje oziroma nasilje nad njimi obravnava kot kaznivo dejanje napada na uradno osebo, kar se kaz - nuje strožje. V vsakem zdravstvenem sistemu mora biti zaposlenim, bolni- kom in svojcem jasno, da nasilno vede- nje ne bo omogočilo koristi, ugodnosti ali prednosti, pač pa bo imelo pravne in administrativnih posledice, na primer prekinitev zdravstvene oskrbe (7). Da bi dobili vpogled, kako je z izpo- stavljenostjo nasilju v primarni pedi- atrični dejavnosti, smo maja 2022 opravili spletno anketo med pediatri, ki so zaposleni na pediatrični primarni ravni. Odziv na anketo je bil dober, zato smo dobili reprezentativen vzorec. Velika večina (92 %) je na vprašanje, ali so bili že kdaj žrtve verbalnega nasi- lja, odgovorila pritrdilno. Približno 9 % vprašanih je bilo žrtev fizičnega nasi- lja. Večina je tudi mnenja, da se je šte - vilo konfliktov med epidemijo covid-19 povečalo. Konflikti so bili najpogostejši zaradi nasprotovanja uporabi mask, naspro- tovanja brisom na covid-19, zahtevi po izdaji napotnice oziroma spremembi stopnje nujnosti napotnice. Pogosti so bili tudi konflikti zaradi spremenjene- ga načina obravnave otrok (pregledi v sivi/rdečih conah, ločena ambulanta za bolne). Kar četrtina vprašanih je imela konflik- te 10- do 50-krat. Več kot polovica se je ob konfliktu počutila ogroženo. Najpo- gostejše so bile grožnje s pritožbo nad - rejenemu, objavo v medijih in spletnih klepetalnicah, tožbo/posredovanjem pravnika ter pritožbo varuhu paciento- vih pravic. Vprašani so v večini primerov konflikt rešili s pogovorom ali prisotnostjo sodelavca. Nekateri so opozorili na možnost posredovanja policije in nekaj jih je policijo tudi dejansko poklicalo. Velika večina je odgovorila, da ima ob konfliktu podporo vodstva zavoda. Po nasilnem dogodku je večina poiskala pomoč pri sodelavcih, družini in prija- teljih ter pri vodstvu zavoda. Na vprašanje, kaj bi povečalo varnost na delovnem mestu, je največ sodelujo - čih odgovorilo pomoč pravnika, sledili so varnostnik v ustanovi, varen izhod iz ambulante, alarmni gumb, podpora vodstva, več izobraževanj o nasilju in boljša dostopnost policije. V sekciji primarnih pediatrov smo v letih pandemije covid-19, tj. 2020/2021, organizirali spletno izobraževanje na temo komunikacija s težavnimi bolni- ki. Vzpostavili smo podporno skupino, ki se pod mentorstvom supervizorke klinične psihologinje sestaja enkrat mesečno. Na tem področju je zelo aktivna tudi Zdravniška zbornica Slo- venije, ki nudi številna spletna izobra- ževanja in delavnice. Pravno pomoč zagotavlja pravno-svetovalna služba, ki zagotavlja svetovanje tudi za vsa ostala vprašanja s področja opravlja- nja zdravniške službe. Na spletni strani Zdravniške zbornice je objavljen obra- zec za poročanje o nasilnem dogodku, Slovenska pediatrija 3/2022.indd 99 14/09/2022 10:20 100 | Slovenska pediatrija 2022; 29(Suppl1) na voljo pa je tudi kontaktna številka za svetovanje ali pomoč v primeru nasilja. V skrajnem primeru, ko zdravnik zara- di objektivnih razlogov z bolnikom ne more več sodelovati, lahko na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije vlo- ži prošnjo za prekinitev izbire osebnega zdravnika. Za konec ponovno poudarjamo, da je kakršna koli oblika nasilja na delov- nem mestu nesprejemljiva. Zato se z nasiljem nikoli ne smemo sprijazniti in moramo nujno zagotoviti takojšnje in pravilno ukrepanje. Literatura 1. Lanctôt N, Guay S. The aftermath of workplace violence among healthcare workers: A systematic literature review of the consequences.Agression and Violet behaviour. 2014; 19(5):492–501. 2. Bhatti OA, Rauf H, Aziz N, Martins RS, Khan JA. Violence against Healthcare Workers during the COVID-19 Pandemic: A Review of Incidents from a Lower-Middle-Income Country. Annals of Global Health. 2021; 87(1): 41, 1–11. Dosegljivo na: https:// doi. org/10.5334/aogh.3203. 3. European Agency for Safety and Health at Work. Dosegljivo na: http://osha.europa.eu. 4. Vento S, Cainelli F, Vallone A. Violence Aga- inst Healthcare Workers: A Worldwide Phenome- non With Serious Consequences. Front. Public Health.2020. Dosegljivo na https://doi.org/10.3389/ fpubh.2020.570459. 5. Philips James P. Workplace violence against Health care workers in the United States.The New England Journal of Medicine.2016; 374: 1661–9. 6. Dosegljivo na: https://www.gov.si/assets/ ministrstva/MZ/DOKUMENTI/Preventiva-in -skrb-za-zdravje/Varovanje-in-krepitev-zdravja/ zdravje-na-del-mestu/Promocija-zdravja-na- delovnem-mestu/Smernice_promocija_zdravja_ na_delovnem_mestu-marec_2015.pdf. 7. Priporočila za preprečevanje nasilnih inciden- tov Okvirne usmeritve za zaščito zdravništva na delovnem mestu Zdravniška zbornica Slovenije 2019. Dosegljivo na: https://www.zdravniskazbor- nica.si/docs/default-source/prepre%C4%8Devanje -nasilja/priporo%C4%8Dila-prepre%C4%8Devanje -nasilja-zzs-s-cip.pdf?sfvrsn=28883136_10. Andrejka Močnik, dr. med. (kontaktna oseba / contact person) Otroški dispanzer, Zdravstveni dom Kranj Gosposvetska cesta 10, 4000 Kranj, Slovenija andrejka.mocnik@zd-kranj.si Katarina Vidmar, dr. med. Otroški in šolski dispanzer, Zdravstveni dom Logatec, Logatec, Slovenija Slovenska pediatrija 3/2022.indd 100 14/09/2022 10:20