ftoSfnino olaSana v Qofow*C
Leto XXI.. št. 131
Ljubljana, petek 7« junija I940
Cena 2 Din
UpravniStvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon Štev. 3122, 3123, 3124, 8125, 3126.
Lnseratru oddelek: Ljubljana, fielen-Durgova uL — TeL 3492 ln 3392
Podružnica Maribor: Grajski trg tt. ?. — Telefon 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon St 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana 9t. 17.749.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Sredozemske
negotovosti
Ves svet z največjo nestrpnostjo prisluškuje poročilom iz Rima in čaka v negotovosti, kako se bodo razvile stvari na Sredozemskem morju.
Danes je še v ospredju politični interes. Še vedno je težišče na politični strani problematike: ali se bodo razširila na sredozemsko področje in tudi tjakaj prenesla strahotna razdejanja? Drugo pa je dejansko razmerje sil na vodah in obalah Sredozemskega mor-]"a. razmerje, ki bi postalo jedro problematike, kakor hitro bi državniki in diplomati izrekli zadnjo besedo in sprožili krvavi spopad. Narodi širom sveta z zadovoljstvom jemljejo dan za dnem na znanje, da se položaj še ni odločilno spremenil. Toda hkrati danes milijoni ljudi gledajo na zemljevide in si skušajo napraviti sliko o tem, kako bi si mogle tu sovražne bojne sile stopiti nasproti.
Priznati je treba, da nudi Sredozemsko morje bojnim strankam povsem drugačno področje za spopade, nego bojni pas med Nemčijo in zavezniki. Glavno poprišče, na katerem je pričakovati borbe je tu morie. Ob morju so dežele držav, ki si grozijo, da jutri pomerijo svoje moči. razkosane, razmeščene na velike razdalje, pa pomešane med seboj, dosegljive le po morskih in zračnih poteh Ves svet danes ogleduje zemljevide in se poglablja v možnosti, ki se tu nudijo za krvave odločitve.
Dosedanja voina je prinesla že nekatera nrav globoko segajoča presenečenja Predvsem je pokazala, da gre letalu ogromna vloga v borbi, pa da je zračno brodovje najmodernejše orožje. ki bi se mu težko mogla osporavati prav odlična vloga v odločitvah. Resnica je sicer, da v tem pogledu še niso izrečene zadnje besede in da je treba še počakati na zaključno presojo, toda eno je že sedaj gotovo: pričakovanja, ki so jih mnogi stavili na zračno napadalno orožje, niso bila pretirana. Odprto ie še vprašanje, kako se morejo bojne ladje meriti z avioni, koliko so kos njihovi napadalni tehniki. Prav tako še ni do kraja razčiščeno, ali res more napadalna vojska, ki premore premoč v zraku, kljub podrejenosti v vojni mornarici, izkrcati v sovražni d?želi zadostno kopno armado, ako ima na razpolago možnosti za prenos in prevoz po jako ozkih morskih prelivih. Napovedi pripovedujejo, da bo imel svet v bližnjih mescih ali morda že tednih priliko, videti preizkušnjo teh prob7emov. Vsa ta vprašanja, ki jih pred enim letom vojaški strokovnjaki po večini niti resno v poštev jemati niso hoteli, se postavljajo sedaj povsem resno, dasi še čakajo na dokončni odgovor.
Problemi, ki jih je postavila na dnevni red moderna nemška bojna taktika in ki jih tudi mnogi nevtralni opazovalci označujejo kot revolucionarne, imajo posebno velik pomen prav za Sredozemlje. Še pred nedavnim so na možnosti spopada na Sredozemskem morju gledali dokaj drugače nogo danes. Nove bojne metode bi mogle prav tu doživeti svojo odločilno preizkušnjo. Še nedavno si je predstavljal svet sredozemsko vojno le pod perspektivo razmerja vojnih mornaric. Zlasti na zapadu so na njo gledali nekako takole: Francija in Velika Britanija skupaj sta na morju močnejši od vseh ostalih držav. Francijo ščitijo na jugovzhodu Alpe. kjer bi mogla biti obramba uspešna, tudi če bi se naslanjala le na majhne bojne sile. Napad preko morja se je smatral za nemogoč, italijanska pozicija na Dodekanezu za izolirano. Tudi bojnim silam v Libiji niso posvečali prevelike pozornosti, v domnevi, da bi ne bilo težko izravnati eventualne začetne uspehe na račun Egipta kasneje, ko bi se učinkovito uveljavila premoč na morju, ki bi preprečila dovoz iz matične države po morju. Danes se pogoji libijske vojne premotrivajo nekoliko drugače, zakaj oklopne in mehanizirane bojne sile morejo bolj naglo in učinkovito napadati preko puščave proti Egiptu, nego se je računalo po starem, zlasti ako imajo v rokah pobudo. Njihovo zalaganje s pomočjo zračnega brodovja prihaja resno v poštev.
Pod vtisom novih bojnih sredstev opozarjajo na zapleten pomorski položaj. ki daje. kakor se zdi, prednost napadalcu. Korzika je od Sardinije oddaljena samo le kakih 10 in od apeninske obale kakih 80 km, od bližnjih italijanskih otokov še mnogo manj; po izkušnjah norveške vojne je stopila možnost osvojitve otoka v realne račune. Silno kočljivo vprašanje se odpira v področju med Sicilijo in Tunisom. Malta je oddaljena od sicilske obale samo 90 km, a Bizerta, velika francoska voina luka, malo manj ko 250 km. Toda vmes med Sicilijo in Tunisom leži še otok Pantelerija, ki so ga Italijani silno utrdili. Kako bi se tu odigra-
Mine ob italiianskih obalah
Izredni voiaški ukrepi italijanske vlade — Vprašanje italiianske vojaške intervencije ie sedai v ospredju zanimanja svetovne javnosti — Vpliv izida
se&anie nemške ofenzive
Rim, 6. junija. AA. (DNB) Uradno se poroča, da je vse vodovje ob obalah Italije, Albanije in italijanskih kolonij v širini 12 milj proglašeno za nevarnostno cono. Ladje, ki hočejo pluti v luke ob teh obalah, naj se javijo pravočasno italijanskim konzulatom in vojnim oblastvom. Ukrep stopi takoj v veljavo.
Drugo nradno sporočilo, ki je bilo istočasno izdano pravi, da se začenši od danes signali s sirenami lahko uporabljajo samo v primeru nevarnosti zračnih napadov. Zaradi tega se morajo ustaviti vsi ostali signali s sirenami.
Prvo sporočilo, ki govori o 12 miljski nevarnostni coni, pravi med drugim dobesedno:
Ladje, ki želijo pluti v luke ob teh obalah morajo imeti posebna dovoljenja. Navodila bodo dobile od italijanskih konzularnih in vojaških oblastev. Ladje, ki že plovejo v smeri proti tem lukam, morajo pravočasno obvestiti luške oblasti o dnevu in uri, kdaj bodo prispele na mejo nevarnostne cone. Označiti morajo točno zemljepisni položaj ladje. V luko bodo plule pod poveljništvom posebnega pilota. Ladje, ki se ne bi držale teh predpisov, so same odgovorne za posledice.
Rim, 6. junija. AA. (Štefani) Diploma-tični urednik agencije Štefani piše z ozirom na današnji položaj v Evropi, da sta morali Francija in Anglija prvih devet mescev vojne vzdrževati 50 divizij na Alpah ter ob Sredozemskem morju, kar je onemogočilo njihovo uporabo na bojišču. Na diplomatskem polju je Italija s svojim stališčem preprečila, da bi se vojna razširila na balkanske države. Nemčija se na ta način lahko še naprej preskrbuje z živežem in surovinami. Uradni nemški krogi pošteno priznajo, da je bila diplomatična in gospodarska pomoč, ki jo je Italija nudila Nemčiji v 9 mescih vojne, popolnoma spontana. Os Berlin—Rim ostane še nadalje solidna osnova italijansko-nemške politike, ki bo imela odločilen vpliv na usodo nove Evrope. Zavezniška blokada ni mogla niti najmanj vplivati na italijansko stališče, kar je v ostalem tudi v soglasju z Interesi Italije, ki se lahko definirajo takole. Izvedba narodnega edin-stva in neodvisnosti na morju. Sporna vprašanja na Sredozemskem morju ln v Afriki, ki jih zavezniki niso hoteli urediti na miroljuben način, morajo biti enkrat za vselej razčiščena. Italijanski narod dobro ve, da se danes bori za svojo svobodo, ker so demokratske in plutokratske velesile ogražale suvereniteto Italije z nepravičnimi sankcijami. Krivice, storjene italijanskemu narodu, se morajo popraviti.
Rim, 6. junija. AA. (Štefani) Zvezni odbor za oddajanje sporočil je prepovedal radijskim amaterjem in zasebnim radijskim postajam, da bi izmenjavali sporočila s tujimi radijskimi postajami.
Berllns Odločitev po padcu Pariza
Rim, 6. junija, z. Dopisnik »Basler Nach-richten« javlja svojemu listu, da stopa z novo nemško ofenzivo tudi usoda Italije v novo in po vsej verjetnosti odločilno fazo. Tudi poslednja moralična priprava italijanske javnosti se je pričela prej, kakor pa se je prvotno pričakovalo. Potovanje italijanskega propagandnega ministra Roc-ca v Berlin spravljajo v zvezo s koordinacijo italijanske in nemške propagande. Vpoklici rezervistov gredo tako daleč, da so bili danes vpoklicani pod orožje tudi mnogi uradniki zunanjega ministrstva in drugih važnih državnih ustanov.
Berlinski dopisnik »Basler Nachrichten« poroča, da v Berlinu ni opaziti nikakih znakov, lz katerih bi se dalo sklepati na odločitev. Italije. V merodajnih krogih prevladuje naziranje, da bo ostala Italija rezervirana vse dotlej, dokler nemška ofen-
valo razmerje med vojnimi ladjami in zračnimi napadalci, je podobno odprt problem kakor vloga Rodosa in Dode-kaneza, Cipra in Aleksandrije, ki bi se nan^e naslanjale sovražne si bojne sile. V dosedanjih vojnih pohodih je imela peta kolona zelo veliko vlogo; ni čudno, da si danes zastavljajo vprašanje, kako bi bilo z eventualnimi tajnimi pomočniki v Egiptu, v Tunisu in drugje. Ni še pozabljeno, da je bilo v mladem političnem svetu Egipta obilo simpatij za totalitarne sile.
Vojni strokovnjaki trdijo, da se je v borbah za evakuacijo v Dunkerqueu zopet rehabilitiral ugled vojne mornarice napram avionom. Ako se bo zares začela vojna v Sredozemskem morju, bo pomenilo to preizkušnjo najbolj aktualnih vojaških in vojnotehniških problemov. Vojna mornarica zoper bojna letala, padalci, ekspedicijska armada, ki napada in se drži po posredovanju zračnih bojnih sil, mehanizirana vojska v operacijah po puščavah, stara tehnika, ki drži premoč na morju, pa se ob začetnih neuspehih tolaži, da sčasoma izčrpa sovražnika z gospodarsko blokado. Vse to so problemi, od katerih solucije bi nemara v veliki meri za visela odločitev krvave borbe na Sredozemskem morju.
živa ne bo končana in dokler Nemci ne bodo zasedli Pariza, šele potem je pričakovati, da se bo Italija odločila.
Izmenjava misli z Rooseveltom
Washington, 6. junija. AA. (Havas). Roosevelt je konferiral včeraj s Cordellom Hullom in Sumnerjem VVellesom. O razgovorih ni bilo izdano nobeno sporočilo. Rooseveltov tajnik Earli je odgovoril na zadevno vprašanje novinarjev, da Roosevelt ni imel nobenih telefonskih razgovorov z Mussolinijem.
Rim, 6. junija. AA. (Štefani). Ravnatelj lista »Giomale d' Italia« razpravlja o pozivu, ki ga je Churchill poslal Zedi-njenim državam, da naj intervenirajo v spopadu, članka r pravi, da bi morebitna zveza Zedinjenih držav z demokracijama v vsakem primeru pustila Italijo in Nemčijo ravnodušno. Sicer pa se je ameriško posredovanje v korist zaveznikov pokazalo posredno že prej o priliki pošiljatve vojnega materiala. Toda ta nesrečna intervencija postavlja še druge probleme. Netcčno je, da so Zedinjene države dolžne, kakor trdi Churchill, pomagati Franciji in Veliki Britaniji, da bi rešile stari svet. Ta dva naroda ne predstavljata več kot 90 milijonov prebivalcev, medtem ko štejeta Italija in Nemčija 130 milijonov prebivalcev, nevštevši prijateljske države. Zedinjene države ne smejo zastopati koristi enega tabora v Evropi. Sicer pa, sklepa ravnatelj lista, se ne vidi, zakaj kaka evropska sila ne bi mogla posredovati v korist kakega ameriškega naroda v sporu z Zedinjsnimi državami, ki si ne smejo misliti, da so jim poverjene božan-
ske misije, ki bi jih pooblastile, da odločajo o življenju in usodi drugih kontinentov.
Washington, 6. junija, z. United Press poroča, da v Beli hiši potrjujejo vesti, da se vrši med Rooseveltom in Mussolinijem živahna izmenjava misli. Zunanje ministrstvo odklanja podrobnejše informacije v tej zadevi, potrjuje pa, da so se že pričeli tudi razgovori z drugimi v poštev prihajajočimi državami.
Stališče Vatikana
VatiKan, 6. junija. AA. (DNB). Vatikanski krogi, ki je o njih splošno znano, da so dobro informirani, izjavljajo spričo novih vesti, ki krožijo v Rimu in tujini, da jim ni nič znanega o tem, da bi sv. oče pcslal Mussoiiniju osebno poslanico, v kateri zahteva, naj ne poseže z vojsko v sedanji spopad Isti krogi pa pristavljajo, da je Sv. stolica v zadnjih tednih v veliki meri ojačila svoje napore, da bi preprečila razširjenje vojne na Sredozemsko morje.
Francozi v Siriji dobro pripravljeni
Bejrut, 6 junija. AA. Reuterjev dopisnik poroča, da so francoske ekspedicijske sile v Siriji in Libanonu popolnoma opremljene in solidno utrjene ter da sta tj dve deželi popolnoma pripravljeni ta vsako mo-rebitnost Najnovejši razvoi v Ita iji spremljajo tukaj z največjim zanimanjem, toda s popolnim mirom. Povsod vlada zaupanje v učinkovitost obrambnih ukrepov ki jih je organiziral generali VVevgand dokler je bil še vrhovni poveljnik oboroženih sil na
Bližnjem vzhodu. Francoz* ne prepuščajo ničesar slučaju. Ladje, ki žele pluti v sirij-ska pristanišča, morajo čakati na spremstvo. Včeraj so bila objavljena navodila v francoščini in arabščini, kako se mora prebivalstvo zadržati v primeru zračnega napada. Izdani so bili novi ukrepi za zaščito petrolejske cevi pri Mosulu. Angleška vojna misija je dodeljena glavnemu štabu generala Mittclhauscrja v Siriji. S tem ie zagotovljena zveza med francoskimi in angleškimi oboroženimi silami.
Priprave Rusije
Basel, 6. junija, z. Južnovzhodni dopisnik »Basler Nachrichten« poroča iz Carigrada, da namerava Sovjetska Rusija takoj intervenirati, če bi se zaradi vstopa Italije v vojno razširil konflikt na južno vzhodno Evropo. V tem primeru bi ruske čete, ki so že zbrane v okrožju Odese, takoj zasedle Burgas in Varno ter vse druge scr.ategično važne točke ob črnem morju, da bi tako zavarovale neoviran promet na črrcm moriu.
V turških diplomatskih krogih zatrjujejo. da je Sovjetska Rusija o tem svojem sklepu že obvestila ne samo balkanske države vključno Turčijo, marveč tudi Italijo, Anglije Francijo in Nemčijo. Zadnji obisk nemškega veleposlanika Papena pri predsedniku turške vlade in pri zunanjem ministru je bil v zvezi s tem sporočilom Moskve. Nemški poslanik je želel zvedeti, kakšno stališče bi v tem primeru zavzela Turčija. Odgovor turške vlade ni znan. Iz raznih drugih oficioznih turških izjav pa se da sklepati, da je Turčija v tem pogledu docela soglasna s Sovjetsko Rusijo ter da bi v tem primeru enako postopala.
a BAN NEMŠKE OFENZ!¥
Boji so se srdito nadallevali, a še vedno v znamenju razvaja m tipanja — Bistvenih sprememb položaja še niso prinesli
Tudi drugi dan veilike nemške ofenzive na francosko fronto je stal še v znaku razvoja in po poročilih do časa. ko tale pregled sestavljamo, ni prinesel bistvenih sprememb. Ofenziva se je razširila še dal je proti vzhodu preko Rethela do blizu Magino-tove linije. Boji se nadaljujejo z nezmanjšano srditostjo. Njihovo glavno težino pa nosita še vedno artilerija in mfanterija, seveda močno podpirani od letalstva Namen nemškega vojnega vodstva je očividno ta. da bi ofenzivni sunki na tako širokem področju ugotovili, kje so nsjboij občutljivi ;n najmanj zavarovani predeli francoske fronte Tam bodo potem zastavili vso napadalno silo, zlasti tudi tankovske in druge oklopne divizije, ki se v sredo in včeraj še niso udejstvovale v večjem obsegu.
Francoska poročila govore o manjših umikih izvedenih iz strateških razlogov, nemška poročila pa o prodiranju proti ju-gozapadu. Krajev ne navajajo ne ta ne ona poročila, razni znaki pa kažejo, da je nemoči pritisk vsmerjen zaenkrat na tri glavne točke. Med Abbevilleom in Ami-ensom ima bržčas za cilj Rouen ob reki Seini. da bi se tako izločiilo glavno pristanišče severne Francije Le Havre. Druga smer je od Peronnea in Laona proti jugu
s končnim ciljem Parizom, tretja pa na vzhodnem delu fronte, kjer bi naj nemške čete prišle za hrbet Maginotove linije. Seveda je še nemogoče reči ali se bo ofenziva hkrati nadaljevala v vseh smereh, ali pa se bodo glavni sunki osredotočili *amo v eno od navedenih smeri ali pa tudi v kako novo.
Po skušnjah v Belgiji in severni Franciji kjer je civilno prebivalstvo zelo . težkočalo vojne operacije, je francosko vojno vodstvo sedaj že v naprej evakuiralo vse zaledje nove fronte Ta fronta se često označuje za \\'evgandovo linijo, pri čemer pa ne gre za utrjeni pa« po vzoru Maginotove ali Siegfriedove linije, temveč le za tako zva-ne poljske utrdbe, ki so biie zgrajene po večini v zadnjih 14 dneh Pred seboj imamo nekako frontno črto kakršne smo poznali v svetovni vojni, okrepljeno seveda z vsemi modernimi pripomočki.
Letalstvo se je tudi včeraj na obeh straneh močno udejstvovalo. deloma s posegom v boje na fronti, deloma samostojno. Nemška letala so poleg drugih mest napadla Rouen in Le Havre. zavezniška letala pa zopet nemško zaledje, zlasti industrijske centre v Porurju in Porenju.
Francoska vojna poročila
Malenkosten umik na posameznih točkah, sicer pa so FranoozI vzdržali nemški naval
Pariz, 6. junija. AA. (Havas). Uradno vojno sporočilo z dne 6. junija zjutraj pravi:
Zjutraj ob zori se je bitka nadaljevala. Sovražnik je pritiskal zlasti na spodnji Sommi, kjer so se naši spodnji oddelki za malenkost umaknili, na splošno pa smo ohranili vse naše postojanke na ostalem delu napadenega bojišča.
Pariz, 6. jun. br. (Havas). V ofenzivi, ki so jo Nemci nadaljevali danes še z veliko večjo srditostjo, kakor včeraj, so poskušali v prvi vrsti omajati obe krili francoske fronte. Najhujši pritisk so nemški oklopni vozovi izvajali na področju pri Abbevilleu, kjer jim je uspelo prodreti čez Sommo na francosko ozemlje 8 do 10 km globoko. Na drugi strani se je nova organizacija francoskega vojevanja izkazala za zelo uspešno. že včeraj, posebno pa še danes, so francoske čete trdno vztrajale na svojih postojankah. Na prvih postojankah so po nalogu vrhovnega poveljstva pri vsakem napadu sovražnih oklopnih oddelkov dopustile, da so oklopni vozovi prodrli mimo njih v neposredno zaledje francoske fronte, kjer so jih pa že čakali močni oddelki protitankovskega topništva ln francoski!) oklopnih vozov, ki so jih obkolili ter uničili. Takih napadov je bilo doslej že okrog 15. Vselej so bili nemški oklopni oddelki do mala uničeni. Le nekaj nemškim vozovom je uspelo v naglici umakniti se nazaj na nemško stran.
Tudi danes je bilo francosko letalstvo ne-nehoma v borbi ter je onemogočilo predvsem nemškim bojnim letalom vsako večjo akcijo.
! V ostalem pripominjajo v krogih voja-1 ških strokovnjakov, da razpolagajo Nemci na Sommi s trikratno premočjo nad Francozi. Weygandova armada šteje okrog 30 divizij, med tem ko jih imajo Nemci »U do 90.
Tudi na srednji Sommi je Nemcem uspelo potisniti francoske postojanke ponekod za 6 do 10 km nazaj, vendar pa je bil ta umik povsem taktičnega značaja. Vse kaže, da bo nemška ofenziva jutri ali najkasneje pojutrišnjem dosegla svoj vrhunec. Če francoski vojski uspe vzdržati nemški pritisk, bi se utegnil položaj konec tega tedna močno izboljšati. Danes so Nemci pričeli z velikimi napadi tudi južno od Chemin des Damesa, kjer so pa zaradi neugodnega terena vsi nemški napadi ostali brez pravega uspeha.
Pariz, 6. junija. AA, (Havas). Bitka se je zjutraj nadaljevala z enako srditostjo in se je celo razširila na obe svoji krili, kajti Nemci so poleg včerajšnjih napadov pri Amiensu in Peronneu, kakor tudi ob rečici Ailette danes napadali tudi na spodnji Sommi. kjer so začeli s topniškim streljanjem, ki ie očitno priprava za napad. V vojaških krogih izjavljajo, da so oddelki za obrambo pred tanki v celoti zadovoljivi. Skoro vse točke, na katere se opira obramba, so včerai vzdržale napad. Zabeležili so tudi. da ie bilo za bojiščem uničenih več nemških tankov, katerim se je posrečilo prebiti se skozi obrambno črto, vendar pa so ostali brez sleherne podpore od strani drugih elementov.
Pariz, 6. junija. AA. (Reuter). Neka ugledna francoska vojaška osebnost, lci
ie blizu vrhovnega poveljstva, je izj ■ la zjutrai med drugim, da so mer .da ni francoski vojaški krogi v pla-nem za o-voljni s funkcioniranjem novih metod, katere so uvedli v borbi proti oklormim enotam. Ta častnik ie rekel, da se ie francoskim četam posreč:l:> uničiti precejšnje število sovražnih tankov. Tu pa tam se je predhodnicam oklepnih enot sicer posrečilo prodreti, toda glavnini se ni posrečilo priti za njimi.
Ukrepi proti pzdaleem
Pariz, 6. iunija AA (Reuter). Sporočilo francoskega obrambnega ministrstva, ki ie bilo danes prebrano po radiu, pravi, da so bili izdani zjutrai v Parizu in o-talih krajih različni ukrepi zaradi možno a. da bi se izkrcavali padalci iz sovražnih prevoznih letal.
Anglija priznava le belgijsko vlado v Franciji
London, 6. junija. AA. (Reuter). Odgovarjajoč na tostvarno vprašanje, je predsednik vlade izjavil v spodnjem domu: Britanska vlada priznava kot edino zakonito vlado Belgije ono, ki je sedaj nastanjena v Franciji (odobravanje) in je potemtakem to edina vlada, ki ima pravico izvajati oblast v Belgiji. Smatram, da bi bilo odveč pristavljati, da je neomahljivi cilj britanske vlade — in jaz sem prepričan, da je to tudi cilj francoske vlade —• da se zajamči stvarna obnova Belgije, njene svobode in njene neodvisnosti.
London, 6. junija. AA. (Reuter). Churchill in lord Halifax sta sprejela danes belgijskega zunanjega ministra Spaaka. Razen tega je stopil Spaak v stik s ho-landskimi ministri, ki se prav tako iiKude
v	Londonu,
*
Vojaški strokovnjak o položaju
London, 6. junija. AA. (Reuter). Reuterjev vojaški strokovnjak pravi o novi nemški ofenzivi med drugim:
V začetnem obdobju nove nemške ofenzive opažamo posebno dve dejstvi, ki zaslužita našo pozornost. Prvo dejstvo je v tem, da so Francozi uporabili izkušnje is borb v Belgiji in da so nemške čete že takoj v začetku obsuli z bombami iz lahkih bombnikov. Drugo dejstvo je v tem, da je bila nemška ofenziva proti Weygando-
vi	črti sprva izvedena samo s pehoto, katero je podpiralo močno topništvo. ŠeJe, ko je ofenziva trajala žs več ur, to je od zore pa do popoldneva, so se pojavile v borbi prve nemške motorizirane divizije. Ta pojav je prilično presenetil francosko vrhovno poveljstvo. Vrste se razna ugibanja o razlogih, ki so povzročili to spremembo v nemški taktiki. Najverjetnejša je možnost, da ima sovražnik v rezervi svoje motorizirane sile do trenutka, ko mu bo pehota označila kraje, za katere misli, da je pri njih sovražnikov odpor najslabši in bi mogle ta<m motorizirane
Nadaljevanje na J. strani
enote silovito udariti ln prodreti. Toda po dosedanjih poročilih, se ne zdi, da bi sovražnik prišel do kakega kraja, kjer bi bil odpor slab.
Nato poudarja vojaški strokovnjak agencije Reuter stališče, ki ga je v včerajšnjem ukazu podal Hitler vojski, v katerem napoveduje, da bodo stopile v borbo mnogoštevilne spočite divizije. Urednik pravi, da se mu navzlic temu zdi, da je sovražnik že v dosedanjih borbah zaposlil
vse svoje etttne čete, ki ao utrpele vatikanske izgube. Pristavlja, da je nemška vojska po številu sicer ogromna, da pa zasedene države, ki so včasih tudi prostrane, zahtevajo oddvojitev velikih sil za organizacijske in etapne potrebe. Nemci za garnizije v Holandiji, Belgiji, Danski in Norveški niso ohranili le čete starejših letnikov, temveč so gotovo tam pustili tudi več enot prvega reda.
Nemško vojno poročilo
Prodiranje v jugozapadni smeri — Operacije se nadaljujejo po načrtu
Tako zveza delodajalcev, kakor todi \
strokovne zveze, so sporazumno pristale, ' da nobeni mezdni spori ne smejo ovirati vojne produkcije. Ker delajo sedaj v Angliji mnogi obrati po sedem dni na teden, bodo sprejela podjetja nove delovne sile, tako da bo vsak delavec en dan na teden lahko počival.
London, 6. junija, s. (Reuter). Z vladno uredbo je bila danes za eno tretjino reducirana poraba obleke, oprave, športnih predmetov, igrač, kozmetičnih izdelkov itd. za civilno prebivalstvo v Angliji. Kot osnova za omejitev bodo služile cene, ki so bile v veljavi pred vojno. Ker so se cene med tem za 50 odstotkov dvignile, je najnovejša omejitev zelo velikega obsega.
Glavni stan vodje rajha, 6. junija. AA. (DNB) Vrhovno poveljstvo sporoča:
Operacije, ki so se včeraj začele v Franciji, se nadaljujejo po določenem načrtu. Naše čete so napredovale sedaj v jugozapadni smeri.
Število ujetnikov pri Dunkerqueu se je povečalo na 58.000. Zaplenjenega orožja in vojnega materiala vseh vrst še ni mogoče pregledati.
Nemške letalske sile so bombardirale včeraj ceste, zbiranje čet in marširajoče oddelke za sovražnim bojiščem. Poleg tega so nemška letala izvedla napade na srednjo Francijo ter na vojaško in trgovsko pristanišče Cherbourg, v noči od 5.
na 6. junija pa na veliko letališče ob vzhodni in jugovzhodni angleški obali. Vsi napadi so bili uspešni. Skupne izgube sovražnika so znašale 143 letal, od katerih jih je bilo 49 zbitih v letalskih borbah, 19 jih je sestrelilo protiletalsko topništvo, ostala pa so bila uničena na tleh. 19 nemških letal se je zgubilo.
Sovražnik je ponovil svoje letalske na-I pade na nevojaške cilje v severni in za-' padni Nemčiji, ter ni povzročil nobene ' večje škode. Pri tej priliki so bila zbita j tri sovražna letala in sicer dve nad Hom-burgom pri nočnem napadu, tretje pa je bilo zbito v Holandiji.
a poročila
Bitka se nadaljuje z vso srditostjo — .Najhujši napadi pri Amiesisu, Peronneu ln S&issoitsu — Nlov francoski obrambni sistem proti tankom
London, 6. jun. s. (Reuter). Velika nemška ofenziva se je tudi danes zgod.j zjutraj nadaljevala z vso silovitostjo na vsej črti ob Sommi od morja do Aisne. Za enkrat je še prezgodaj, da bi si bilo o poteku bitke mogoče ustvariti jasno sliko, kakor pa je razvidno iz francoskega jutranjega vojnega poročila, so francoske čete večinoma zadržale nemški napad in so se samo na nekaterih mestih nekoLko umaknile.
Zastopnik francoskega vojnega ministrstva ie sporočil danes novinarjem, da so davi zgodaj poslali Nemci zlasti ob dolnjem toku Somme v napad zelo veliko število tankov. Umik zavezniških čet, v kolikor ie bil potreben, ie bil samo manjšega obsega in samo taktičnega pomena. Zavezniki sploh nikdar, odkar so Nemci predrli do Somme, niso držali celega južnega brega Somme. temveč so imeli Nemci v oblasti še vedno dve ali tri mostišči na južnem bregu. Te točke so seveda služile kot izhodišče glavnih nemških napadov. Najhujši so nemški napadi na ob h straneh Amiensa, dalje pri Peronneu in pri Soissonsu. Po avtentičnih informacijah. ki jih je mogoče dobiti v Londonu, je Soissons sam še vedno v francoskih rokah in ga Nemci nikdar niso zasedli. V okolici mesta operirajo sicer posamezni nemški tanki, ni pa mogoče presodili, v koliko ima njihovo udejstvovanje zveze s splošnim nemškim napadom.
Nov moment je nastopil danes v položaju na fronti s tem. da je v Champagni pričela obstreljevati francoske postejan-ke nemška težka artilerija, zlasti v okolici Rethela. V tem predelu, ki tvori desno krilo francoskih postojank ob Aisni in sega vse do Maginotove črte, je bilo včeraj na bojišču mirno. Današnja akcija nemškega topništva najbrž pomeni, da pripravljajo tudi tu Nemci nov napad. Nemški topovi so streljali tu danes v veliki meri tudi z granatami, ki proizvajajo dim. očitno z namenom, da preprečijo opazovanje gibanja nemške vojske in onemogočijo udejstvovanje izvidniškim letalom.
V	dosedanjem poteku nemške ofenzive je bilo mogoče ugotoviti, da se poslužujejo Nemci iste taktike kakor v bojih v Flandriji. Iščejo slabe točke v zavezniških postojankah in skušajo skozi tako slabo točko potem vreči čim več svojih oklopnih in motoriziranih edinic. Čeravno pa je doslej Nemcem uspelo, da so tanki ponekod res prodrli v francoske postojanke, ni mogoče reči. da bi bila nova francoska obrambna črta kjerkoli resno ogrežena. \Veygandova obrambna črta je zelo globoka in se naslanja na naravne terenske razmere. Vodni tokovi, pasti proti tankom, gozdovi in posebne postojanke za tepove proti tankom, so tako kombinirani, da tvorijo tudi v zaledju resne ovire pro-dirajočim nemškim tankom. N©vi fra co-ski obrambni sistem se je v d»srdanj:m poteku ofenzive, kakor zagotavljajo francoski vojaški kr&gi, izvrstno izkazal. Skoro povsod je bilo z njegovo pomečjo mogoče nemške oklopne oddelke zadržati. Nemški tanki so sicer dospeli v zaled"e prvih francoskih postojank, tam pa so naleteli na velike ovire in so bili v zelo mnogih primerih uničeni. Kadar so se skušali umakniti. So jih potem n' padli posebni oddelki za borbo proti tankem. Prav tako so prišli nemški motorizirani in mehanizirani pehotni oddelki, ki po navadi slede tankom, v križni ogenj francoskih postojank in so pretrpeli velike izgube.
V	dosedanjem poteku ofenzive sta značilna posebno dva momenta. Predvsem sedaj nemška taktika kombinacije tankov in bombnikov - strmoglavcev ni več zaveznikov presenetila. Edino presenečenje včerajšnjega dne je bilo, da so nemški težki oklopni oddelki posegli v borbo še-le popoldne, preje pa je napadala samo pehota. Drugi moment, ki govori zaveznikom v prid. je ta. da zavezniške vojske sedaj ne ovirajo več mnogoštevilni begunci, kakor ie bilo to v severnei Franciji. Francoske oblasti so iz vsega zaledja sedanjega bojišča ob Sommi v teku zadnjih 14 dni evakuirale vse civilno prebivalstvo.
Tajna seja zborake
London, 6. jun. s. (Ass. Press.) V spodnji zbornici je sporočil danes ministrski predsednik Churchill, da se bo prihodnji torek vršila tajna seja angleškega parlamenta.
Curih, 6. junija, z. »Neue Ziircher Zeitung« poroča iz Londona, da se bo verjetno še ta teden sestala spodnja zbornica k tajni seji. na kateri bodo razpravljali o krivdi onih. ki so odgovorni za to, da so tako opasne luknje v angleški oborožitvi. Debata se bo nanašala predvsem na politiko Chamberlaina zadnji dve leti pred
izbruhom vojne. Poslanci delavske stranke bodo brez ozira na položaj delavskih ministrov v vladi zahtevali, da se to vprašanje do kraja razčisti. V teh krogih naglašajo, da je tudi v Angliji potrebno izvesti enako čiščenje, kakor ga je izvedel Reynaud v Franciji, kjer so padale glave brez ozira na levo in desno.
Propaganda za separatni mir s Francijo
London, 6. jun. s. (Reuter) Nemški radio je pričel v svoji francoski oddaji znova s propagando za separatni mir med Nemčijo in Francijo. V svoji zadnji oddaji pravi, da so Angleži zapustili v bitki v Flandriji Francoze in pobegnili preko morja v Anglijo. Nemčija in Francija naj bi živeli v dobrih odnošajih, ko ju je že narava napravila za sosedi. Nadaljevanje vojne da pomeni za Francijo samo samomor.
Avdience pri kralju
London, 6. junija. AA. (Havas). Kralj Jurij je sprejel včeraj v avdienco zunanjega ministra Halifaxa, nato pa generala Brcoka in Adama, ki sta poročala kralju o borbah pri Dunkerqueu.
Btitlerjev radijski govor v nemščini
Lonaon, 5. jun. br. Državni podtajnik angleškega zunanjega ministrstva Butler j je imel nocoj po radiu v nemščini govor na nemški narod. V njem je rekel med
j drugim:
! »Govorim v imenu svoje vlade, za katero stoje ves britanski narod in vsi svobodni narodi britanskega svetovnega im-i perija. V imenu njih vseh je Churchill včeraj izpovedal: Britanski svetovni imperij se bo boril proti vam, kjerkoli bo na vaše čete naletel. Borili se bomo v Franciji, na naših lastnih otokih, na morjih in v zraku, dokler ne zmagamo. Ne pustite se varati, da hočejo le državniki l Velike Britanije in Francije vojno nadaljevati. Za britansko vlado stoji z jekleno odločnostjo sleherni moški, sleherna ženska ne samo v Veliki Britaniji, nego tudi v slehernem samostojnem demokratskem dominionu, ki so se nam vsi pridružili po svobodnem preudarku za borbo proti vam. Vsi so se trdno odločili ,da se bodo borili do kraja. Vedeti morate tudi, da je med Nemčijo in nemško vojsko ter Anglijo in njenimi obalami budno na straži mogočna britanska vojna mornarica, ki še ni prav nič zlomljena.
»V našem imperiju — je končal TWior — smo zgradili svobodno skupnost narodov. Vsak teh narodov je prost in vsak pripadnik teh narodov je enakopraven pred zakonom. Zato se borimo mi in vsi ti naši narodi za našo svobodo, za naša osnovna načela in bomo nadaljevali borbo tudi jutri in dokler bo treba.«
Angleške čete bodo zopet prepeljane v Francijo
London, 6. junija, z. »Evening News« piše, da je poraz zaveznikov v Flandriji podaljšal vojno najmanj za eno leto. List pozdravlja odločitev vlade, da se angleške čete, ki so bile prepeljane v Anglijo, ne obdiže v Angliji, marveč pošljejo zopet nazaj na francosko bojišče, da skupno s francosko vojsko nadaljujejo odpor proti sovražniku. Enako, kakor Nemčija, tudi zavezniki ne smejo kopičiti rezerv v zaledju, marveč jih morajo poslati v boj. Pot do zmage je težavna, naglaša list, toda s skupnimi napori in skupnimi žrtvami zmaga ne more izostati.
Windsorski vojvoda
London, 6. junija. AA. (Reuter) Wind-sorski vojvoda je podal ostavko na mesto zveznega častnika med francosko in britansko vojsko.
Prepoved uporabe radio-aparatov za tujce
London, 6. junija. AA. (Reuter) Notranje ministrstvo je objavilo ukaz, ki prepoveduje Nemcem in Avstrijcem, ki bivajo v Veliki Britaniji, imeti sprejemne radijske aparate.
Kontrola delovnih sil
London, 6. junija, s. (Reuter). Angleško ministrstvo dela je izdalo nove ukrepe za kontrolo delovnih sil v Angliji. Predvsem je določeno, da ne smejo delodajalci v premogovni industriji in obrti ter v poljedelskih obratih premestiti delavcev v druge industrijske in obrtne panoge. Nadalje so prepovedane vse stavke. Ministrstvo določa tudi posebna razsodišča, ki naj urejajo vprašanje plač med delodajalci in delavci.
General Guisan
švicarski vojski
Bern, 6. junija. A A. (Havas). Glavni poveljnik švicarske vojske, general Guisan, je izdal naslednje povelje švicarski narodni vojski:
Popolnoma razumljivo je, da so dogodki zadnjih dni naredili globok vtis na naše sodržavljane. Toda bilo bi nerazumljivo in nevarno za našo državo, če bi naši sodržavljani zaradi teh dogodkov podvomili v moč in vrednost naše narodne vojske. Vsi smo se dolžni boriti proti nevarnostim. Švicarji se moramo vse bolj in bolj oborožiti ne samo z orožjem, temveč tudi v moralnem in umskem pogledu. To je potreba, na katero moramo vedno misliti, švicarski narod je sedaj svoboden narod, ki je vajen orožja ter hoče ohraniti svojo neodvisnost. Dolžni smo jo zato braniti in to smo tudi sposobni storiti, če bi bili napadeni, je treba vedeti, da je naša narodna vojska navajena novih bojnih metod, in da zaradi njih ne bo presenečena.
Curih, 6. junija, z. Tudi v švicarskih političnih krogih se vse bolj širi ideja koncentracijske vlade. Celo iz vrst meščanskih strank prihajajo sedaj pobude, naj bi se v vlado pritegnili tudi zastopniki so-cialnodemokratske stranke. Vodilni švicarski meščanski list »Neue Ziircher Zeitung« se danes na uvodnem mestu zavzema za uresničenje te ideje ln zahteva, naj vlada to vprašanje nemudoma uredi. Ne samo vojni dogodki v švicarski soseščini, nego tudi notranji nolitičnl razvoj nujno zahteva združitev vseh pozitivnih narodnih sil.
Odpor prst* ameriškemu vojnemu ministru
Nevv York, 6. junija, z. (Ass. Press) V ameriški javnosti se je pojavilo veliko ne-razpoloženje proti vojnemu ministru Woodringu. Najvplivnejši listi mu očitajo, da vodi vse preočitno izolacijsko politiko v času, ko vsa javnost uvideva, da je od stališča, ki ga bodo zavzele Zedinjene države, odvisna ne samo usoda Anglije in Francije, marveč morda usoda vsega sveta. Vojni minister "VVoodring se je namreč izjavil proti temu, da bi Zedinjene države odstopile svoje rezerve orožja, letal in municije zaveznikom. Toda enako, kakor so Zedinjene države svoječasno prodale Braziliji kljub zakonu o nevtralnosti staro orožje, lahko sedaj tudi zaveznikom odstopijo svoje zaloge vsega onega orožja, ki ga lahko v najkrajšem času nadomestijo z novim in modernejšim. V zvezi s tem poročajo listi, da je bil v vladi že odobren sklep, da se odstopi zaveznikom 600.000 pušk in 2.500 topov iz starih zalog. Razen tega bodo Zediniene države odstopile zaveznikom večje število letal in rušilcev.
Akcije letalstva
London, 6. junija AA. Sporočilo letalskega ministrstva pravi, da so angleške letalske sille bombardirale v minuli noči rezervoarje petroleja ter mnogoštevilna železniška križišča v pokrajini od Dortmun-da do Mannherma. Napadla so tudi mesta Frankfurt, Koln in Esscn. V Frankfurtu so celo uro sistematično bombardirala petrolejska skladišča ter odvrgla čez 400 bomb. Požar je bilo videti več kilometrov daleč. V Mannheimu ter v krajih med Diisseldor-fom in Kolnom je angleško letalstvo uničilo mnogo skladišč petroleja in letališče v Olden-Badenu. Več angleških letal je oilo lažje poškodovanih, vendar so se vsa ie-tala vrnila v svoja oporišča.
London, 6 jun. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo javilja da so se včeraj angleški bombniki zopet uspešno udejstvovali z napadi na nemške prometne zveze za sovražnimi postojankami na bojišču. Angleška lovska letala so napravila več ofenzivnih patrolnih poletov ter so uničila 6 sovražnih letal. Eno angleško letalo je bilo pri tem sestreljeno. Srednji in težki bombniki so napadli ponoči zbiranje nemških čet in nemške vojaške postojanke v zailedju. Zlasti je bilo bombardirano ozemlje zapad.ie-ga Porurja. S teh bombnih napadov pogrešajo dve angleški letali. Letala obalnega poveljstva so bombardirala petrolejska skladišča v Gentu v Belgiji ter povzročila več velikih požarov.
Rouen, 6 junija AA. (Havas). Včeraj popoldne je bil v rouenski pokrajini dan trikrat znak za alami Prvič je letelo nad Rouenom 20 nemških letal, nato pa sta se pojavili še dve manjši skupini. Protiletalsko topništvo je stopilo takoj v akcijo. S pomočjo lovskih letal je bilo zbitih 6 nemških letal
Pariz, 6. junija. AA. (Havas). Uradno sporočajo, da je bilo o priliki bombardiranja jugovzhodne Francije po nemških letalih 1. junija ubitih 10, 2. junija pa 15 oseb. Ranjenih je bilo skupno 70 ljudi.
London, 6 junija. AA. (Reuter). Letalsko in notranje ministrstvo sporočata, da so sovražna letala vrgla večje število zaži-galnih bomb v vaseh grofij Yorkshire, Lin-colnshire in Norfolk ter ob Temzi. Metala so bombe v toku noči ter poskušala najti in napasti letališča. Protiletalski topovi so začeli takoj streljati. Sovražna letala niso napravila škode, edino ena hiša v grofiji Lincolnshire je začela goreti. Poleg zazidalnih bomb so sovražna letala metala tudi eksplozivne bombe, ki pa prav tako niso napravile nobene resnejše škode. Šest oseb je bilo lažje ranjenih.
Hamburg, 6. junija. AA. (DNB). V noči med 5. in 6. junijem je več sovražnih bombnikov napadlo Hamburg. Od vseh napadov, ki so bali dozdaj izvedeni na Hamburg, je bil ta posebno brez načrta. Trije civilisti so bili ubiti, 10 jih je bilo hudo ranjenih, 11 lažje, 13 hiš je bilo poškodovanih ali razbitih. Eno sovražno letalo je zbilo protiletalsko topništvo in je padlo v plitvino v reki Labi. Letalčevo truplo in ostanke letala 90 nato potegnili lz reke.
Reynaud je zopet
preosnoval svojo vlado
široka koncentracija — Daladier ni več v vladi in je prevzel Reynaud tudi zunanji portfelj
Pariz, 6. junija. AA (Reuter) Predsed-ništvo ministrskega sveta sporoča, da je predsednik vlade Paul Reynaud včeraj znova preosnoval svojo vlado. Dosedanji zunanji minister Daladier ni več član vlade in je prevzel njegov resor predsednik vlade in vojni minister Reynaud, ki bo imel v zunanjem ministrstvu za pomočnika Paula Baudina, v ministrstvu za narodno obrambo pa generala de Gauleta.
Po današnji preosnovi je Reynaudova vlada sestavljena takole: predsdenik vlade, obrambni minister in minister zunanjih zadev Paul Reynaud; podpredsednik vlade in minister brez portfelja maršal Pe-tain; podpredsednik vlade in minister brez portfelja Camille Chautemps; minister brez portfelja Luis Marin; minister brez portfelja Jean Ibarnegarav; pravosodni minister Serol; notranji minister Man-del; informacijski minister Prouvost; finančni minister Bouthilier; mornariški minister Campinchi; letalski minister Laurent Evnac; prosvetni minister Yvon Delbos; kolonialni minister Rolin; trgovinski minister Cicheri; minister za javna dela Frossard; minister za delo Pomaret; minister za transmisije Julien; preskrbo-valni minister Queille; kmetijski minister Belier; oboroževalni minister Dautry; minister za francoske družine George Per-not; pokojninski minister Riviere; blo-kadni minister George Monet.
Državni podtajniki: v predsedstvu vlade in zunanjem ministrstvu in obenem tajnik vojnega kabineta Paul Baudoin, v ministrstvu za narodno obrambo in vojske general de Gaulet. v ministrstvu za javna dela Fevlier, v ministrstvu za izdelovanje letal Menu.
General de Gaulet. ki je postal kot državni podtajnik v vojnem ministrstvu eden glavnih sodelavcev Paula Reynauda, velja za enega najsposobnejših francoskih častnikov. V svojih strokovnih delih je general posebno obdeloval vprašanje vpliva mehanizacije in motorizacije na sodobno taktiko in strategijo. Sam predsednik vlade Paul Revnaud je skroiil svoje poglede na sedanjo vojno poglavitno nod vplivom del generala de Gai^eta. Sirer pa se je Revnaud pod vplivom teh dognanj že prej zavzemal v parlamentu za ojačenje oklopnih in motoriziranih enot francoske vojske.
»Malo besed
i Vtis v Nemčiji
I Berlin, 6. junija, o. Sprememba franco-
! ske vlade je bila danes predmet živahnih komentarjev v berlinskih političnih krogih kakor tudi v listih Za najznačilnejše smatrajo, da je Daladier popolnoma izpadel iz vlade. Vlada pod vodstvom Revnauda predstavlja po mnenju Berlina aktivistično voljo Francije. S tega vidika se sprememba vlade v Franciji povsem sklada z ono v Angliji, kjer je Churchill prevzel vodstvo vse vojne politike. Ni dvoma, da se je s tem cjačila pozicija Revnauda in Mandela. Fo mnenju berlinskih krogov pa je vse to samo dokaz, v kako težkem položaju se je znašla Francija in na vse zadnje bo za ves nadaljnji razvoj odločal rezultat sedanjih vojnih operacij.
V krogih zastopnikov tujega tiska v Berlinu pa sodijo, da bn francoska vlada sedaj močno oja?i'a svojo diplomatsko akciio. Možno je to v dveh smereh: ali se bo Francija približala Rusiji ali pa fašistični Italiji. Daladierova izločitev iz francoske vdade pomeni vsekakor uslugo italijanski diplomatski aktivnosti.
švicarski gSss o preosnovl
Curih, 6. junija, z. »Neue Ziircher Zeitung« smatra, da je pri preosnovi francoske vlade najbolj značilna izključitev Da-ladiera. Dasiravno je Daiadierovo pojmovanje bojevanja doživelo polom, je vendar njegova neoporečna zasluga, da jc prekinil z režimom ljudske fronte ter pripomogel k reorganizaciji francoske vojske, kar je baš v sedanjih časih ogromnega pomena. Dejstvo, da je moral Daladier zapustiti ! zunanje ministrstvo, ki ga je prevzel Rey-j naud sam, dokazuje, da je Reynaud odločen I tudi glede na morebitno intervencijo Italije : voditi energično zunanjo politiko. Preosno-va francoske vlade ob pričetku nove nem-: ške ofenzive najbolj jasno očituje osredo-I točeno voljo za odpor. Posebno značilna pa i je tudi izključitev dosedanjega ministra de Monziea, dosedanjega ministra za javna j dela. Njemu očitajo. o'a je bil zagovornik ' separatnega miru. Iz islega razloga je i moral iti tudi Daladier. ki je ne glede na I svojo politično obremenitev v preteklosti
; v najusodnejših
1	^
j smatra Revnaud I bolj škodljivo.
tn
?asih za
kar naj-
%

<*» * t
C*
r	V ; . . ■ !
^te? ^ ' ' ' -£i - .
Predsednik francoske vlade Revnaurl ie sac 51 gevorsl francoskemu narodu po radiu
Pariz, 6. jun. jun. b (Havasl Nocoj ob 19.45 so vse francoske radijske postaje v zvezi z ameriškimi radijskimi postajami oddajale naslednji govor ministrskega predsednika Paula Reynauda francoskemu narodu po radiu:
V zadnjih 14 dneh sem dvakrat govoril pred mikrofonom vsemu narodu. Obakrat sem vam moral naznaniti samo slabe vesti, najprej zavzetje Amiensa po nemških četah, nato pa kapitulacijo belgijskega kralja Leopolda. Danes vam bom namesto slabih vesti poudaril vzroke našega upanja.
Prvo nemško presenečenje je bila trditev nemške propagande. 1a so naše čete ki so se borile v Flandriji. popolnoma zajete, obkoljene in da bodo gotovo v kratkem uničene. To se ni zgodilo. Onih 335.000 zavezniških vojakov, ki se je moglo vkrcati v Dunkerqueu navzlic sovražnim napadom, je pokazalo, kaj pomeni obvladovanje morja. Izkazalo pa se je tudi junaštvo zavezniške vojske, ki vzbuja občudovanje vseea sveta. Se posebej vam rečem: Francija, ki ima takšne vojake, ne bo propadla. Naši voiaki iz leta 1940 so enakovredni onim iz leta 1914.
Drugo nemško prepenečenie ie bilo namenjeno živcem Parižanov. Mislim letalski napad na našo prestolnico v ponedeljek. Samo kako sekundo ali minuto so bili Parižani nekoliko pretreseni. Toda takoj nato so pokarali vso svoio hladnokrvnost in mirnost NaSa letala so medtem že odeovorila na nemški naoad na Pariz. Izvedla so nešteto bombardiranj v najrazlič-
I
nejših krajih Nemčije, pri čemer so napravila sovražniku ogromno skedo na posameznih vojaških objektih, zlasti pa na zalogah bencina Ods e.i bomo na v. •.;.: : --pad na katero koli naše mesto odgovorili z enakimi poleti nad nem ka mesta.
Tretje nemško presenečenje je nova nemška ofenziva O tej vrm i ar k i reče^n,
kar mi je povedal Wevg;
r.rn u z
rt
t o! i r.n-
s kal
sem govoril Zadovoljen sen ^opo no razvojem položaja, ker se razvija v slu vseh načrtov in pričakovanj. V: :-> napeto sledi tem novim boibair. i preizkušenem in za vejne že zgod; skem ozemlju.
Hitler napoveduje v svojem proglasu nov svet	"
Vsi ti načrti pa se uoc*o ra/.oM. • o nn.šcm odporu, kajti vse naše misli se v tem trenutku dado strniti v dve besedi: Rešiti Francijo! V tem smo vsi v vladi popolnoma soglasni. Malo bo sedaj bcsfd. ma'a razprav, več dejanj. Dolžnost dcmokrae'j je. da priznajo sveje napake. To r=rio tudi storili. Toda ta sramotna doba naše zgodovine je zaključena. Francija ie mirna in ponosna, prav tako kakor naša zaveznica Anglija. Zavezniki se dobro zavedajo, da imajo z vsemi evropskimi državami v sedanjem položaju skunen interes: preprečiti nemško heremomjo. Francija stremi po vzpostavitvi Evrope, v kafer: bo vsem narodom zagotovljen obstoj. Toda naj vsi razumejo, da ie cas že zelo tesno odmerjen Kar se tiče nas, mi zaupamo v svoje orožje.
Boji na Norveškem
Pariz, 6. junija. AA. (Havas). Pri očiščevalnem pohodu ob železniški progi je 10 km vzhodno od Narvika majhen oddelek francoskih vojakov ujel 100 Nemcev. Nevtralni opazovalci mislijo, da je položaj nemških čet na področju Narvika iz dneva v dan kritičnejši.
Ukrep madžarske vlade
Budimpešta, 6. junija. AA. (MTI) Za izvedbo nadzorstva nad telefonsko in brzojavno službo s tujino, je trgovinski minister izdal odlok, da v brzojavkah za inozemstvo ne bo več mogoče uporabljati navadnih skrajšanih naslovov in podpisov. Brzojavke s tajnimi besedili morejo biti poslane samo tedaj, če so sestavljene na podlagi znane brzojavne šifre, toda v tem primeru mora biti brzojavna šifra označena. V mednarodnem telefonskem prometu je treba objaviti poleg telefonske številke tudi imeni obeh, ki se pogovarjata. Telefonski razgovori se lahko vodijo samo v jeziku, ki je vsakemu dostopen. V brzojavnih uradih na postajah, v brzih vlakih, ter v letalih se v bodoče brzojavke za tujino ne bodo mogle več odpošiljati.
Drobiž iz Rusije
Moskva, 6. junija. AA. (DNB) Listi objavljajo danes drugi seznam novih sovjetskih generalov in admiralov. Seznam vsebuje imena 87 pehotnih, 8 topniških in 13 letalskih generalov, 2 generala za oklopne enote, 2 generala poročevalskih čet, 2 generala tehničnih čet, 2 intendantska generala in 15 generalov višjega čina, kakor tudi imena 25 admiralov. Te dni bodo objavljena nadaljnja imenovanja. Med
drugimi sta imenovana za generala sovjetskih letalskih sil Smuskevič in vojni komisar Proskurov.
Atene, S. junija. AA. (Reuter) Novi britanski veleposlanik v Moskvi, sir Stafford Cripps je danes ob 13.35 iz Aten odpotoval v Moskvo. Z romunskim letalom ie odletel čez Sofijo, kjer se bo ustavil zvečer.
Moskva, 6. junija. AA. (Havas) Sovjetska vlada ie dala pristanek na imenovanje La Bonnea za francoskega veleposlanika v Moskvi.
Bukarešta, 6. junija. AA. (Reuter) Dobro obveščeni krogi izjavljajo, da je sovjetska vlada sklenila z ozirom na tozadevno želio Rumunije poslati v kratkem v Bukarešto svojega opolnomočen^ga ministra.
ISomfcsiflc pa&el na fsl?^
Londcn, 6 junija, s. (Reuter). V Xo-th-umberlandu je zadel ponoči neki	ki
dvomotorni bombnik v žico balonske nro-tiletalske zapore ter strmoglavil na zemljo. Dva člana posadke sta hi'a i'h:ta. 0-Rta'a dva pa sta sc re,v-i'a s podali. Bombnik je trešči! na neko h i "o in ubil tri civiliste.
KsIIv v Beogradu
Beogrtd, 6. junija, p. Na?. .\;cj- p.^cm se je danes popoldne utrgal obisk. S:'en neliv je trajal skoraj celo uro. Nciraj ulic je bilo preplavljenih.
VreEreriska napoved
Zemunika: Pretežno oblačno v vse-«' državi. Tu pa trm nalivi. Verietno tudi nevihte. Toplota se ne bc bistveno spremenila.
sem vrtviev^f "-t sokolski dom v Trna vem?
Naši kraji in ljudje
Zdaj so naše planine najlepše
Priporočljivi so junijski izleti na Gorenjsko
Vreme se je obrnilo, z zaključkom maja je pa nehalo zakasnelo aprilsko vreme, solnce je postalo radodarno s svojimi zlatimi žarki že prve dni junija. V sedanjem času je poset planin edinstven. V dolinah je pomladna rast že odevetela, v višavah pa se je pričela prva pomlad, vse polno je pomladne flore. Drevje poganja svoje prvo nežno zelenje. Zadnje snežne lise se
poslavljajo. Ko v dolini pripeka solnce v ojx>idanskih urah. polagoma se polnijo kopališča; v gorah je v tem času prijeten, včasih kar premočan hiad, tako da planincu dobro denejo topli sončni žarki.
Gorenjska obiluje najlepših izletov, ki jih nudi pestra gorska narava. Iz Kranjske gore že na železniški postaji vabita Razor in Prisoinik, pot po dolini bistre Pišnice vodi v složnih ključih in ob stalnem razgledu na Skrlatiško skupino. Razor in Pri-sojnik na Vršič pod stene Mojstrovke, kjer je že stalno oskrbovana Erjavčeva koča. Iz Mojstrane se vidijo predstraže očaka Triglava, prijetna pot skozi sveže zeleni gozd vodi do slapa Peričnika, ki očara vsakega obiskovalca, odtod hodiš še dve uri mimo tako zvanih »galerij« do Aljaževega doma pod strmo severno Triglavsko steno. Stol vabi; iz Žirovnice prideš v dveh
urah do Valvazorjevega doma, tukaj udobno prenočiš, drugo jutro se povzpneš na vrh Stola do Prešernove koče, ki je že oskr bovana. Lepa gorska šetnja te vabi dalje po grebenih proti Golici, kjer cvetejo se daj narcise prav do vrha. Bohinj je v sedanjem svečanem pomladnem odelu pTavi raj: temno Bohinjsko jezero leži mimo pod sinjim nebom, na gladini se zrcalijo okoliški hribi, na zapadu bobni sllap Savice; vse okrog sočno svetlo zelenje, travniki polni pisanega cvetja, sredi tega čara pa stoji »Zlatorog« s svojimi udobnimi prostori za večtedensko bivanje. S ceste okrog Bohinjskega jezera se vidi ponosni Dom SPD na Komni, kamor vodi složna pot z razgledom na Bohinjsko jezero; na Komni je zdaj pomlad, skale so okrašene z zlatimi avriklji, povsod poganja mlada rast; oddih v tem ddlu naših gora je flek za vsakogar, ki mu bičajo živce sedanji razburljivi časi. Planinci se ponovno opozarjajo na to, da je poset obmejnih planin dovoljen z izkaznico s sliko.
V lepoti ne zaostaja io Kamniške planine. Ob šumeči Bistrici vodi pešpot na desnem obrežju do Doma v Kamniški Bistrici, kjer zelena trata vabi na nedeljski od-počitek pod gorskimi velikani Tukaj je izhodišče za vse ture v Kamniške planine: v Jermanovih vratih je koča oskrbovana in pri »Babah« je krasen pogled v široko Logarsko dolino; na Kokrškem sedlu sprejema Cojzova koča vse one, ki se hočejo naslajati v zgodnjih jutrnjih urah ob žarečem solnčnem vzhodu na vrhu Grintavca. Na Krvavec so dostopi s Kamnika. Cerkdlj in iz Kokre, vsi bogato poplačaio tam s prijetnim bivanjem v Domu na Krvavcu in z edinstvenim razgledom širom Slovenije. Pisana preproga najraznovrstnejšega cvetja pokriva Veliko Planino, kjer na prostranih zelenih travnikih tako prijetno počivaš in sanjariš o lepotah ž:vljenja.
Nikarte oklevati! Vsakemu ki količkaj utegne, svetujemo naj v sedanjih časih za nekaj dni zapusti tesne sobe in tesno mesto. Narava kliče s svoio krasoto in vabi vsakogar v gore, kjer se sprosti duh in od koder se vračajo izletniki polni zadovoljstva in novih moči za delo.
Železniške zveze na Gorenjsko so ugodne. Planince opozanair.o ponovno da veljajo ugodnosti nedeljskih povratnih vozovnic (vveekend kart) že za vlak P-914. ki odhaja ob sobotah iz Ljubljane ob 11.50 uri proti Gorenjski.
;odljivcev huda zima ni ugonobila
Fc Gorenjskem je cvetožer ponekod uničil vse cvetje
na jablanah
Radovljica. 6. junija
Kakor je bilo v »Jutru« že pisano, ie v pretekli zimi dosegel mraz v nekaterih krajih Gorenjske —28 stopinj ter uničil izredno mnogo sadnega drevja. Posebno hudo je prizadelo orehe, in treba bo leta in leta. preden se bodo popravili. Ker so v zadnjih letih zaradi dobrih cen za orehov les posekali mnogo starih orehovih debel, mlade orehe pa ie letos uničil mraz. bo treba temu drevju posvetiti posebno pažnjo. Nekai orehovih dreves ie čisto uničeno, pri večini oa so pozebii vrhovi. Le nekai malega vej zdaj prav počasi ozeleneva. Med gozdnim drevjem so najbolj trpeli jeseni, ki so tudi delno pozebii. Po trdi zimi 1. 1929. ni bilo tako hudih posledic na drevju, in to kljub temu. da je bil takrat mraz za nekai stopini ostrejši. Ni izključeno, da ie to povzročil veter, ki je bil v tej zimi ostrejši kakor v zimskih dnevih 1. 1929., ki ie uničil drevje, ugonobil vsaj tudi drevesne škodljivce, kakor mrčes, miši in voiuharje. Zal pa se to ni zgodilo.
Nekajkrat smo imeli letos priliko čitati o hudih rojih mesarskih muh. 2e to je dokaz. da je mrčes. žal. prezimil zelo ugcd-no. Neprijeten dokaz za dobro prezimlje-nje mrčesa imaio gorenjski sadiarii, vsaj v radovljiškem srezu. Kako je bilo drugod nismo imeli še prilike čitati. Sadno drevje. kar ga ni pozeblo, ie kazalo imenitno. Vse veie so bile polne cvetnega popja in vsak priiateli prirode. ki je to videl, se je veselil maia. ko se bo vse belilo v cvetju. Sadjarji in čebelarji so si obetali tudi
dober pridelek. Prav takrat, ko bi morale jablane cveteti, je bilo hladno in je nekoliko deževalo, kar je zadrževalo cvetje. V dveh dnevih pa je vse na pol odprto cvetno popje nenadno porumenelo. Večina cvetov se sploh ni odprla. Tudi odprto cvetje, ki navadno krasi drevje skozi več dni, je postalo rumeno v nekaj urah. V cvetnem popju so se bili namreč pojavili majhni črvički. ličinke našega najhujšega sadnega škodljivca cvetožera. in to v taki množini, kakor tudi stari sadjarji ne pomnijo.
Iz tega se da najbolje sklepati, da ie letos mrčes odlično prezimil. Pa tudi zeljnih bolh je letos zelo mnogo na kolerabah, cvetači in zelju. Prav tako ne manjka raznih poljskih stenic
Kaže. da mrzla, suha zima ne uničuje mrčesne zalege, posebno če tla. v katerih golazen prezimuje. pokriva stalno debela snežna odeja. Debel sneg bržčas varuje zalego pred mrazom Prav tako ie sneg varoval tudi miši in voluharje, da niso poginili v mrazu in da so se letos pomladi še bolj razplodili kakor v drugih letih. Kar ie bilo nad snegom ie pomrznilo. kar pa je bilo pod snegom, je prezimilo dobro
Uboj v vinogradu
Maribor. 6 junij n Na Gajskem vrhu pri Irševci pri Sv. Urbanu pri Ptuju so bili za po le v 7. delom v vinogradu posestnik Alojzii Malek, lastnik vinograda in njegova žena Jcžefa,
| potem Ivan Drakšič ter njegova 301etna žena Jožefa. Med delom so se razgovarjali o tem in onem, dokler ni pikra beseda vzburkala obeh zakonskih parov. Sledil je spopad. Drakšič in Malek sta se spoprijela in metala, dokler ni obležal Malek na tleh.
V razdraženosti je navalila Drakšičeva žena Južefa s krampom proti Maleku. ki je ležal na tleh. in mu prizadejala 8 do 10 udarcev s krampom po glavi, dokler mu ni razbila lobanje. Ko ie hotela Malekova priskočiti na pomoč svojemu možu. je zamahnila Drakšičeva tudi proti njej s krampom, ji prebila spodnjo čeljust in zbila več zob. Zdravnik dr. Potrč s Sv. Urbana je ugotovil, da ie Malek mrtev. Odredil je prevoz Malekove žene v bolnišnico.
Uboj je vzbudil ogorčenje prebivalstva vse okolice, ki obsoja gnusen način obračunavanja. Danes popoldne je bila obdukcija Malekovega trupla. Orožniki so Drak-šiča in njegovo ženo že prijeli.
Obisk v laški pivovarni
Laško 6. junija
Na povabilo Gostilničarske pipovarne so včeraj obiskali naše mesto zastopniki dnevnega tiska iz Ljubljane, Celja in Maribora. Na kolodvoru so goste pozdravili predsednik pivovarne, restavrater g. Ciril Majcen, član upravnega sveta, šef Daj-Dama Zupan iz Ljubljane in tehnični vodja podjetja inž. Uhlir, nato pa so si pod ljubeznivim vodstvom upravitelja Golobica ogledali Radio-Termo, kopališče in zdravilišče delavskega socialnega zavarovanja, ki je v zadnjih letih napravilo spoštovanja vreden napredek in razmah.
Od tod so se gostje odpravili v Gostilni-čarsko pivovarno, kjer se je na enem izmed novih stranskih poslopij te dni pojavila z nacionalno trobojnico okrašena smrečica v znamenje, da je podjetje storilo nov korak v svojem razvoju — dograditev nove stavbe za skladišče in druge stranske prostore. Predstavniki podjetja z inž. Uhlirem so gostom ljubeznivo razkazali pivovarno, ki je po mnenju strokovnjakov najmodernejša tvornica te vrste v državi in je opremljena z najnovejšimi pridobitvami tehnike. Pivovarna producira zdaj 25.000 hI piva odlične kvalitete na leto, a ko bo obrat dograjen, bo zmogeil trikrat tolikšno kapaciteto.
Po pregledu podjetja je vodstvo postreglo obiskovalcem z okusno prirejenim prigrizkom, pri katerem so imeli tudi zadosti prilike, da pokusijo razne vrste znamenitega laškega piva. Tu je predsednik Majcen v kratkem pozdravnem nagovoru izrekel nekaj toplih besed novinarjem in dnevnemu tisku v zahvalo za zasluge pri delu in borbi za napredek domačega podjetja ter prosil naklonjenosti tudi v bodoče. V imenu gostov se je za sprejem in pogostitev zahvalil zastopnik Trgovskega lista, tajnik ljubljanske sekcije JNU g. Gmajner.
Z večernim potniškim vlakom so gostje zapustili Laško, polni lepih vtisov in doživetij, ki so jih potrdila v veri, da slovenska podjetnost cvete in doseza lepe uspehe, kadar je zastavljena na osnovi nacionalne skupnosti.
12 mladinskih zborov nastopi v Škof j i Loki
škofja Loka, 5. junija škofja Loka se pripravlja na velik praznik naše mladinske narodne in umetne pesmi. V nedeljo prispe k nam 12 mladinskih pevskih zborov, ki bodo pokazali na koncertu v šolski telovadnici, da goji naša narodna šola lepo pesem z vso smotrnostjo. Nastopili bodo pevci Sorškega polja, iz Selške in Poljanske doline, pa seveda tudi iz škofje Loke same, ki bo dala zbore z deške šole, z državne meščan-

-.'V**
Pri lenivosti črev in slabem želodcu z nerazpoloženjem za jed vsled zapeke,
naj se rabi že davno znana in učinkovita naravna »Franz-Josefova« grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je »Franz-Josefova« grenka voda prav posebno koristno domače sredstvo, kadar gre za to, da se zjutraj očisti prebavni kanal s salinskim sredstvom za odprtje.
Ogl. reg S. br. 30474/35.
n°9ovtila"jo
mal° ZObn
ti
nie kot,e£ v "aj-«MS Vs„ ustne
IC^ M
' CenUJeŠk^ M
io blest ' Z0bJe m nost Splošr)o
UBA ODOL-A VELJA PO KOLIČINI IN UČINKU ZA 2.
ske šole in pa z dekliške šole. Ostali zbori prispo iz Selc, Bukovice. Poljan, Trebije, Gabrka, Trate, žabnice in iz Reteč.
Doživeli bomo tedaj smotro naše glasbene kulture, kakršne pri nas še ni bilo. Prireditev, ki bo zbrala okrog 500 mladih grl, je v rokah učiteljstva, vse podrobnosti pa pripravlja posebni odbor, ki mu stoji na čelu šolski nadzornik. Vsak zbor bo zapel dve, tri pesmice, h koncu pa bodo
nastopili vsi zbori skupno. Izvajali bodo pristno narodno »Gorenjsko«.
Koncert se bo pričel ob 16. uri, dopoldne ob 10.30 bo, takisto v telovadnici, matineja, ki bodo imeli dostop k njej le učenci in učenke. Upravičeno pričakujemo, da bo koncertna dvorana polna. Naša mladina to zaslužil. Saj bo nastop velezanimiv. Kakovost zborov je na taki stopnji, da zasluži koncert vso našo pozornost.
Revija pevskih zborov v šmarfnem
bo v nedeljo ob proslavi petdesetletnice ^Zvona"
Šmartno, 6. junija Šmartno pri Litiji se pripravlja na velik praznik, ki bo v nedeljo, ko bo pevsko društvo »Zvon« praznovalo svoj zlati jubilej. Izpregovorili smo že nekatere podrobnosti o zgodovini tega zaslužnega društva. Kak ugled si je »Zvon« pridobi! v teku 50 let, pa najbolje pričuje spored, ki nam pove, da so se prijavila za nastop v nedeljo številna ugledna pevska društva iz Zasavja in iz Ljubljane, da vsako s svojim nastopom po-veliča pevski jubilej.
Slavljenec »Zvon« nastopi prvi s Prelov-čevim pozdravom Po slavnostnem nagovoru bodo pozdravni in čestitke raznih depu-tacij. Sledili bosta Jerebova »Kam si šla« in Kovačičeva »Domovini«. Delavsko pevsko društvo >Zarja« iz Trbovelj zapoje tri pesmi, Bralno društvo iz Tržiča dve, prav toliko tudi pevsko društvo »Loški glas« iz Zagorske doline. Tri pesmi zapoje pevsko društvo »Krako\o-Trnovo«. Nadalje sta prijavili nastop Narodna čitalnica iz Spodnje Šiške in Pevsko društvo poštnih uslužbencev iz Ljubljane. Dve pesmi zapoje litijska »Lipa«, potem nastopi z dvema pesmima železničarska »Sloga« iz Ljubljane. Kro-
na posameznih koncertnih nastopov pripade Glasbeni Matici ljubljanski, ki zapoje tri pesmi. Za zaključek nastopijo združeni moški zbori ter zapojo dve v današnjih časih posebno bodrilni pesmi: »Jadransko morje« in »Slovenec, Srb, Hrvat«. V celoti je torej spored obsežen, pesmi pa sami izbrani umotvori domačih skladateljev, da bo šmarska proslava gotovo zadovoljila preprostega kakor tudi glasbeno izobraženega poslušalca.
Ker sprevoda ne bo. bo zbirališče vseh pevskih zborov in gostov, ki jih Šmarčani pričakujejo iz vsega Zasavjt pa tudi od drugod, na slavnostnem prostoru, na sokol-skem telovadišču. Začetek prireditve bo točno ob pol 16 Prav posebno so vabljeni razni bivši pevci in pevke »Zvona«, katerih naslovi pa niso znani želimo, da pride čini več prijateljev petja k tej veliki prireditvi in ste po tej poti vljudno vabljeni vsi na proslavo!
Postani in astani član Vodnikove družbe!
Srednja šsla v drami Silve Trdin sva
Srednje šole so pravkar dovršile svoje poglavitno delo, v večini razredov je zavladala tišina in samota. Samo zrelostni in drugi izpiti z vpisovanji za novo šolsko leto bodo tja do Vidovega dne motili resnobni mir naših gimnazij. Zaključeno bo leto šolskega življenja, leto, ki je poteklo ob tragičnem zapletu evropske zgodovine: od velike ofenzive na Poljskem do velike ofenzive ob Sommi . . .
Medtem ko se je sedanje nemirno šol-ško leto nagibalo h koncu, smo dobili v knjižni izdaji dramo, ki odpira poglede v profesorske zbornice, v šolske razrede, v svet, ki je tako važen za posamezne človeške usode. Silva Trdina, doktorica filozofije in sama profesorica, je v svoji drami »V provinci« (Ljubljana, 1940. Izdala Založba iger, str. 72, cena 24 din) razvila podobo življenja na provincialni gimnaziji, segla v svet profesorjev in dijakov. na vetrovno križišče nasprotujočih si interesov, stremljenj, temperamentov, generacij. Literarni in dramatski kritik France Vodnik, ki je spisal knjigi predgovor. upravičeno vidi v tej drami po Zofki Kvedrovi največji in najresnejši poizkus slovenske žene. da zajame v dramatsko podobo kos naše življenjske resničnosti.
Silva Trdina je s prikupno iskrenostjo, ki se bo morda zdela tesnosrčnežu spod-takljiva prikazala zakulisje naše srednje šole in osvetlila skozi dramatske dogodke
in značaje profesorjev in dijakov njegove senčne strani. Na našem odru, kjer bomo — kakor upamo — doživeli prihodnjo sezono gledališki krst drame Silve Trdinove, smo videli že nekaj iger iz srednješolskega sveta. V kinematografu so p:ed mesci vrteli uspeli češki film »šola — temelj življenja«, Ki se je odlikoval po izvrstni igri in prepričevalnem realizmu. Tudi avtorica drame »V provinci« je v jedru realistka, vendar se zdi, da Ima s svojim delom tudi etične intence. Ne gre ji samo za to, da ugotovi z opazovanji stvarnost naše srednje šole, kjer so takisto odraža neurejenost splošnih razmer, socialni in moralni nered današnjega Časa, marveč skuša zlasti skozi karakterje mladih profesorjev in profesoric, kakor so v njeni drami Mila Majdič, Mira Kolar. Jošt Do-linar, osvetliti pot kvišku. Saj pravi na nekem mestu: »Je svetloba v življenju, snmo poiskati jo je treba«. Ta izpoved vere v človeka in v življenje je tem toplejša v času, ki je sam neizmerno mrzel in krut.
Pisateljica je osredotočila dramatsko dogajanje svoje igre okrog nenadnega dogodka, ki alarmira vso gimnazijo v nekem provincialnem mestu in osvetli kakor plamen požara njeno ozračje, obraze in duše profesorjev, silhuete dijakov. Je to samomor osmošolca Rudeža, ki se ubije v sami šoli. Kdo je kriv njegove smrti? Rodbinske razmere, šolske prilike in neprilike, samo-
morilčevo zasebno življenje vse se na mah zgane, zapleta in razpleta, zdaj v ozadju, zdaj v ospredju dogajanja. Ljubezen osmošolca do profrvsr :ce in ravnateljema vsiljiva, starčevsko smc.na ljubosumnost sta s?mo ep:zodra, čeprav značilna pojava v dogajanju, ki k:-že v bistvu samo staro igro človeške sebičnosti in nravnih dolžnosti. Pisateljica se je zavedala, da ne sme krivično razdeliti sence in svetlobe, čeprav kaže r?. pr. n;cn ravnatelj Brajda, prav k-, ko v Kranjčev čnmpa, same človeške slabosti, ie ol ncu z nekoliko »revizorskim-- pres« čenj m ^šila čast in avtoriteto šo^ke oblasti, ki tudi majhnim tiranom str: c p-.»rcti. Vzr.-.ki Rudež^vega samomora so i-111 osvet'jr-ni z razn:h strani, vendar ne še pojasni ni: toda plaz krivic, ki sta ga hote.!a sp »žiti dva glavna šolska krivca nila-ieničeve drame, se vsuje prav na njiju.
V čem je torej jedro ]>. -"t* v provinci«? V konfliktu med	n manjšim etičnim čutom profesorjev m dijakov, v spoprijemu člove'd;ih < ; 1 se bore med seboj tudi v svetu, v •••••-. i:••>.-, kakor povsod, kjer se človt-k .stik:! s čl vekom. Tu i problem odnosa me-, p;• ■ -sf-iiem in dijakom ali v širšem smislu: pr^blr-m srednje šole je v bistvu vprašan,- e socialne in moralne kulture — to '-riero človeštvo pada in vstaja. Ni° pr ni mogoče doseči z revolucijami, reformami, prngra-mi in strankarskimi usmeritvami: ona je v člo*.eku. v subtilnostih njegovega -tuba, v odtenkih njegovega čustvovanja, v vsem tem. kar je v človeku intimno in najbolj resnično. Silva Trdina polaga prvenstveno v mlade ljudi (umljivo je, da so ji blizu zlasti ženske intelektualke) tiste značaje, ki naj kažejo pot iz tesnobe in močvirja. Ni vedno tako — sama je opozorila na slučaj tovariša Matka, — kajti kolikokrat najdemo prav pri starejših ljudeh zlati sad
modrosti in izkušenosti in kolikokrat nas tudi pri mladih profesorjih preseneča trmasta samovolja in zakrknjena krivič-nost. (Spominjamo se nekega primera iz šolske prskse, ki je prišel lani v javnost). Gotovo je pa, da bo moral prav mladi rod srednješolskih profesorjev prevzeti tem večjo odgovornost, čim težji bodo časi, v katere se pogrezamo kakor v brezdanje močvirje.
»Gotovo je glavni vzrok vsega tega splošni socialni nered«, pravi Silva Trdina, »ki vlada danes po svetu in ki je proti njemu posameznik skoro brez moči. študentu, ki ga uničuje beda, tudi profesor, ki sam komaj živi, ne more dosti pomagati. Toda, če ne moremo v hipu preusmeriti splošnega svetovnega toka, lahko vsaj do neke mere preusmerimo sebe. Največje j socialno delo se mi zdi, rešiti samega sebe. i Ali mi sebe rešujemo? Ali smo taki, da • študentu lahko vselej služimo za vzor?
Kaj malo jim moremo nuditi, če jim nudi-| mo tisto skromno peščico znanja! človek i pri osemnajstih letih ima tudi svoje zahteve do življenja. V vsa življenjska vprašanja jih skušamo uvesti, rešimo jim nobenega . . .« In zopet pravi na usta iste profesorice: »Danes ni več tisti čas, ko bi profesorja lahko ocenjevali samo po njegovih znanstvenih zmožnostih. Naše družine so razklane. Tu je naša druga naloga: pomagajmo tnm. kjer odpove dom! Kadar in kolikor pač moremo! Pri ogromnem števil". dija.štvu profesorju to ni lahko in kolikokrat nam ravno dom pri našem stremljenju stavi največje ovire! Tudi v tem primeru sem prepričana, da zadeva večja krivda dom kakor šolo . . .«
Tako poteka drama »V provinci« pod sivim nebom provincialne puščobe, sredi tolikih nerešenih vprašanj, ki mučijo zlasti še mlade, neotopele intelektualce, ob drobnih spletkah in hudobnih naklepih, v
zrcaljanju človeških obrazov in duš, v sple-tanju in razpletanju zasebnih vezi, v vsem človeškem, a z odprtim pogledom na nekatere bistvene naloge družbe in človeka, odgovornega človeka v tej družbi. — O dramatski strani te simpatične stvaritvi* pisateljice, ki smo jo doslej poznali predvsem kot literarno zgodovinarko, pa b® beseda kdaj pozneje.	—o«
Zapiski
»HRAMOV A* SLOVENSKA PESMARICA
V lični miniaturni knjižici, prav prt« pravni za žep, je izdala založba »Hram« Slovensko pesmarico. Sestava je bila poverjena najbolj poklicanemu, dr. J. Glo> narju, ki je izdal letos v tej obliki še eno zbirko narodnih (»Stare žalostne«, Akademska založba).
Slovenska pesmarica je izbor tekstov najbolj znanih in najbolj priljubljenih slo-venskih pesmi, ki jim je skupno predvsem to, da se pojo. Koliko ljubkih znank srečujemo v tem cvetoberu, koliko znanih, morda že pozabljenih pesmi in z njimi združenih melodij se za hip vzbudi v duhu, ko listamo po knjižici! Prireditelj je zbral v knjižici tri sto narodnih in ponarodelih umetnih pesmi. Med ponarodeliml so Prešernove, Slomškove, Jenkove, Gregorčiče, ve in druge pesmi. Tudi njih avtorji so ▼ tej pesmarici postali anonimni, izginili so v množici neznanih, ljudskih pesnikov, ki so brez poznanja poetike ustvarjali v minulih časih pesmi, izmed katerih je ta ali ona postala — združena z melodijo — biser naše narodne lirike. Sestavljalec j« odlično razgledan po slovenski narodni pesmi, zato mu ni ušla menda nobena zares razširjena, v vseh krajih naše domovine priljubljena ln ob neštetih prilikaii peta pesem.
Domaie vesti
Mladina se poslavlja
Včeraj Je bil takorekoč zadnji šolski dan. To se pravi, dijaki četrtih in osmih šol, mali in veliki maturanti so zapustili razrede. da se v teh nekaj dneh do zaključnega šolskega praznika še pripravijo In položijo izpite, nato pa bodo od vriskali v prostost in odmor, ki jim pomenita samo novo stopnico v življenjski borbi.
Ljubljana je prav za prav mesto uradnikov in šol. Študentje na ulici dajejo značaj in tempo njenemu vrvežu, zato se tak dogodek še posebej opazi. Na ta svoj zadnji delovni dan so dijaki in dijakinje prišli na ulico posebno razigrane volje. V gumbnicah so tičale rože, na ustnah smeh. Kmalu bo konec žalostnih randevujev v Tivoliju, kamor so se zadnje dni študentje pogostokrat zatekali v zgodnjih urah, da še enkrat predelajo snov semestra, da v družbi s tovariši in tovarišicami še enkrat postavijo svoje znanje na tehtnico. Profesorji razredniki bodo po konferenčnih sobah in po kabinetih rešetali številke, ki so se v mesecih dela in brezdelja nabrale za nagrado in za kazen. Potem bodo trde ure borbe za zadnjo oceno, onkraj katere se začenjata radost in obup tisočev mladih ljudi. Potem bodo po hišah minute svečanega nemira, minute zadoščenja in razočaranja. A ko se bo vSe skupaj poleglo, pojdejo vsak svojo smer — uživat zasluženi ali nezasluženi počitek.
Taka je pač stara navada, da dajemo dejanja otrok na strogo mero in vago. A če se že kdaj uštejemo v računu, se prav rado zgodi, da nas bodočnost mladega človeka pogostokrat pošteno krene po nosu. Tisti, ki je padel iz mehanike, lahko na presenečenje vsega sveta postane avtomobilski kralj. Tisti, ki ni zmogel aritmetike. pa bančni direktor. Tako bodo prihodnje dni zapustili Ljubljano tisoči mladih ljudi, nekateri s triumfom, mnogi brez uspeha. Vsi pa lahko imajo eno zavest v srcu: da je samo mladost tista, ki si lahko privošči — čas.
REMA
*	Z banske uprave. G. ban dravske banovine dr. Marko Natlačen danes 7. junija ie bo sprejemal strank, kjer bo službeno Bdsoten.
*	Napredovanje naših železničarjev. V
ebmočju našega železniškega ravnateljstva so napredovali: Za višja svetnika IV 1 inž. Milhofer Zvonimir in inž. Kladnik Viktor, za svetnika IV/2 Bertoncelj Miroslav, za svetnike V inž Sajovic Marjan in inž. Mikuž Milan, za inšpektorje V. Knez Alfonz, Cajnko Vincencij, Teršar Jožef in Seljak Anton, za višje kontrolorje Lanc Viktorin, Verhovšek Adalbert, Majhen Martin in Strašek Jožef, za višjega pristava inž. Gspan Julij, za glavne arhivarje: Fratina Ludvik, Terglav Marija, škof Zaravko in Pelicon Josip, za višjega tehnika Steindl Josip, za višjega strojevodjo Okorn Franc in za višjega nadzornika proge Obersnel Fedor. Razen tega so prišli v višjo položajno kupino in sicer v VIII. še naslednji uradniki: Grčman Stanislav, Naveržnik Karel, Vončina Karol, Gobec Ernest, Dolžan Leo, Ladiiia Alojzij, šavpah Frančišek in Majdič Ivan, vlako-vodja Truglas Martin, glavni brzojavec Goleš Rozalija, strojevodje: 2erjav Frančišek, Medle Franc, Wiesthaler Franc, Roš Franc, Voje Rudolf, Belič Franc, Justin Ivan, Medvešek Martin, Trop Jožef, Jeram Peter. Rantaša Anton, Korun Janez, šolinc Franc, Alič Anton, Obreza Anton, Rus Ivan, Zalar Maksimiljan, Kosem Frančišek, Lamut Adolf, Wernig Vincencij, škof Anton. Vengušt Janez, Piberaik Stanislav. Voje Mihael, čehovin Ludovik, Dekleva Josip, Vidic Anton, Žagar Ludovik, Kramaršič Stanislav in Beribak Frančišek ter nadzorniki proge: Dobovišek Ciril, Skalar Jožef, štefula Anton in Jeras Pavel, razen teh pa še v IX. skupino: ofi-ciala Jezovšek Ivan in Ralca Rudolf, strojepiska šlajpah Metodija in prometnik Bo-
gataj Alojzij. Med zvaničniki L kategorije sta prišla v višjo položajno skupino Peruz-zi Miroslav in Snoj Franc, med zvaničniki H. kategorije pa so napredovali: Kržišnik Anton, Berbec Jožef, Pratnemer Polikarp, Pinter Franc, Visočnik Ivan, Cestnik Jožef in Kuster Franc.
*	Diplomirani so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gg. Otmar Brence iz Gradca, Jože Gogala in Saša Reicher, oba iz Ljubljane, čestitamo!
*	Za pooblaščenega inženjerja pri ministrstvu za gradbe so položili izpit sledeči inženjerji: gg. Ivan Cuček, Peter Dmitrijev, Albin Jerin. Božidar Verstov-
Išek, Anton Stupan in Avgust Vivod. Čestitamo!
*	Praktični učiteljski izpiti bodo v prihodnjem šolskem letu od 1. oktobra t. 1. do 15. maja 1941. Učitelji pripravniki, ki službujejo v okrajih Brežice, Črnomelj, Gornji grad, Kamnik, Kočevje, Kranj, Krško, Laško, Litija, Ljubljana-mesto, Ljub-ljana-okolica, Logatec, Novo mesto, Radovljica in škofja Loka naj po dopisnici javijo do 20. t. m., izpitnemu odfboru, kdaj žele delati izpit. Ko izpolnijo pogoje, naj vložijo pravilno opremljeno prijavo preko šolskega upraviteljstva, sreskega načel-stva ln prosvetnega oddelka kr. banske uprave na drž. izpitni odbor za praktične učiteljske Izpite v Ljubljani. Predsednik Prijatelj Ivan, direktor.
*	VSem sokolskim edinlcam mariborske sokolske župe! V nedeljo dne 9. t m. izide »Jutro« s posebno sokolsko prilogo, ki bo posvečena dosedanjemu delu in uspehom naše župe. Ker ie vsebina te priloge trajne vrednosti in z ozirom na čas. ki ga preživljamo, tudi zgodovinskega pomena, pozivamo Vas bratski, da naročite čim več izvodov te številke »Jutra« in jih razoe-čate med svoie članstvo Naj ne bo nobenega člana, ki bi ostal brez te številke »Jutra«. Zdravo! — Sokolsko župa Maribor.
*	Opozorilo javnosti. Zaradi dokončeval-nih del na betonskem cestišču pri nadvozu čez železniško progo v žabnlcl (odsek Je-perca—Labore) je potrebna skrajna previdnost pri vožnji in strogo vpoštevanje postavljenih varnostnih signalov. Ta dela bodo trajala približno le 10 dni.
*	Novi grobovi. V Slovenski Bistrici je umrla v starosti 78 let ugledna posestnica gospa Anka Pinterjeva. Pogreb bo danes ob 16. — V Kočevju je umrla komaj 19 let stara gdč. Miljena Bogatajev a. Pokopali jo bodo danes ob 17. — V Radečah pri Zidanem mestu je umri g. M u s a r Viktor, železničar v pokoju. Pogreb pokojnega bo v petek ob 16. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	jadranska Straža ostane enotna. Ker
so se pojavile različne govorice o nekakšnih namerah, da se tudi Jadranska Straža nekako »razdeli«, objavlja glavno glasilo te organizacije, da nihče v Jadranski Straži doslej ni predlagal ali razpravljal o kakšni delitvi Jadranske Straže. Vsak resnični prijatelj in član tega tako važnega arotlnfa združenja tudi ne bo razpravljal o tem. kakor tudi ne bo nasedal zlobnim govoricam in zaradi tega morda izstopil iz organizacije. Jadranska Straža realno motri razmere in ljudi in bo voo-števala želje posameznih odborov, da bodo lahko kolikor mogoče samostojno delovali na svojem območju, a vendar bo vse služilo le skupnemu smotru. Jadranska Straža mora po skupnem prizadevanju ostati organizacija, ki bo združila v svojih vrstah največji del Srbov. Hrvatov in Slovencev, da vsi skupaj v bratski slogi in čim vneteje delamo za naše morje. Saj bodo vsa notranja vprašanja rešena z bratskim sporazumom in z našo volio. da kraljevino Jugoslavijo postavimo na zdrave, realne temelje, ki bo krepkeje zadihala ravno na tisti strani, ki jo imenujemo njena pljuča. K temu bo pripomogla volja vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, zbranih v pomorski organizaciji Jadranski Straži.
*	Smrt poslednie hčerke pesnika-bana.
V eni izmed patricijskih hiš v starinskem gornjem delu Zagreba je umrla v 82. letu starosti poslednja hčerka bana Ivana Ma-žuraniča, znamenitega pesnika. Bolehala je zadnja leta, prej pa je bila ena najvidnejših dam zagrebške družbe. Zapustila je dve hčerki s širokim krogom sorodstva. Pokopali so jo v sredo popoldne na Mirogoiu.
*	Mestna knjižnica v Zagrebu ima 50.000 knjig in bo poslej nudila vsakemu zagrebškemu meščanu in zlasti še mladini po- i
POTOK SOLZA
(LE RUISSEAU)
Paul Cambo — Francolse Rosay
Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri.
PREMIERA PREKRASNEGA FRANCOSKEGA FILMA
poln najgloblje vsebine in moralnih očitkov tistim, ki izkoriščajo bedo svojega bližnjega in slabost mladih deklet____
V TEM FILMU VAS BO ZADIVTLA S SVOJO LEPOTO mlada francoska umetnica	SILVIH
KINO UNION — tel. 22-21
ljubno izbiro dobrih del. Preurejeno mestno knjižnico bodo 11. t. m. — na rojstni dan bratov Antona in Štefana Radiča — izročili javnosti v Novinarskem domu. Kakor pravijo zagrebški listi, bo vsakega čitatelja iznenadila »bela dvorana«, namenjena javnosti kot prva velika mestna čitalnica. V njej bo prostora za 50 čita-teljev.
*	Beograjski tramvaj iz Italije. Da poveča _ mestni promet ie beograjska občina naročila v Italiji 15 modernih tramvajskih vozov. Šest vozov bo prispelo v teku nekaj mesecev, ostali pa do konca leta. Prvi voz je prispel pred tremi dnevi. Ima moderno linijo, ie zeleno pleska n in je nekaj težji kakor dosedanji beograjski tramvaii. Ima 26 sedežev in 70 stojišč. Stane 475.000 din.
*	Dva rudarja mrtva, trije rešeni. V rudniku Maslovarih v Bosni se ie v torek dopoldne primerila huda nesreča. Strupeni plini so zadušili dva rudarja in sicer 30-letnega Dragotina Miriča. očeta štirih nepreskrbljenih otrok, in 351etnega Jureta Jovanoviča, ki je skrbel za svoio sivolaso mater. Tri njune tovariše so rešili v poslednjem trenutku.
*	Gledališče mladih v Kamnikn. Jutri, v soboto ob 20.30 bo v dvorani kamniške Narodne čitalnice gostovalo »Gledališče mladih« s Cankarjevo igro »Lepa Vida«. To Cankarjevo delo, ki je imelo v Ljubljani vsestranski uspeh, je zrežiral Zvonimir Sintič, ki je študiral dramsko umetnost v Pragi. S svojimi režijami je v Ljubljani pokazal nove poti gledališča. Vso kulturno kamniško javnost opozarjamo na gostovanje najmlajšega p okllcnega gledališča. Ker obeta biti predstava zanimiv kulturen dogodek, naj si vsi Interesenti nabavijo vstopnice že v naprej v trgovini K. Skala.
*	Neurje, »neg, desetmilUonska škoda v Bosni. Banska uprava v Banjaluki je prejela poročilo iz raznih krajev vrbaske banovine o posledicah zadnjega neurja, ki je zalilo precejšnje pokrajine, in so hudourniki odnesli mnogo lesa. Skupno škodo cenijo na okroglih deset milijonov dinarjev. Bilo je tudi nekai smrtnih žrtev. 2e več kakor teden dni vlada v vsej Bosni viharno vreme in je zadnjih osem dni neprestano deževalo. Na planinah Stožeru in Branici je celo padel sneg. česar ta-mošnji kmetje v tem letnem času ne pomnijo.
*	Velike povodnji v Timoškj krajini.
Podrobnosti o silnem neurju v Timoški krajini navajajo, da ie neurje ooustošilo mnogo vinogradov, zalilo polja in poplavilo tudi mnogo vasi. Vodovje je odneslo tudi nekai železniških mostov. V vasi Ja-bukovi je strela ubila kmeta Nikolaja Ce-verdanoviča, ki ie peljal na pokopališče krsto z nekim mrličem. Ostali pogrebcl niso bili poškodovani. Promet med Nego-tinom in Zaječarom je popolnoma prekinjen in ga bodo obnovili šele v nekai dneh.
*	Sodba v dolgotrajni pravdi zaradi propadle »Pučke štedionice«. V Zagrebu je od 4. decembra lani do 28. maja letos trajala razprava proti funkcionarjem propadle Pučke štedionice. Bila ie to ena največjih razprav v zadnjih letih. Ker so bili glavni akterji dobri znanci zagrebškega občinstva, je razumljivo, da je javnost z velikim zanimanjem pričakovala sodbo, ki jo je sodišče razglasilo v torek dopoldne. Prečital jo je predsednik senata dr. Ročič. Sodišče ie ugotovilo, da so obtoženci dr. Branko Deželic, Peter Gregorič. Bogdan Pušič in Oskar Sauer krivi nepravilnega poslovanja, ki je dovedlo »Pučko šte-dionico« v propast. Zagrešili so: dr. Branko Deželic prestopek izdelovanja lažnih listin in zločinstva goljufije v smislu § 337 in 334, Gregorič prestopek izdelovanja lažnih listin in prestopek proti imovini Bogdan Pušič zločin goljufije in puskus zločina zoper pravosodje. Oskar Sauer pa zločin goljufije. Zaradi tega ie bil obsojen dr. Branko Deželic na 3 leta in 2 meseca robije in na 3700 din denarne kazni, oziroma še na 60 dni zapora. V kazen se mu vračuna preiskovalni zapor od 1. oktobra 1937 do 15. aprila 1938. Peter Gregorič je obsojen na 10 mesecev strogega zapora. Bogdan Pušič na dve leti in 5 mesecev ro-
Pesmi so urejene po abecednem redu začetkov. Založba »Hram« v Ljubljani napoveduje, da bo izdajala naše narodne pesmi v posameznih zbirkah in sicer v obliki majhnih žepnih pesmaric, da bi bilo s tem omogočeno, da pridejo med najširše narodne sloje.«
BANOVINSKE LITERARNE NAGRADE
Da poživi slovensko leposlovno produkcijo. razpisuje tudi letos kr. banska uprava za najboljša slovenska izvirna dela literarne nagrade v skupnem znesku 20.000 dinarjev.
Nagrade se bodo dajale za leposlovna dela v vezani ali nevezani besedi, ki sploh še niso bila objavljena ali pa bodo izšia v tisku v dobi od 1. aprila 1940 do 31. marca 1941. Izmed natisnjenih del se bodo upoštevala le izvirna, ki bodo objavljena prvič, in so izključeni prevodi, ponatisi in predelane izdaje že izdanih del. Le pri pesniških zbirkah in zbirkah novel je pri-puščeno. da vsebujejo tudi dela. ki so bdla že objavljena v raznih revijah, vendar pa morajo imeti vsaj nekaj čisto novih, neobjavljenih stvari.
V	splošnem se bodo upoštevala zlasti taka pripovedna in dramatska dela, ki obravnavajo katerokoli pomembno dobo slovenske zgodovine in narodnega življenja ter so važna za vzgojo narodne zave-vesti. Seveda bo odločevala tudi pri teh delih umetniška višina
Število in višino nagrad določi po svobodnem preudarku glede na število nagrade vrednih del razsodišče, ki ga imenuje ban
V	primeru, da ne bo predloženih dovolj takih del. ki bi nagraditev zaslužila, se nagrade podele v omejenem znesku ali pa sploh ne oodele in se znesek prihrani za razdelitev po prihodnjih razpisih.
Avtorji, ki se mislijo udeležiti tega književnega tekmovanja, nai oredlože svoja natisnjena dela v 5. nenatisnjena pa vsaj
v 3 tipkanih izvodih najkasneje do 31. marca L 1941 prosvetnemu oddelku kr. banske uprave v Ljubljani.
Mičun M. pavičevič je pravkar izdal 25. knjigo svoje zbirke »Črnogorci u pričama
i anegdotaana«. Knjigi je napisal predgovor znani esejist in publicist dr. Lujo
V o j n o v i č, ki je kot Dubrovčan in bivši črnogorski diplomat sam dober poznavalec črne gore. Mičun M. Pavičevič je svojo
jubilejno (25. knjigo) »Prič i anegdot« opremil s pesniškim posvetilom svoji ženi in z uvodnim esejem »O crnogorskom folkloru«, v katerem pravi: Mozaik in esenca črnogorskega folklora so anekdote. Skozi njih Črnogorec največ misli, čuti, umuje in gospoduje; one so mu zrcalo duše, muzika duha in lirika srca ... V mojih štiridesetih in še več knjigah s področja črnogorskega folklora je morda ta veja znanosti prvikrat eksemplarno, podrobneje, vestransko objektivno in neizprosno osvetljena s svetle in senčne strani . . .« Knjiga prinaša tudi Pavičevičevo polemično pesem »Lažu, Mati«. Obsega 160 strani in se naroča pri avtorju, Zagreb, Grgurova 3.
Flaubertov roman »Salambo« kot opera. Najnovejša »La Parole Bulgare« je priobčila poročilo o zanimivi krstni predstavi
v sofijskem Narodnem gledališču. Gre za novo opero bolgarskega skladatelja Vese-lina Stojanova. Komponist si je priredil libreto po slovečem zgodovinskem romanu Gustava Flauberta »Salambo« (slovenski prevod dr. Antona Debeljaka pri »Tiskovni zadrugi«). Pisec sklepa, da ima opera nesporno vrednost. Stojanov je v bolgarski glasbi zastopnik kosmopolitske smeri in »njegova polnozvočna glasba izdaja glasbeno kulturo, ki je najbližja sodobni nemški glasbi, vendar pogosta uporaba različnih in nerednih ritmov razodeva, da mu je blizu tudi glasba lastnega naroda, tista ljudska muzika, ki je v vekovih otoman-skega gospostva nad Bolgari večkrat
podlegla vplivom dolgih linij orientalske meločike.« Njegova »Salambo« kaže »mnoge občudovanja vredne strani po kvaliteti in po glasbeni tehniki.« V vokalni obdelavi se je avtor držal recitativa. Neenaka zasedba vlog v sofijski vprizoritvi pa ni mogla pokazati vseh značilnosti in lepot te nove bolgarske opere eksotičnega tipa.
Morike — slovansko ime. Urednik kult. pregleda je 30. V. poročal o nemškem glasbeniku H. Wolfu. rojenem na slovenskih tleh. Ta skladatelj je med dr. uglasbil nekaj pesmi Ed. Morikeja, za Goethejem pač najglobljega nemškega lirika, znanega zlasti po noveli »Mozartovo potovanje v Prago«. Kdo bi si mislil, da nosi Wurtenber-žan Morike priimek, napravljen po slovanskem korenu! Iz tega korena najdeš v Pleteršniku besede: nora (jama), noriti (potopiti), ponirek ali pondirek, pondreti, ponor (ponikva), ponornica (ponikvenica) itd. V sh. je glagol doživel premik (prede-vek, prestavitev ali metatezo dveh glasov): roniti (potapljati, točiti), ronac, ro-nilac, ronilo itd. Pri Slovencih ta koren nekako hira, ker ima neprijetnega tekmeca: nor, norec, noreti (blazneti). Vendar L. Pintar v LZ 1910 izvaja koroški kraj Ro-nach in dunajski priimek Ronacher iz pojma: od plazov ali viharja »poronjeno« drevje. — Kluge EW pozna nem. Nora ali Norz (mala vidra), posneto po slovanskem deblu, ukrajin. noryca. — Finski strokovnjak Suolahti (die deutschen Vogelnamen) pa navaja narečne nemške nazive: Norke. Norike, Morike za nekega ptiča potapni-ka. — Slovani, strastni ptičarji. ki so prodajali krilate ujetnike sosedom Nemcem, so hkrati zatrosili med nje neko število svojih nazivov za kljunate pevce: Stieglitz (ščegljec, lišček), Krinitz (Krzywonos), Wonitz, Schwunitz, Girlitz, Renitz (re-mec), Nikawltz (nikavec — gorski ščinka- | vec), Kibitz, Gieritz, Gilftitz, Emmeritz, j Kiesitz. Nekatere teh in morda še katerih j nazivov so Nemci svoje dni sami skovali j po vzorcu slovanskih izposojenk.
A. D.
I
ČAJKOVSK
SAMO ŠE DANES ob 16. in 21. uri najlepši Kino Matica, tel. 21-24	glasbeni film
V filmu se izvajajo njegova IV., V. in VI. simfonija, opera »Evgen Onjegin« Žarah Leander, Hans Stii\ve. — Predstava ob 19. uri radi produkcije odpade.
Mo] mož je zapeljivec
(V MREŽAH GANGSTERJEV) V glavni vlogi: Melvyn Douglas in Florence Rice. — Filmski problem, ki ga želi poznati vsaka žena! — Danes ob 16., 19. in 21. uri.
Močno dramatično filmsko delo o zločincih in njihovih žrtvah poživ-ljeno s sijajnim humorjem in spretnimi triki.
KINO SLOGA — tel. 27-30.
e. |
i
s
bije. Oskar Sauer pa na leto dni in 4 mesece robije. Vsi tudi izgube častne pravice za nekai let. Obsojenci se bodo pritožili, prav tako se državni tožilec ni zadovoljil z obsodbo.
» V°jake so se igrali, v slovenjgraško bolnišnico so te dni pripeljali llletnega posestnikovega sina Merkača Ivana iz Sel pri Sloven,jem Gradcu, ki ga je obstre-lil njegov 81etni tovariš Luter Engelbert. Tamkajšnji otroci so se že dalje časa igrali vojake in predstavljali sovražna tabora na zapadu. Doslej nobena stran ni uporabljala strelnega orožja. V ponedeljek dopoldne so šli otroci iz Sel kakor po navadi v šolo. Malo iznad spodnjega Dularja v Selah je čakal nadobudni 81etni sovražni vojak Engelbert na sovražnika in zadel s samokresom svojega nekaj let starejšega šolskega tovariša in soseda. Vprašanje je, kje je 81etni fantič našel strelno orožje in kje se je naučil z njim ravnati Ta primer naj bo svarilo staršem, naj stalno pazijo na svoje otroke in jim večkrat pregledajo šolske torbice.
* Bolne noge — največja muKa. Lahkotno se dandanes rešite tega trpljenja. Kupite čim prej dobro in pristno sol Sv. Roka za noge in namakajte svoje noge v taki kopeli kakih 10 minut — pa boste videli, kakšno olajšanje bo nastopilo. Pravo pravcato čudo! Sol Sv. Roka, raztopljena v vodi reši vaše noge oteklin in pe-kočin ln otekline zglobov, osvobodi vas kurjih oči in trde kože ker postane slednja mehka kakor presno maslo in se dajo vse trdote z roko odstraniti. Kupite še danes zavojček prave soli Sv. Roka —zelo boste z njo zadovoljni.
Iz Ljubljane
u— Odbor za postavitev spomenika Viteškemu kralju Aleksandru L Zedinitelju v Ljubljani je nameraval slavnostno odkriti spomenik na Vidov dan. Zaradi stavke gradbenih delavcev in drugih okoliščin je odbor odložil svečano odkritje na nedoločen čas.
u— Cirilmetodarji. na Kočevsko! V nedeljo 9. t m priredi Putnik orooagandni izlet na Kočevsko in sicer v Kočevje. Kočevsko Reko in Borovec. Ker prebiva v tem predelu naše banovine zaveden slo- j venski rod. nai bi se člani CMD poslužili ugodne prilike ter pohiteli v Kočevsko Švico, kakor imenujejo ta predel zaradi naravnih krasot Vodstvo Družbe priporoča ljubljanskim članom, da se tega izleta udeleže Prijave pa spreiema Putnik.
u— Odgodeno učiteljsko zborovanje.
Zborovanje sreskega učiteljskega društva v Litiji, sklicano za soboto ob pol 9. v kolodvorski restavraciji, je odgodeno za nedoločen čas.
u— Prvi vlak. ki vozi na Gorenjsko z znižano nedeljsko povratno vozovnico, odhaja iz Ljubljane v soboto že ob 11.50 ter ima direktne zveze z Ratečami-Planico ter z Bistrico-Bohiniskim jezerom.
n— Sprejemni izpiti za I. razred na prvi drž. realni gimnaziji v Ljubljani (Vegova 4) bodo 24. t. m. od 8. dalje. Prošnje za sprejemni izpit (formular pri hišniku), kolkovane z drž kolki za 10 din, bo sprejemalo ravnateljstvo 20., 21. in 22. t. m. dopoldne. Prošnji je treba priložiti rojstni list in izpričevalo o dovršeni osnovni šoli (ne knjižice). Rojstni listi v tujem jeziku (razen v latinščini) morajo biti opremljeni s sodno overovljenim prevodom. Priloge morajo imeti vsaj drž. kolek za 4 din (tudi. če je bilo izpričevalo zaradi uboštva izdano brez takse).
RAZSTAVA PREPROG
Banovinska tkalnica preprog iz Sarajeva razstavlja svoje preproge in perzi-jance v Ljubljani v dvorani hotela »Slon«. Desni glavni vhod. Razstava je odprta ceh dan od 5. VI. do 10. VI. 1940. Prevzamemo naročila na dolgoročna odplačila. — Vhod prost.
u— Sprejem v I- razred deške in dekliške vadnice v Ljubljani. Nekateri starši so že prijavili svoje otroke v I. razred deške in dekliške vadnice v LJubljani. Starši, ki želijo, da bi njihovi otroci obiskovali I. razred vadnice, naj se zglasijo v pisarni državnega učiteljišča v soboto 8. t. m. dopoldne ali pa v ponedeljek 10. t. m. od 3. do 9. ure. S seboj naj prinesejo otrokov krstni list. Zadošča tudi družinska knjižica. V I. razred bodo sprejeti dečki in deklice rojeni 1. 1933, dečki in deklice, rojeni 1. 1934 pa le tedaj, če bodo do 31. avgusta letos dopolnili šest let m so duševno in telesno dobro razviti, kar bo ugotovljeno pri zdravniškem pregledu. Za vse dečke in deklice, ki želijo stopiti v I. razred vadnice, bo zdravniški pregled na državni šolski polikliniki, Aškerčeva ulica (nasproti srednji tehnični šoli), in sicer za dečke v ponedeljek 10. t. m. od 9. do 12.. za deklice pa v torek 11. t. m. od 9. do 12.
Produkcije šole Mete Vidmarjeve. V ponedeljek 10. t. m. bo v operi produkcija plesne šole naše odlične plesne umetnice in pedagoginje ge. Mete Vidmarjeve.
u— Tretja javna produkcija šole Glas- ; bene Matice, ki bo drevi ob 18.15 v veliki | Filharmonični dvorani, bo poslednja v le- ! tošnjem šolskem letu. Na tej produkciji 1 bodo nastopili izključno le gojenci oddel- ! ka za klavir in oddelka za violino. Klavirski gojenci posečajo šolo gdč. Bradačeve. gdč. Logarjeve, ge. Osterčeve in g. šonca. Vsi nastopajoči iz violinskega oddelka pa so gojenci g. Staniča. Nastopili bodo go- .
jenci iz 1. do 5. razreda Matične šole. Natančni spored se dobi v knjigarni Glasbene Matice in pred začetkom produkcije v veži pred Filharmonično dvorano. Opozarjamo na točni začetek ob četrt na 19. (—)
n— Ljubitelje komorne glasbe opozarjamo na komorno produkcijo Glasbene akademije 10. junija ob 19.15 uri v veliki Filharmonični dvorani.. Na sporedu so slavna komorna dela Corelllja, Tartinija, Brahmsa in Dvoraka. ki jih bodo izvajali slušatelji Burger, Gregorc, Logerieva, Bra-dačeva, Zalokar in žižmond. Ves spored je naštudiral z izvajalci prof. Jan šlais, vodja oddelka komorne glasbe. Vstopnina proti sporedu. (—)
n— Nekaj besed k otvoritvi vrta restavracije »Zvezde«. Za soboto 1. t. m. je bil določen večer oficielne otvoritve. Kljub vsemu prizadevanju in pripravljanju za najboljše razpoloženje je muhasto vreme pokvarilo na mah vso dobro veljo priprav-ljajočih ter se je moral ves napovedani spored odgoditi, čeprav se je kljub hladnemu večeru odzvalo precej ljubiteljev tega krasnega vrta, kakršnih je drugod malo, v Jugoslaviji še celo. Napovedani spored se je nato vršil v nedeljo. Kljub hladnemu večeru je bil vrt še dosti dobro obiskan. Kot prva točka večera je bil komični nastop, ki sta ga izvajala dva naša domača komika. Izvedba je bila zelo dobra, za kar so ju gostje tudi nagradili s ploskanjem. Pomanjkljivost pri takih izvajanjih je edino v tem. da oddaljeni gostje na razsež-nem vrtu niso prav dobro razumeli vsega. Videlo se je, da zahteva vrt pri takih izvajanjih napeljavo ojačevalca, za kar se je sedanji lastnik tudi trudil, da bi ga dobil. Za poslednjo točko je bilo nekaj zelo posrečenih čarovniških trikov, ki so prav dobro uspeli. Med izvajanjem je poživil razpoloženje šaljivec z uspelimi dovtipi, tako da so bili gostje kljub hladnemu večeru zelo zadovoljni. Seveda je tudi za godbo potreben ojačevalec, v ostalem pa je godbi potrebno še nekaj skupnih vaj, potem bo vse v redu. želimo še več takih zabavnih večerov, samo tehnično še bolje pripravljenih, za kar se bo sedanji lastnik gotovo potrudil. — Gost.
u— Društvo Posavčanov Iz brežiškega okraja priredi družabni izlet na Lisco v nedeljo 9. junija. Prijave in informacije v Karničnikovi trgovini v Nebotičniku. Prijatelji Posavčanov dobro došli! (—)
u— Opozarjamo na cerkveni koncert Ljubljanskega Zvona, ki bo v ponedeljek 10. t. m. ob pol 21. v frančiškanski cerkvi. Spored cerkvene glasbe bodo izvajali prof. Pavel Rančigaj, (orgle), solistki Draga štajner in Dragica Pelan ter mešani zbor Ljubljanskega Zvona pod vodstvom Dore-ta Matula. Začetek točno ob pol 21. Vstopnice dobite v knjigarni Glasbene Matice.
u— V nedeljo s Putnikom v Kočevsko Švico! Prijave do sobote opoldne. (—)
u— Društvo Dečji in materinski dom kraljice Marije v Ljubljani bo imelo svoj redni letni občni zbor v sretfo 26. junija ob 18. uri v Ljubljani. Lipičeva ulica štev. 6 z običajnim dnevnim redom. (—)
u— O vkuhavanju zgodnjega sadja in o shrankih povrtnine bo danes ob 20. predavala ga. Velikonjeva v salonu restavracije »Šestice«. Tvrševa 6. To važno predavanje je vsakomur prosto dostopno. Priredi ga vrtnarski odsek podružnice SVD Ljubljana. Ta večer je istotam redni mesečni sestanek ljubiteljev cvetic.
u— Pod vl»k je šla profesorica glasbe gospa Marija N., rojena 1883. nekje na češkem, pristojna pa po možu na Dunaj. Bila je od njega ločena. Imela je že potne listine, da bi zapustila Ljubljano, vendar se je rajši odločila za prostovoljno smrt. Na prelazu na Erjavčevi cesti se je včeraj zjutraj ob 6.10 vrgla pred loKomotivo osebnega vlaka, ki jo je vlekla nekaj metrov s seboj, nato pa razmesarjeno odbila. Po komisijskem ogledu so truplo prepeljali v mrtvašnico splošne bolnice.
u— železniški delavec med °dbijači vagonov. Leopold Pirnat. 19 letni delavec, je uslužben na gorenjskem kolodvoru. V torek zvečer je zašel med odbijače dveh težkih vagonov. Odbijači so ga stisnili in je dobil hude notranje poškodbe, da je njegovo stanje resno.
u— UKradena in najdena kol^a. V Preskarjevo trgovino na Sv. Petra cesti je v soboto stopil Maks Anžič in za čas opravka pustil svoje kolo zunaj, prislo-njeno ob steno. Ko pa se je čez trenutek vrnil, kolesa ni bilo več. Kolo je črno pleskano, znamke »E x c e 1 s i o r«, tov. št. 4,001.692, evid. št. 2-188.340-1 in vredno din 1.000. — Zeleno pleskano moško kolo znamke »Mars«, z navzgor obrnjenim krmilom in z dinamesvetilko je bilo ukradeno pred nekaj dnevi iz neke gostilne na periferiji evid. št. 2-206333-16, trn', št. 010289. Lastnik: Janez Tcmažin. Vrednost: 1.500 din. — »Shampion« moško kolo, črno pleskano, brez tov. št., evid. št. 2-110974/16, z dinamesvetilko »Bosch« 750 din, je bilo ukradeno v času od 19. do 28. maja iz zaprte garaže glavne pošte v Prešernovi ulici Josipu šušteršiču. — Ali se je tat skesal ali kaj, da je pustil dne 26. maja pred gostilno Derganc na Tyrševi cesti št. 33. moško kolo »Siemag«, tov. št. 81422, evid. št. 2-79557/12, črno pleskano, že močno obrabljeno in s krmilom brez ročajev. — Prav tako je bilo najdeno pred kakimi tremi tedni na dvorišču hiše 42 na Tržaški cesti črno pleskano moško kolo znamke »Admiral«, tov. št. 500922 evid. št. 2-78185-12. Kolo ima dinamosve-tilko neznane znamke, ravno krmilo brea ročajev, sedež širok in ol šit z rjavim ua-njem, torbica za oroije tudi iz ljaveg* usnja. Lastnike iščejo.
Iz Celja
e— Sokolski .jubilejni znaki. Sokolsko društvo Celje-matica bo ob nedeljah v mescu juniju po sestrah članicah in naraščaj-nicah razpečavalo kovinaste zletne znake. Društvo vabi celjsko občinstvo, da kupi znak in ga vidno nosi vse do jubilejnih dni 29. in 30. junija, da ne bodo ponovno nadlegovani oni, ki so znak že kupili. Vsakemu bo dobro znano, da je imelo društvo s pripravami za pokrajinski zlet ogromne stroške in je primorano, da išče za veliko izgubo vsaj delno kritje. Zato naj bi ne bilo nikogar, ki bi odklonil nakup znaka, ki stane 5 din, saj bo imel lep spomin na jubilej Celjskega Sokola. Kdor ne bi hotel ali mogel kupiti znaka, naj kupi zletno razglednico za 2 din. Vsakdo se naj zaveda, da bo z odkupom znaka koristil dobri stvari.
e— Učiteljskega zborovanja okrajnega društva JUU v Celju dne 8. t m. ne bo.
e— Drugi šolski nastop gojencev Glasbene Matice se bo pričel drevi ob 19. v Mestnem gledališču. Posvečen ie mladinskemu zborovskemu petju, nastopili pa bodo tudi posamezni gojenci violinske in klavirske šole. Vstop ie prost, vsakdo pa s; mera nabaviti spored.
e— Razstava risb na celjski realni gimnaziji je odprta od včerai in bo traiala do vštete nedelje 9. t m. Priporočamo obisk te zanimive razstave.
e— Društvo »Mali gospodar« priredi v nedeljo cb 9. na vrtu Mestnega zavetišča v Medlogu predavanje o sajenju in gojenju povrtne zelenjave in njeni rentabilnosti. Predaval bo mestni kmetijski referent g. Martin Cimerman. Vabljeni so vsi člani in vsi ostali, ki se za to zanimajo. — V nedeljo 7. julija priredi društvo avtobusni izlet iz Celia na Dobrno, kjer si bodo udeleženci ogledali vzrejišče anger-skih kuncev društvenega člana g. Avgusta Veingerla in posetili tudi zdravilišče.
e— Bonbenčkov dan priredi ženska podružnica CMD v Celju v soboto 8. t m. Ne odklanjajte nabiralk in daruite po svojih močeh!
e— Prostovoljnim bolničarjem ii sam-'--rijanom! Sreski odbor društva Rdečega križa vabi vse one eospede. ki so od leta 1933 do 1. marca 1940 opravili pri Rdečem križu izpit za protovolinega bolničarja ali samarijana, da se javijo do 13. t. m. ob delavnikih od 7.30 do 13.30 pri mestnem fizikatu zaradi izpopolnitve spiskov.
e— N"esreča na železniškem prelazu. Ko se ie peljal 201etni trgovski pomočnik Er-nest Kovše iz Skomarja pri Zrečah v sredo okrog 13. z motornim kolesom iz mesta proti Gaberju in privozil do železniškega prelaza na Mariborski cesti, je začsl železniški čuvaj ravno spuščati zapornice, ker se je bližal vlak. Kovše je hotel v zadnjem hipu zdrkniti s svojim vozilom pod zapornicami čez železniški prelaz, bilo oa ie že prepozno. Zapornica ie padla nanj in Kovše se ie prevrnil z motornim kolesom vred. Dobil ie hude poškodbe na glavi in desni roki. Oddali so ga v bolnišnico.
a— Ljubljanski akademiki v Mariboru.
Tukajšnje zanimivosti, med drugim mu-v gradu, preurejeno stolnico, Kalvari-jo in stari Maribor ob Pristanu, so si ogledali v spremstvu prof. Baša ljubljanski akademiki, slušatelji umetnostno zgodovinskega, ar heološkega in zgodovinskega seminarja pod vodstvom prof. dr. M. Kosa, prof. dr. Sarie, prof. dr. Steleta in docenta dr. Zwiterja. Prejšnja dneva pa so bili na Ptujski gori, v Crefcnjevcu ln v Ptuju.
žrebanje efektne loterije mariborskih pošla rjev se vrši dne 9. junija t. 1. na verandi Sokolskega doma ob 3. uri pop. Dobitki so razstavljeni v izložbenem oknu tvrdke Novak v Jurčičevi ulici.
Trnuljčica. Poročilu o lepo uspeli
prireditvi krožka žen zadrugark v Narodnem gledališču dodajemo, da so zelo ljubko deklamirale pred predstavo Trnuljčice Tanja Stupanova, Manica S p e n d a-
1 o v a in Darja Ostrovškova. Vse tri so pokazale smisel za prisrčno deklamira-nje in sigurno podajanje, prav tako mali Branko Avsenak v vlogi kuharskega vajenčka. Poleg igralcev ter Igralk, ki so uspešno in požrtvovalno sodelovali, je treba omeniti plemenito prizadevanje krožka žen zadrugark, zlasti marljivo narodno delavko in nesebično organizatorico go. Vero Z a 1 o ž n i k o v o, ki je posvetila vse svoje odlične sposobnosti temeljitim pripravam, ki so zagotovile prireditvi popoln uspeh.
a — Razvoj slovenske umetne pesmi. O
tem bo predaval drevi v Narodnem domu prof. Vasilij Mirk. Po predavanju je večer slovenske umetne pesmi. Nastopi operni pevec Angel Jarc. Pri klavirju ga. Vrab-
čeva.
a — Zaključni predstavi v letošnji gledališki sezoni. Jutri v soboto zadnjič »Ples v maskah«. V nedeljo zvečer ob znižanih cenah »Gejša«. Gostovanje J. Povheta. Zadnja predstava v sezoni. — Gledališki abonenti ter imejitelji blokov so dobili vseh 22 obljubljenih predstav. One, ki so s plačilom abonmaja še v zaostanku, gledališka uprava vljudno naproša, da čim prej poravnajo svoje obveznosti, ker mora tudi gledališče ob zaključku sezone poravnati svoje račune.
a — »Pobreškega prezidenta« je pospremila velika množica ljudi na njegovi poslednji poti. Iz mrtvašnice na pobreškem pokopališču se je razvil velik mrtvaški sprevod VI. pogrebnega razreda. Pokopali so »pobreškega prezidenta« Ludvika Han-t: Ca v materinem grobu na magdalenskem pokopališču. Med številnimi pogrebci so bili predvsem Pobrežani, pa tudi Mariborčani. Pobreški pevci so zapeli posled-n. emu mariborskemu originalu, ki je umrl brez naslednika, žalostinko »Vigred« v zadnje slovo. V normalnih prilikah bi bil potrreb »pobreškega prezidenta« prava senzorna. Njegova sveža gomila je posuta s številnimi venci in šopki.
a— Akademija sokolske župe Maribor v soboto 8. junija v Sokolskem domu prične ob pol 21. uri. Mariborčani, pokažite s svojim posetom da cenite napore, ki so jih vložila sokolska društva v to zletno prireditev.
a— CMD je priskočila na pomoč po toči
prizadetim obmejnim krajem. Poročali smo že o ogromni škodi, ki jo je naredila toča v Slovenskih goricah. Najbolj je prizadet kraj Gradišče pri Mariji Snežni, kjer so polja, sadonosniki in vinogradi popolnoma uničeni. Krajina je rjava ko spomladi, ko sneg skopni in ni opaziti še nobenega zelenja. Krone sadnih dreves so zbite. Na pobudo ge. Ašičeve in ge. Lipol-
dove je naša Družba sv. Cirila ln Metoda
prva, ki je priskočila tem revežem na pomoč s tem, da je nakupila za 5000 din modre galice, ki jo je ga. Ašičeva sporazumno s krajevnimi činitelji ob sodelovanju zastopnika CMD šol nadzornika g. Ivana Tomažiča razdelila med 44 najpotrebnejših prizadetih. K nakupu je prispevala tudi Kmetijska družba v Mariboru 1000 din. Ljudje so z veliko hvaležnostjo sprejeli dar, da bodo tako obvarovali vinograde in sadonosnike, ki morajo biti takoj poškropljeni proti peronospori.
a— Pri priči mrtev. V Trničah pri Ra-čah se je ustrelil posestniški sin Alojzij Pulko. Ustrelil se je v vrat ln je bil pri priči mrtev. Vzrok samomora ni znan.
a— Utopljenka v Dravi. Na desnem dravskem bregu je naplavila Drava v vi-
šini otoka pred Sv. Petrom truplo neznane
ženske, katere identiteta še ni ugotovljena. Njeno truplo so prepeljali v mrtvašnico na Pobrežju.
a— Kaznenec pobegnil iz bolnišnice. 35
letni Karol Rober prestaja daljšo zaporno kazen v tukajšnjih zaporih. Zaradi bolezni so ga prepeljali v bolnišnico, od koder pa je v noči na četrtek pobegnil. Begunu so oblastva že na sledu.
Iz Murske Sobote
ms— Ljutomerska jadralna letalska skupina Aerokluba razstavi 9. t. m. v Murski Soboti svoje letalske modele. Po uspeli razstavi v Ljutomeru se tu z velikim zanimanjem pričakuje ta za današnje čase važna prireditev. Agilni skupini želimo obilo uspeha!
Gospodarstvo
Kaj naj počne Amerika z zlatom ?
Pred dobrim mesecem smo na tem mestu prikazali, kako se zlasti od lanskega leta v vedno večjem obsegu steka zlato iz vsega sveta v Zedinjene države, kjer so monetarne zlate rezerve dosegle sredi aprila 18 in pol milijarde dolarjev, to je 1 bilijon dinarjev. Ob koncu leta 1933. to je ob koncu prvega leta po devalvaciji ameriškega dolarja, so znašale te zlate rezerve 7.4 milijarde dolarjev, do konca predlanskega leta so narasle na 14.5 milijarde dolarjev, ob koncu lanskega leta so dosegle 17.6 milijarde dolarjev, po najnovejših podatkih pa so ob koncu maja prekoračile 19 milijard d. larjev. Ze leta 1933 je imela Amerika dobro tretjino vsega monetarnega zlata na svetu, danes pa leži v tresorjih ameriškega zakladnega urada že preko 70% vSega monetarnega zlata. To ogromno naraščanje ameriških zlatih rezerv je dalo v zadnjem času številnim strokovnjakom znova povod za razmišljanje o tem. kaj naj počno Zedinjene države s tako ogromnimi rezervami zlata, s posebnim ozirom na okolnost. da se je svetovna produkcija zlata od leta 1929 več nego podvojila.
V normalnih časih je obstojala funkcija zlata v tem. da ie služilo za izravnavo saldov v plačilnih bilancah posameznih držav in se je stekalo iz ene države v drugo. Po svetovni vojni pa se je ta tok zlata vedno bolj usmeril v Zedinjene države. V sedanji vojni se zlato v podvojeni meri steka v Zedinjene države, ker morajo vojskujoče se države svoje nakupe vojnega materiala v Ameriki plačevati z zlatom.
Ameriški strokovnjaki se sprašujejo, koliko časa naj še traja ta tok zlata. Na to vprašanje odgovarjajo, da ie z nadali-nim dotokom zalta v Ameriko računati tako dolgo, dokler bodo Zedinjene države voljne prodajati svoje blago drueim državam proti plačilu v zlatu in dokler bodo druge države imele še kaj zlata. Ze ob koncu lanskega leta ie tedanji francoski finančni minister Paul Reynaud v francoski zbornici pripomnil, da se Američani vprašujejo, ali bodo Zedinjene države res na boljšem in boli srečne, če bodo v bližnii bodočnosti nakupičile v kleteh in tresorjih 90% zlatih rezerv vsega sveta. Sef znanstvenega oddelka ameriških federalnih rezervnih bank Golden-weiser pa je v januarskem zvezku »Bulle-tina« ugotovil, da ie Amerika postavljena pred vdva problema: prvi ie v tem. da so Zedinjene države izpostavljene nevarnosti nekontrolirane kreditne inflacije na zlati podlagi, poleg tega pa se vsiljuje vprašanje, v kakšnem obsegu ie smatrati zlato, ki so ga Zedinjene države nakopičile kot protidajatev za ameriški izvoz, res-
je Amerika pohlepna po zlatu, za katerega nima prave uporabe in ga mora zakopati. Amerika pospešuje izvoz s premijami, kaznuje uvoz, prepoveduje dajanje posojil in kreditov inozemstvu, kar ima končno za pcsledico, da morajo Zedinjene države namesto koristnega blaga uvažati zlato iz zlatih rudnikov vsega sveta in iz tresorjev drugih novčaničnih bank.
V	splošnem sodijo ameriški strokovnjaki, da prekomerne zlate rezerve, ki se nadalje kupičijo, ne predstavljajo zanesljivega bogastva zlasti zaradi tega, ker se vedno bolj množi število držav z vezanim deviznim gospodarstvom, ki lahko praktično izhajajo brez zlata. Pomen zlata kot sredstva za tesavriranje vrednosti postaja vedno manjši. Švicarski zvezni ekspert za valutna vprašanja dr. Kellerberger je nedavno dejal: Vsiljuje se vprašanje, kaj naj počnemo z zlatom, ali ga naj razstavimo v muzeju, ali pa naj se porabi za druge bolj koristne namene v industriji in obrti.
Američani se vsega tega dobro zavedajo, zlasti pa se zavedajo odgovornosti za pravilno uporabo zlatih rezerv in naloge kot zaščitnice sistema zlate valute. Zato morajo skrbeti, da ohranijo zlati monetarni značaj. Zedinjene države so danes prisiljene kupovati vse zlato, ki se ponudi na trgu, kajti prestanek teh nakupov bi povzročil kaotične razmere na deviznem tržišču in dalekosežne motnje v ameriškem gospodarstvu ter v svetovni strukturi cen.
Ni pa izključeno, da računajo Zedinjene države z možnostjo postopne ustavitve nadaljnjih nakupov zlata, kar pa bi se dalo izvesti le istočasno z drugimi ukrepi na področju trgovinske politike.
V	Ameriki tudi mnogo razmišljajo o tem, kako naj se po končani vojni znebijo prevelikih rezerv zlata. Najenostavnejše sredstvo bi bilo, da bi Zedinjene države omogočile drugim državam, da svoje nakupe ameriškega blaga plačajo namesto z zlatom z izvozom svojih izdelkov in če bi Zedinjene države pričele zopet dajati posojila drugim državam odnosno investirati kapital v inozemstvu. Za tako rešitev pa trenutno ni mnogo izgledov. Zato prihajajo ameriški strokovnjaki do zaključka, da je iskati rešitev tega problema le v okviru velikopotezne, ves svet obsegajoče valutne, gospodarske in trgovinske politike, ki naj postavi svetovno gospodarstvo na nove osnove. V tej zvezi ni docela absurdna nedavna pripomba podtajnika v ameriškem zunanjem uradu Berlea, ki je ob priliki nekega predavanja na univerzi v Yale dejal: »Morda se zdi danes še fantastičen predlog, po katerem naj bi Amerika del svojih ogromnih zlatih rezerv
— Prijave blaga ? »nozemsKlh Javnih
skladiščih. Narodna banka poziva naše uvciaiike, ki nimajo odobrenja za uvoz, pa jim blago, pripravljeno za uvoz, leži v inozemskih javnih skladiščili, pristaniških in tranzitnih skladiščih, v morskih lukah ali na ladjah, da takoj predlože odboru za uvoz pri Narodni banki konkretne prošnje za uvoz tega blaga. Te prošnje je treba predložiti na običajnih formularjih, ki se dobe pri vseh podružnicah Narodne banke. Poleg podatkov, navedenih v samem formularju, je treba še naznačiti, kje je dotično blago in cd kedaj leži na dotič-nem mestu z ustrezajočimi dokazi.
= Lansko poslovanje našega patentnega urada. Uprava za zaščito industrijske svo-jine objavlja zanimive številke o svojem poslovanju v lanskem letu in v prejšnjih letih. V teku preteklega leta je bilo v upravi prijavljenih 1573 izumov (prejšnje 16461, med katerimi je bilo 479 prijav ali 30.3% iz Jugoslavije: odobrenih pa je bilo 1111 patentov (prejšnje leto 811). Od pri-četka poslovanja uprave za zaščito industrijske svojine (od leta 1921) do konca lanskega leta je bilo vloženih 24.520 prijav, izdanih pa je bilo 15.796 patentov, kar predstavlja 64.4% prijav. Od izdanih patentov je bilo ob koncu lanskega leta v veljavi le še 4713. Ostali patenti so prenehali veljati deloma zaradi poteka roka. zaradi odpovedi, uničenja ali zaradi neplačila letne takse. Od skupnega števila od leta 1921 izdanih patentov, ki so razdeljeni na 89 skupin, odpade na elektrotehniko 1499 patentov, na kemične postopke 1037 patentov, na strelno rožje 816 patentov, na gospodinjske priprave 401 patent. na razne vrste motorjev 331 patentov itd. — Od skupnega števila v lanskem letu registriranih 245 žigov (varstvenih znamk) odpade 245 na jugoslovenske žige in 65 na inozemske.
= Licitacije. Dne 10. junija bo pri dravski divizijski oblasti v Ljubljani licitacija za generalno popravilo objekta vojne bolnice v Mariboru. Dne 8. junija bo pri dravski divizijski oblasti v Ljubljani licitacija za dograditev konjušnice vojašnici kr. Petra .1 v Mariboru. Dne 11. junija bo pri Centralni direkciji državnih rudarskih podjetij v Sarajevu licitacija za dobavo bagra za rudnik Ugljevik. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 10. junija ponudbe za dobavo okroglega jekla ter zapiralnih obročkov za parne kotle, svedrov, pil, železnega cementa, gumijastih plošč ter električnega materiala.
nično aktivno postavko, kajti bodoče ! oddala po vojni za obnovo mednarodnih
vrednosti danes ni mogoče presoditi. Zastopnik ameriškega zakladnega urada Leffingwell pa pravi: Američani imajo slepo vero v ameriško carinsko tarifo, ki ščiti ameriško gospodarstvo pred uvozom blaga, ki bi bilo morda koristno; pri tem
valut in kot pomoč posameznim državam za ponovno zgraditev in vzpostavitev normalne trgovine, in sicer ne kot posojilo, temveč kot darilo. Morda ta misel v nekaj letih ne bo več tako fantastična, kakor se zdi danes.«
Borza za bombaž
v Liverpoolu zaprta
Zaradi stalnega nazadovanja cene bombaža na svetovnem trgu je uprava liver-poolske borze za bombaž odredila, da se borza zapre za tri dni. Po preteku teh treh dni pa so borzo zaprli za nedoločen čas. Sedaj so samo še dve svobodni borzi za bombaž, namreč v New Yorku in v Bombayu. Borzo v Aleksandriji so že pred kratkim zaprli. Na svetovnem trgu bombaža je že v maju prišlo do občutnega nazadovanja cen, predvsem za ameriški bombaž. Paniko, ki je nastala na tem trgu, pripisujejo okolnosti, da je vedno širši krog držav, ki ne pridejo v poštev za nakup ameriškega bombaža. Strokovni listi »Newyork Cotton Exchange Service« navaja med drugim, da so za nakup ameriškega bombaža odpadle naslednje države: Nemčija z normalno letno potrošnjo 1,600.000 bal, Poljska s potrošnjo 300.000 bal, Nizozemska s potrošnjo 366.000 bal, Japonska z letno s potrošnjo 1,200.000 bal (japonska vlada je izdala prepoved izdelovanja bombažnih tkanin) in Kitajska s potrošnjo 500.000 bal. K temu je še prišteti Belgijo. Ameriški strokovnjaki pa računajo tudi z izpadkom onih količin bombaža, ki jih je doslej trošila tekstilna industrija v Severni Franciji, zlasti v tekstilnem centru okrog Lillea. Nadalje opozarjajo, da je treba upoštevati tudi manjšo potrošnjo drugih evropskih držav, ki se zaradi blokadnih ukrepov ne morejo več v prejšnjem obsegu oskrbovati z ameriškim bombažem in okolnostjo, da bo v ostalih evropskih državah zaradi posledic totalne vojne nazadovala potrošnja bombaža. Temu nasproti postavljajo velike količine rezerv iz lanske letine, ki so vskla-diščene s finančno pomočlo ameriške vlade Letošnja letina bombaža v Ameriki pa obeta rekordni donos.
= Nakazila za n*še dijake v Nemčiji.
Nemška oblastva so povišala mesečno kvoto takozvanih registermark, ki se lahko nakažejo našim dijakom v Nemčiji. Ta kvota je povišana od 200 do 250 registermark. Po obvestilu Narodne banke lahko sprejemajo denarni zavodi nakazila do zneska 88 mark (doslej do 68 mark). Za nakazanih 88 mark pa dobe naši dijaki v Nemčiji po tečaju registermarka izplačanih okrog 250 mark.
= Povišanje glavnice. Tvornica papirja Smith in Meynier d. d. na Sušaku zvišuje svojo delniško glavnico od 15 na 20 milijonov din z izdajo 25.000 novih delnic po 200 din.
Borze
6. junija
Na jugoslovenskih borzah notira jo nemški klirinški čoki nespremenjeno 14.70 — 14.90. Grški boni so se nadalje okrepili in so se danes trgovali v Ljubljani po 32, v Zagrebu pa po 33. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri nespremenjeni tendenci no-tirala 391 — 395. Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov.
DEVIZE
Ljubljana. Oficielni tečaji: London 140.79 — 143.99, Pariz 79.48 — 81.78, New York 4425 — 4485, Curih 992.92 — 1002.92. Tečaji na svobodnem trgu: London 174.19 — 177.39, Pariz 98.40 — 100.70, New York 5480 — 5520, Curih 1227 — 1237.
Curih. Beograd 10, Pariz 8.0750, London 14.25, New York 446, Milan 22.50, Madrid 45. Berlin 178.25, Stockholm 106.25, Sofija 4.00, Varšava 90. Budimpešta 79, Atene 3.00, Carigrad 3.00, Bukarešta 2.25.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote. Vojna škoda 391 — 395, 4% agrarne 50 bi., 4«/0 severne agrarne 50.50 — 51.50, 6% begluške 62 bi., 6<>/e dalm. agrarne 55.50 den., 7% invest. 86 bL, 7°/0 Seligman 93 bi., 7% Blair 84.50 bi., 8«/0 Blair 94.50 bi.; delnice: PAB 176 bi., Trboveljska 247 den., Gutman 56 den.. šečerana Osijek 215 den. Osiječka ljevaonica 160 den., Oceania 600 den., Jadranska 400 den.
Beograd. Zaradi pravoslavnega praznika borza danes ni poslovala.
Blagovna tržišča
ŽITO
'+ Chicago, 6. junija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 79.625. za sept. 80, za dec. 81; koruza: za julij 62.50, za sept. 61.50, za dec. 60.125.
+ Winnipeg. 6. junija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 74.25, za sept. 76.75.
Iz Zagorja
c— »Loški glas« napreduje. V zagorskem rudarskem revirju že drugo desetletje deluje delavno pevsko društvo »Loški glas«, ki ae je v nedeljo spet pokazalo naši javnosti. Pri malokaterem pevskem društvu so člani tako vztrajni, da bi aktivno
Za stare in mlade
je vedno najvažnejše vprašanje: ohranitev zdravja. Zdravje, volja do življenja in delo so temelj vsake sreče. Največ doprinaša k zdravju oni, ki pazi na urejen način življenja in na pravilno prebavo.
Pijte za predjužnek in malico skodelico
OVOMA1JIJKE
S to krepilno hrano povečate svojo življenjsko silo, delovno sposobnost in telesno odpornost.
Z rednim uživanjem Ovomaltine boste lažje obvladali dnevni posel in prenašali dnevne skrbi.
Topla ali mrzla Ovomaltine odlično prija. Dobiva se povsod. CENE NESPREMENJENE!
sodelovali od ustanovitve dolgo vrsto let in redno posečali vse pevske vaje. V današnjih razmerah ko ljudje nimajo smisla za prostovoljno delo, so pevci tega društva vredni vse pohvale, ker neomajno vztrajajo pri svojem stremljenju, ki gZ. podžiga ve liko veselje naših rudarjev do lepe narodne in umetne pesmi. Oni se zavedajo, da se s pesmijo da nadomestiti marsikateri užitek, ki si ga mnogi ne morejo misliti brez vina. Nedeljski koncert na Lokah je po zaslugi marljivega pevovodje g. Korošca uspel nad vse pričakovanje. Poleg moškega zbora, ki je dinamično dovršeno izvajal svoj spored, je sodeloval tudi ženski zbor, ki je podajal pesmice tako občuteno in dovršeno, da so bili poslušalci naravnost iznenadeni. Podajanje je bilo v vseh potankostih tako precizno in barvitost glasov tako prikupna, da smemo reči, da je to najboljši ženski'zbor caleč okoli. Posebnih aplavzov so bile deležne narodne pesmi, ki jih je za moški ln ženski zbor sharmoniziral društveni pevovodja g. Korošec. Z veseljem ugotavljamo, da je moški in ženski zbor po zaslugi g. Korošca na najboljši poti do večjega razmaha in slovesa, želimo, da bi se oba zbora večkrat predstavila naši javnosti, ki je bila tokrat deležna izredno lepega užitka. Ona čuti potrebo po naši lepi pesmi, ki poživlja duha v teh nemirnih časih.
R A D I O
PeteK 7. junija Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi in poročila. — 7.15: Pisan ven-ček veselih zvokov (plošče). — 11: šolska ura (škofja Loka dandanes). — 12: Po slovenski zemlji (plošče). — 12.30: Poročila in objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 14.10: Tedenski pregled Tujskoprometne zveze. —18: ženska ura (predavanje sSkib za r.aš naraščaj«), — i8.20: Plošče. — 18.40: Francoščina. — 19: Napovedi in poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave.
—	19.50: Deset minut za planince. — 20: Rossinijeva komorna glasba za pihala. — 20.45: Koncert radijskega orkestra. — 22: Napovedi in poročila. — 22.15: P!ošče.
Beograd 17.45: Narodne pesmi. —18.20: Plesna glasba (plošče). — 19.40: Narodne pesmi. — 20.10: Simfonični koncert velikega radij-kega orkestra. — 22: Sodobna glasba (plošče). — Zagreb 13.10: Moderni plesi (plošče). — 17.15: Koncert radijskega kvarteta. — 20.30: Koncertni večer. — 22.25: Plesna glasba. — Sofija 12.30: Odlomki iz operete. — 13: Simfonična glasba s plošč. — 18: Plesna glasba. — 18.15: Narodna glasba. — 19: Sonate za violoncello in klavir. — 19.50: Prenos opere iz sofijskega narodnega glecia-lišča. — Praga 19.10: Glasba iz filmov.— 22: Orgelski koncert. — 23.00: Plesna glasba. — 23.30: Salonski kvintet. — P3-ris 20.20: Pisan zabavni spored. — 21: Lahka glasba in petje. — 22.20: Plošče.
—	Rim 17.15: Plesna glasba. — 21: še nekaj okroglih za ples. — 22.10: Kcncert na violoncellu. — 23.15: Plesna glasba. — Berlin 20: Orkestrska glasba. — 21.15: Plošče. — 21.30: Lahka glasba. — 22: Zabavni koncert. — 23: Glasba od tu in tam.
Gospodarske vesti
= Pred izdajo novega deviznega pravilnika. že od lanskega leta pripravlja devizni odbor pri Narodni banki nov devizni pravilnik, odnosno obsežno revizijo predpisov sedaj veljavnega deviznega pravilnika. Po najnovejših informacijah iz Beograda je predlog novega deviznega pravilnika že izgotovljen. V novem pravilniku so urejena vsa sporna vprašanja sedanjega pravilnika. Predlog novega pravilnika je že predložen finančnemu ministru in je pričakovati, da bo v kratkem uveljavljen.
Meščani iz Calaisa
mlioteli smo umreti za Calais, da bi postal nesmrten!44
... j V:. xr ? f .:•• v •< f,
t r -M/ \>. - \§. * . ___••• .i ..... i i.;.:
Rodinov kip »Meščani iz Calaisa«
	. \l f	
	■ .... xi.< .,.	.. , J
Na trgu v Calaisu, mestu, ki je imelo ponovno ulogo v sedanji vojni, stoji spomenik, ki se vtisne vsakemu obiskovalcu neizbrisno v spomin. To je spomenik, ki ga je Auguste Rodin posvetil šestorici požrtvovalnih calaiških meščanov, menda najpretresljivejši spomenik, kar jih je kdaj ustvarila človeška roka.
Marsikateri usodni dogodki so že šli preko tega mesta, ki je bilo že v angleških, francoskih in španskih rokah, danes pa ga imajo Nemci v oblasti. Pred njegovimi zidovi se je 1588. bila velika pomorska bitka med Angleži in Španci, ki se je končala s porazom slovite »nepremagljive armade«. L. 1639. so nedaleč od tu zmagali Holandci nad španskirj »srebrnim bro-dovjem«. Med vojno angleškega kralja Edvarda m. 1.1347. proti Francozom, so Angleži zasedli tudi Calais, in sicer po dolgem obleganju. Legenda poroča, da je calaiško meščanstvo priseglo, da bo toliko časa držalo mesto, dokler ne prit^ francoski kralj Henrik na pomoč. Kralj pa ni prišel in v mestu je nastal glad. V najhujši sili je mestni poveljnik sklical ljudstvo in mu sporočil slabo vest, da ni v zalogi niti koščka kruha več. Zborovanje je bilo zelo burno. Večina ljudstva je bila za vlado in pogajanja z Angleži. Svobodoljubna mladina je sicer bila za to, da bi tvegali predor skozi angleške vrste, in uspelo ji je. da je meščanstvo navdušila za to misel. Toda v tem trenutku je prispela vest, da so Angleži vojsko kralja Henrika potokli in jo pognali v beg. Vse je bilo videti izgubljeno, nadaljnji odpor bi bil nesmiseln. Poveljniku po sporočili pogoje kralja Edvarda. Ta se je obvezal, da bo meščanom pustil življenja in da jim bo dovolil svoboden od-
hod, toda pod pogojem, da se mu brezpogojno preda šest najbogatejših in najvplivnejših meščanov. Gologlavi, oblečeni v samo srajco in z vrvjo okrog vratu naj mu prinesejo ključe trdnjav in mestnih vrat.
Kateri bodo ti možje? Kdo se bo žrtvoval? Za trenutek je vladal med množico groben molk. Potem so šli skozi množico prvi možje, ki so bili pripravljeni, da rešijo ljudstvo s svojimi življenji. Zgodovina nam je ohranila imena: Jakob VVissant, Evstahij cd Svetega Petra, Ivan Alre. Ljudstvo je bilo sram. Spet sta pristopila dva moža. Kako sta se imenovala, ne ve povedati niti legenda. Poroča pa, da sta dejala: »Zadja sva svojega rodu.« Manjkal je samo eden. Ali se bo ponudil? Ali bo ljudstvo propadlo zavoljo tega edinega, ki ga ne bo? Tedaj se je javil mladi Peter Wissant, tisti, ki je bil predlagal predor skozi angleške vrste S počasnimi koraki se je šestorica mož odpravila do angleškega taborišča. Ljudstvo je bilo tako presunje-no. da se ni oglasilo niti z besedico bolečine.
Edvard je hotel šestorico izročiti krvnikom. toda njegova žena Filipina je prosila za njih življenja. Edvard jim je življenje daroval. Tedaj je zakričal Jakob Wissant: »Hoteli smo umreti za Calais, da bi Calais postal nesmrten. Sedaj ne bomo umrli in Calais bo propadel!« Kraljica je krvnike pozvala nazaj. Mladi Peter Wissant je izrekel en sam stavek: »Kraljica, vračaš mi vero v dobro!«
Tako so umrli calaiški meščani, ki so se bili sami žrtvovali. Njihovi someščani so pa po trdih bojih dobili svojo svobodo nazaj.
Mačka — rešiteljica človeških življenj
V	eni zadnjih noči se ie v Bregencu zrušila neka hiša. Petorico ljudi, ki ie bila v njej. je rešila mačka, ki se je priplazila okrog treh do spečega hišnega lastnika in ga toliko časa praskala po rokah, da se je prebudil. V tem trenutku je že slišal neko prasketanje in pokanie ter opazil, da je okno padlo iz okvira. Hitro ie zbudil svojce in jih spravil na varno Nekoliko minut pozneje so se zidovi z groznim tru-ščem podrli.
Lednlki se krčijo
V	Ostmarki so v zadnjih časih merili lednike. Uspehi kažejo, da postajajo od leta do leta manjši. Najdebelejši ledniki so visoki kvečjemu 29 m. večinoma Da nižji nego 15 m.
Nazadoval je posebno Marzellski lednik v Oetztalskih Alpah, ki mu ie bila debelina ob »vratih« prei 29 m, sedai pa okrog 10 m. Tudi v Zillertalskih Alpah ledniška čela stalno nazadujejo, površina lednikov pa se je znižala za 3 m. Na Umbalskem ledniku v teh alpah potujeio ruševine Es-senske koče. ki jo ie 1. 1937. podrl snežni plaz. počasi, toda nezadržno v dolino. Konec jezika Pasiirice. lednika Velikega Kle-ka. je nazadoval za 8 m.
Razdejanje na postaji
Bomfegl napad na Pariz
Prebivalstvo se je pokoriSo znakom za alarm
Italijanski listi poročajo nekatere podrobnosti o napadu nemških bombnikov na Pariz. Bilo je v ponedeljek v popoldanskih urah, ko so se oglasili svarilni glasovi siren. Ulice so se namah izpraznile, ljudje so se poskrili v zaklonišča. Nekaj minut zatem je bilo že slišati brnenje motorjev. Protiletalsko topništvo je stopilo v akcijo. Začelo se je bombardiranje, ki je trajalo približno eno uro. Parižani so govorili: »Zdaj pa je vojna že dosegla naše mesto«.
Kakor so listi zabeležili, je udarila neka bomba v poslopje, kjer se je nahajal ameriški poslanik Bullitt s francoskim ministrom za zrakoplovstvo pri kosilu. Bomba je predrla streho poslopja in je padla na tla v obednici, ne da bi eksplodirala. Vsi navzoči so ostali nepoškodovani.
Ob tistem času v Parizu mudeči se angleški minister za propagando Duff Coo-per je tudi doživel nepričakovani ognjeni krst. Hotel se je pravkar vsesti za mizo z nekim uradnikom iz ministrstva, ko je bil dan signal za alarm. Umaknil se je v klet.
Nemški bombniki so prileteli nad Pariz iz severozapadne smeri tako, da so imeli sonce za hrbtom. Tako se je zgodilo, da so letala uzrli šele tedaj, ko so že skoro dosegla svoj smoter. Kakšnih dvesto bomb so letalci odvrgli na zapadnem robu mesta,
Aretirani morilec
Iz Nizze poročajo, da je tamošnja policija ujela morilca znanih protifašističnih publicistov bratov Rosselli. Morilec je vojni begunec Louis Huguet. Pri njem so našli znatne vsote v razni inozemski valuti ter mnogo dragocenosti sumljivega izvora.
nekaj pa jih je padlo tudi v bližini znanega letališča Le Bourget, kjer je baje izbruhnilo pet požarov.
Na nekem francoskem kolodvoru za bojiščem so strmoglave! napadli rezervni tren-ski vlak in ga v pravem pomenu besede zdrobili na kose
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Po bitki zbirajo plen
Posnetek z bojišča v Flandriji, kjer so umikajoče se zavezniške vojske morale ostaviti
velik vojni plen
Utrdba severne francoske trdnjave Maubeuge, katero je razbilo sovražno topništvo
Vojvode Northnmberlandski
Rodbina, ki se ne boji smrti na polju slave
Med zadnjimi vojnimi poročili smo brali, da je na flandrskem bojišču padel v starosti 27 let vojvoda Northumberlandski. Bil je potomec stare, trde rodbine bojevnikov, ki se ponaša z mnogimi sličnimi žrtvami.
Od časa Rikarda II.. ko je četrti baron Percy, Henry de Percy. ki se je proslavil v francoskih vojnah, postal angleški maršal in potem earl Northumberlandski. ie bila zgodovina te velike rodbine polna junaških bojev, uporov, junaških smrti. Prvi Northumberlandec ie padel 1408.. ko se je
uprl kralju Henriku IV. Njegov sin. sloviti »Hotspur«. je padel že L 1403. v bitki pri Shre\vsburyju. Hotspurov sin ie padel spet v bitki pri St. Albansu L 1455. In tako se nadaljuje zgodovina te rodbine skozi stoletja, skozi upore in zarote, ieče. zaplembe imetja in nasilne smrti. Tudi svetovna vojna ie od nie zahtevala krvavi davek. Algernon William Percy je umrl r pomorski bitki pri Jiitlandu L 1916.. naročnik John Percy pa je padel 1917. junaške smrti na francoski fronti. Nič čudnega ni. da je svojim prednikom na isti način sledil sedaj mladi vojvoda.
Vojska beguncev
Pretresljive slike z bojišč v Belgiji
Nemški vojni poročevalec Curt Stroh-meyer piše:
Dve armadi smo srečali, ki ie razlika med njima kakor med dnevom in nočjo. V eni se borijo nasprotnikovi vojaki Druga. to je trudno opotekajoča se. skorai ne manj številna vojska žensk in otrok, starih mož in slabotnih ženic, mladih mater in za vojno službo nesnosobnih fantov. Strašna, obtožujoča vojska! S kolesi in kmečkimi vozovi, z otroškimi vozički in majhnimi osli. s samokolnicami in nahrbtniki stopa ta utrujena vojska mimo naše. Odeje in majhni kovčegi so edina lastnina te vojske in naši vojaki delijo svojo jed z njo. ker nimajo otroci mleka, starci kruha in gleda ženskam glad iz oči Koliko sem jih srečal? Tisoče? Deset tisoče? Sto tisoče? Ne vem! Videl sem samo strašno obtožbo v obrazih teh ljudi, grozo in veliko vprašanie: Zakaj?
Ob Mozi se ie začel sprevod. Prišli so posamezni ljudje. Belgiici Francozi. Za Cambraiem. kier smo bili sredi vojne z obkoljenimi divizijami, neskončni sprevod še vedno ni minil Ne. temveč postal še gostejši in gostejši. Celo težki topniški ogenj, celo trušč bitke ni mogel zadržati neznanskega toka.
Ženske prihajajo jokajoč iz bitke Kroglam in izstrelkom so ušle kakor po čudežu. Matere rinejo do smrti izmučene svoje otroške vozičke in otroci imajo ši-
Če še ne veš, zdaj izveš*
da je v Angliji prepovedana sleherna uporaba fotografskih aparatov, inozemci pa ne smejo imeti tudi daljnogledov;
da se je v New Yorku osnovala posebna družba, ki ima nalogo dobavljati zavezniškim armadam eksplozivna sredstva za vojno;
da gradijo v Zedinjenih državah trenutno 68 novih vojnih ladij;
da se je izvoz iz Zedinjenih držav v Rusijo od začetka sedanje vojne povečal za 81 odstotkov;
da so v Rimu te dni v navzočnosti min. predsadDika Mussolinija odprli razstavo pisem in rokopisov skladatelja Verdija;
da je bil podeljen znanemu italijanskemu graditelju letal Caproni ob 30. obletnici starta prvega letala te vrste, naslov grofa Taliedskega.
Grška je dobila
pres tolonasle dnika
Grška presio;onaslednica Friderika je rodila dečka, bodočega prestolonaslednika. Njegovo rojstvo so pozdravili z običajnimi sto topovskimi streli.
roko odprte, groze polne oči, ker so videli ležati mrtve vojake ob poti. Mi. ki se borimo ob bližini poti. se tresemo. da bi kakšna krogla ne napravila zmede med to ubogo in mučeno vojsko beguncev.
Kakšne strašne podobe! Videl sem žensko. ki ie stala ob poti in brez solz pokopavala svojega otroka. Videl sem nosečo mater stopati s trudnim korakom obupa. V gozdu pri Oisyju. ko smo se borili proti odmaknjeni francoski diviziji, sem videl klečati starega moža, ki se je opiral na dve palici in mrmral neprestano nerazumljive besede. Francoski ogenj ga ni motil. Dali smo mu vina. In med tem ko je še hlastno pil. se je zrušil. V gozdu pri Oisyju se je končala njegova begunska pot s francosko kroglo, ki ie veljala nam. ko smo krepčali starega francoskega moža.
ANE
DOTA
Ko je neki indijski knez pred kratkim obiskal Ameriko, je obiskal tudi konjsko dirko. Za to prireditev pa ni kazal posebnega zanimanja. Dejal je: »Vsak človek ve, da teče eden izmed konjev hitreje nego drugi. Zakaj bi si delal jaz velike skrbi o tem, kateri konj teče hitreje?«
VSAK DAN ENA
Milostiva, kopel je pripravljena. Goba in milo sta na mestu, sol se je že raztopila v vodi, poleg tega pa sedi zdaj v kopalnici neki admiral, ki pravi, da mora preizkusiti vodo...«
(»Everybodys weekly«)
BOCHEL ZftVACO:
132
Don immm
ROMAN.
Oči so se mu sasolzile. ?v'l je roke... Takoj nato pa je rekel brez vsakršnega prehoda:
»Bogme, čisto sem bil pozabil! Samo besedico, dragi grof, samo besedico: zastran kočije.«
»Kočije?« Loraydan je prisluhnil in ga krivo pogledal.
»I kakopak, kočije ...«
»Razumem, gromska strela!«
»Ne razumete, dragi grof, po vaših namrščenih obrvih vidim; mislil sem svojo kočijo, tisto, ki čaka v Vrvarski ulici . «
»Da bi vas kuga! Govorite jasno, senor Tenorio!«
»Nu, pa nikar ne govoriva o kočiji...«
»Tako, tako,« je dejal Loraydan in se zganil, kakor da bi se hotel izmuzniti, »pokaj bi pa govorila?«
»Niti besedice več o tem,« je rekel don Juan Tenorio, držeč grofa za komolec.
»Juan Tenorio. Klotar de Ponthus vas čaka!«
Loraydan je sam pri sebi naglo pretehtal usluge, ki bi mu jih don Juan še utegnil storiti.
»Prav za prav res ne vem, čemu bi govorila o kočiji,« je spet začel don Juan.
»Izvrstno. Pojdiva torej... «
»Toda zastran mošnje ...«
»Mošnje? Kakšne mošnje? ...«
»Ta je moja. Drugače ne more biti. Vaša zaseda, dragi grof, je klavrno izpodletela. Takšna je usoda vseh zased, ki so od sile skrbno pripravljene. Naj stane kar hoče, človek mora pustiti slučaju nekaj lastne volje in ga držati na dolgem povodcu. Kakor hitro ga poizkusite zapreti v hlev, se ujezi in polomi vse. Noben zasnutek ni tako mojstrski, da bi obveljal brezpogojno. Vaša napaka, drag. giCi je bila v tem, da ste mislili na vse. Človek naj nikar ne misli na vse. Hej. bogme, ni moja krivda, da ste bili tako previdni in se vam je podjetje izjalovilo. Mošnja . ..«
»Prekleto! Kakšna mošnja? . .. Katera mošnja?«
»Saj veste. Imenujva to reč mošnjo. Mošnja ostane meni — to je tisto, kar sem hotel povedati. Pojdiva zdaj, da ubijeva vrlega Ponthusa.«
»Konec koncev,« je pomislil Loravdan, »Tur-quandove skrinje so velike in globoke. Hojo!« je dejal. »Menda govorite o vsoti, ki je bila določena za vašo pot na Špansko? Zakaj niste precej povedali! Denar ostane vam, razume se, da vam ostane! — Štirideset tisoč liber!« je dodal sam pri sebi. »Huda reč! A lopov bo pripomogel k mojemu uspehu ... torej ga ne poplačam predrago . ..«
»Ne pravim, da bi bila vsota zelo pomembna « je neprisiljeno dokončal don Juan, »a tukaj daleč od svojih posestev in njihovega malopridnega upravnika, moram zgrabiti za vsako vejo.« . To rekši se je vedrega duha in svetlega obraza vrnil h Klotar ju Ponthuškemu.
»Gospod de Ponthus,« je dejal, »neoprostljivo je, da sem vas pustil čakati...«
»Prav nič vam ne očitam ...«
»Ne poznam ga plemiča, ki bi vas dosezal z
vljudnostjo, gospod de Ponthus .. .«
»V zadrego me spravljate, senor Tenorio.«
»Ne. ne. Bog mi je priča. Gospod de Ponthus, morda ste upehani od hudega boja s to drhaljo. Morda se ta trenutek ne čutite gospodarja vseh svojih moči. Bi morda rajši odložili zadevo do jutri? . .. Ali do kakega drugega dne?«
-N k-kor ne. rovsem čilega se čutim. Kvečjemu i če vi želite preložiti dvoboj?,..«
»Nikakor no! Zaradi vas govorim. A lahko bi si bii mislil, da ni Ponthus nikoli pretruden za slavna in junaška dejanja. Kakšna nesreča, da vas imam
za sovražnika!«
»Gospod Tenorio, prisezite mi, da se odpoveste doni Leonori...«
»Nikdar! ...«
»Če ie tako, stopiva!«
Krenila sta iz kapelice.
»Da,« je nadaljeval don Juan, »pojdiva ubijat drug drugega kot dva junaka, ki jima je smrt za smeh. Gospod Klotar, v svojem življenju sem položil nekaj hrabrih nasprotnikov in ne morem reči, da bi me vest pekla zaradi tega. Če ubijem vas, verjemite mi. da bom do smrti neutolažljiv.«
»Izkušal vam bom prihraniti to žalost,« je rekel Ponthus.
»O tem sem prepričan... In če ubijete vi mene, mi bo v tolažbo, da poginem od vaše roke!« I
Ob takšnih vzajemnih vljudnostih in poklonih sta korakala po parku; spremljal ju je rokovnjač s plamenico.
Loraydan in ostala drhal so bili zadaj; zgrinjali so se v gručo... kakor da bi tolpa besov stikala glave in se posvetovala ...
Posvetovala — o čem?
Ponthus in Juan Tenorio sta prišla do veliko-lepega, širokega lipovega drevoreda, ki je vodil od mrežnih vrat proti Arronškemu dvorcu.
»Ali vam je ta kraj po volji ?« je vprašal Ponthus.
»Čudovit je...«
»Prav, torej se ustaviva...«
»Rade volje, čeprav mi je razgovor z vami tako prijeten in dragocen, da bi vas z veseljem spremljal na drugi konec Pariza. Gospod Ponthuški, ali imate v neverjetnem primeru, da zmagam jaz in vas pošljem na oni svet, kako naročilo zame?«
Klotar je zmajal glavo.
»Jaz ga imam!« ponovite Leonori de Ulloa, še enkrat, da sem jo ljubil iz vsega srca.«
To rekši je izdrl meč, se postavil v nastop in velel rokovnjaču, ki je držal plamenico:
»Tjale stopi, pod drevo; dobro nama sveti in pazi, da se naučiš, kaj je časten boj!«
Meča sta zažvenketala ...
Tedaj se je rokovnjač naglo ozrl proti ozadju parka, kjer je stala zlovestna gruča in se dogovarjala ...
Visoko je dvignil plamenico nad glavo...
Italija vodi povsem
samostojno politiko
Zanimive ugotovitve švicarskega novinarja o činite-ljih, ki določajo italijansko zunanjo politiko
Rimski poročevalec švicarskega lista »Basler Nachrichten« ie te dni v posebnem dopisu takole osvetlil italijansko zunanjo politiko:
V zvezi z razpravami o bližnjem vstopu Italije v vojno se ie v svetovnem tisku veliko ugibalo o vplivih, ki da se od zunaj ali znotraj izvajajo na italijanske odločitve glede vstopa v vojno. Na eni strani se ie veliko ugibalo o pritisku Nemčije, na drugi o pobudah zaveznikov, na tretji Pa o prizadevanju Vatikana in Washing-tona Toda vsa ta ugibanja so brez Dod-lage.
Predvsem ne sme nihče pozabiti, da pooseblja italijansko vlado ena sama. močna osebnost, ki že 18 let dokazuie da se v svojih sklepih ne pusti od nikogar vplivati. K temu ie treba pribiti še dejstvo, da vodi Italija povsem samostojno politiko. ki odgovarja italijanskim interesom. Prav v tem pogledu pa so se praktični iz-g'^di za Italijo zaradi sedanje vojne povečali, in to v vseh smereh Ojačenie italijanskega položaja nasproti zapadnima velesilama ie dejstvo, ki ga ni treba posebej utemeljevati. Zaradi razvoja na zapadnem bojišču se politično-vojaški položaj Italije ni izboljšal le proti Franciji, temveč tudi proti Angliji. Navzlic temu, da ima Anglija v Sredozemlju mogočno brodovje in da straži na francoski meji milijon vojakov, se Italiji s te strani ni treba več čutiti ogrožene Zavezniška ustrežljivost v pogajanjih z Italijo je najboljši dokaz za to.
Toda tudi v svojih odnošajih z Nemčijo vodi Italija popolnoma samostojno, odnosno enakopravno politiko. Italija ni svoje »osne« politike nikdar smatrala za nujnost ali izhod iz zagate, temveč se je zanjo odločila v zavesti, da bo s tem najbolje
varovala in najlažje uresničila svoje interese. Dasi stoji v tem razmerju narodu 45 milijonov ljudi ob strani narod 80 milijonov. se ie Italija na osi čutila vedno kot enakopravna pogodbenica, k čemur ie v veliki meri pripomogla Nemčija sama. ki si nikdar ni dala izraza, kakor da hoče vplivati na Italijo, še manj izvajati nanjo kak pritisk. Ako bi Nemčija drugače postopala. bi osna politika nikdar ne naštela na razumevanje pri italijanskem narodu. Pa tudi s povsem vojaške strani ne more biti govora o italijanski podrejenosti. kajti vojna pomeni za nemške oborožene sile veliko brušenje, medtem ko so italijanske oborožene sile nedotaknjene. S tem se ie italijanska vrednost v razmerju na osi Rim-Berlin znatno povečala.
Značilen primer za dokaz, da se italijanska vlada v svojih odločitvah ne pusti od nikogar vplivati, je končno način, kako je bil z Vatikanom urejen incident zaradi pisanja vatikanskega organa »Osser-vatore Romano«. List je opustil komentarje. zaradi katerih so ga v zadnjem času napadli fašistični listi, ker Vatikan očividno ni želel iz tega napraviti kakršnegakoli vprašanja. Tako je vlada pokazala da se tudi od sicer zelo močne katoliške cerkve ne pusti v ničemer vplivati, kar je napravilo v državi znabiti najmočnejši vtis.
Lahko torej zaključimo z ugotovitvijo — piše na koncu švicarski novinar —. da se nad vsemi drugimi mislimi in pomisleki dviga brezpogojna volja fašistične vlade, da vodi povsem nacionalno in samostojno politiko. Z razvojem sedanje vojne pa so tudi možnosti za vodstvo take politike zelo narasle, kajti svoboda Italije na vojaškem in političnem področju se ni zožila temveč razširila.
».Tugosflovensika otadžbina« objavlja uvodnik pod naslovom »Za obrambo domovine« V njem je rečeno:
»Tragedija tolikih malih narodov je tudi našemu narodu odprla oči. Mi Jugosio-veni sicer ne spadamo med najmanjše narode v Evropi, toda tudi v svoji celoti nismo veliki narod To spoznanje mon-a vsmerjati tudi našo politiko. Naša sila ni majhna, ako je naša volja enotna in ako je naia vera nezlomljiva. Vsekakor pa je naša usoda nerazdvojno povezana z usodo vseh malih narodov Evrope, v prvem redu Potlunavja in Balkana. V času politike silnih imperijev in velikih življenjskih prostorov. ki malim narodom odreka pravico do neodvisnosti in suverenosti, je naša dolžnost, da v obrambi pravic malih narodov gledamo tudi obrambo svoje svobode.
Jugoslavija je danes nevtralna in hoče nevtralna ostati. Ni razumnega človeka, ki bi mogel želeti, da naš narod zopet doživi vse strahote vojnih spopadov, toda tudi za čuvanje nevtralnosti je potrebna pripravljena in močna obramba. Za njo pa mora stat' sila, ki jo bedo vsi spoštovali
Ako bo vojni vihar šel mimo nas, ne smemo pozabiti, da bomo tudi potem morali braniti domovino. V borbi za novi evropski mir bomo morali braniti neokrnjenost naših mej, neodvisnost in svobodo države. Tisti dnevi bodo za našo bodočnost enako usodepoflni, kakor današnji vojni časi. V vseh fazah te strahovite in krvave evropske krize mora biti obramba domovine naša prva in zadnja briga. Enodušnost vseh zavednih in rodoljubnih sinov našega naroda v vseh krajih očetnjave je to brigo olajšala. Narod se je pokazal na višini svoje historične odgovornosti. Njegovo vodstvo ne sme zaostati za njim. Prebudila se je ena volja, pripravljena na vsako žrtev.
Jugoslovenski nacionalisti so napolnjeni z iskreno in globoko radostjo, ko vid'j o, da se v očigled opasnosti z elementarno sillo budi eden in isti občutek v najširših vrstah vsega našega naroda, brez razlike političnega mišljenja Tu se lahko pozabljajo in oproščajo vse protivnosti v nazorih na našo notranjo politiko. Kadar bo vihar prenehal, bomo sami svoje stvari lahko reševali, ko sedaj vidimo, da nas ipak vse veže eden in isti vrhovni ideal.«
m


Q razširjenju vls€e
Zagrebške vladne »Novosti« poročajo iz Beograda :
»V političnih krogih je opažat zadnje dni živahen kontakt med posameznimi člani vlade in prvaki vladne koalicije. Ti razgovori se nc— restano vodijo v Bcogracru in Zagrebu. V njih sodelujeta tudi predsednik vlade g. Cvetkovič in podpredsednik dr. Maček. V političnih krosih se misli, da se pripravlja možnost razširjenja današnje vlade z Dragišo Cvctkovičem na čelu na ta način, da bi v vlado vstopilo nekaj odličnih srbijanskih po'i*ičn:h osebnosti ki imajo močno zasloTnbo v narodu, toda so tre-notno izven stri r,k V slučaju razširjenja današnje vlade b; se ustanovili dve novi ministrstvi.
Podpredsednik vlade dT Maček ta teden ni prišel v Beograd, temveč je ostal v Zagrebu, kier je včeraj konferirai s predsednikom izvršnega odbora SDS g Vilderjem ki glavnim tajnikom SDS g Kosanovičem.
Pametna in trezna beseda
V službenem glasilu saveza L7druženja trgovcev banovine Hrvatske, »Trgovačkem vjestniku« čitamo uvodnik, ki dokazuje trezno mišljenje hrvatskega gospodarskega sveta Pod naslovom »Proti gospodarskemu separatizmu« se glavni urednik Dragutin Poslck ostro obrača proti tendencam, ki mislijo na to, da bi se posamezni deli države gospodarsko čim bolj razdvojili. Ti pojavi, pravi »Trgovački vjesnik«, so toliko bolj žalostni in opasn;, ker so nastali v najkrajšem času. ko je potrebna popolna konccntracija vseh zdravih sil v državi z enim edinim ciljem: očuvanje celote in gospodarske neodvisnosti. Hrvatsko gospodarstvo more na vse te tendence odgovoriti samo takole*
Vso državo smatramo za enotno gospodarsko področje, v katerega okviru naj se organizira vse naše gospodarsko življenje in ustvari toliko potrebna harmonija v gospodarskih interesih in potrebah onih delov države, ki se odlikujejo s svojo posebno, zlasti s posebno gospodarsko strukturo.
Na Hrvatskem — čitamo dalje v omenjenem uvodniku — doživljamo sedaj to čudo. da se na šovmistien harar.gerski način propoveduje gospodarsk, separatizem. To je peščica desperaterjev. Vi se niti enkrat ne vpraša ka: bi pomenil; v praksi če bi Slovenija pričeia oznanja^- za sebe gospodarski separatizem. Bosna za sebe Vojvodina za sebe Hrvatska za sebe in Srbija za sebe To bi bi'a gotova propast ne samo za dotičn del države, temveč tudi za celo državo V naš' držav n' niti enega kraja, ki b moge' sam za sebe živeti. Hrvatsko gospodarstvo ima pred očmi veliki cilj: svoboden lastn' ra/voj im rnočno za-jednico Mi že'imo č,rn tesnejše sodelovanje z vsemi ostalimi področji države, ker
je to v interesu našem m njihovem. Onim pa, ki so vrgli v javnost krilatico o gospodarskem separatizmu, moramo reči: Kdor noče brata za brata, ta hoče tujca za gospodarja.
Znanost In pelitika
V Zagrebu je obstojalo na univerzi posebno društvo za pospeševanje naučnih stremljenj zagrebškega vseučilišča, ki je nosilo ime ustanovitelja in največjega dobrotnika zagrebške Almae matris, škofa Strossmayerja. Na zadnjem občnem zboru tega društva je bilo sklenjeno, da se društvo ne imenuje več Strossmaverjevo, temveč Hrvatsko vseučiliško društvo.
Splitski »Narodni llist« ob tej priliki spominja, kako neporušno je združeno ime pokojnega Strossmayerja s postankom in razvojem zagrebške univerze za katero je Strossmaver povodom 300 -letrrce Nikole Zrinjskega 1. 1866 dal kot prvi svoj ustanovni kamen 50.000 zlatih goldinarjev. Citira njegov govor iz leta 1861. ko je v hrvatskem saboru utemeljeval potrebo ustanovitve »j ugasla venskega vseučilišča«. Ko je bil prekinjen z burnim odobravanjem vsega sabora, je Strossmayer poudarjal: »Vaše klicanje in enodušna pohvala, s katero ste sprejeli besedo »jugoslavensko vseučilišče«, priča, da sem s tem zadel v živ-vec domorodnih želj in da ta zahteva izvira iz žive duše našega naroda.«
Dosedanje Strossmayerjevo društvo izdaja kot svoje glasilo revijo »Alma mater croatica«, ki priobčuje tudi seznam znanstvenih publikacij, ki so jih v zadnjih osmih letih objavili profesorji zagrebške univerze. »Narodni list« ugotavlja, da v tem seznamu ni imen ravno onih profesorjev, ki danes najbolj hrvatujejo in stojijo f ospredju akcije za čiščenje hrvatskega kulturnega življenja od jugoslovenske ljulli-ke. V seznamu profesorjev, ki so v zadnjih osmih letih objavili kako znanstveno delo, se ne nahajajo bivši rektor in podpredsednik Akademije znanosti dr. Hondl, tajnik Akademije in profesor hrvatskega jezika dr. Boranič, profesor fizike dr. Stjepanek, profesor zoologije dr Babic, profesor slovanske filologije dr. Ivšič, profesor geometrije dr. Cesarec itd.
Še vedno Štrigova
»Hrvatski dnevnik« poroča: Nekoliko-krat smo že objavili, da se v občini Štri-govi vrši sloveniziranje hrvatskega prebivalstva in da se naši ljudje preganjajo. Sedaj so kmetje sklenili, da zaprosijo predsednika dr. Mačka, naj se to vprašanje uredi, ker je občina Štrigova bila vedno sestavni del Medjimurja, prebivalstvo pa se čuti Hrvate. Mnogi so radi svojega hrvatstva danes preganjani in kaznovani. V Zagreb je odšlo odposlanstvo kmetov, ki je zahtevalo intervencijo na merodaj-
Izjava novega rumunskega zunanjega ministra
Italijanski listi posvečajo spremembi v rumunskem zunanjem ministrstvu izredno pozornost. V glavnem navajajo, da je bivši zunarji minister Gafencu, ki je sicer odstopil iz zdravstvenih razlogov, vodil politiko nevtralnega ravnotežja med vsemi velesilami, pri čemer pa je gledal, »da bi tud; zapadni velesili ne bili prikrajšani«. Novi zunanji minister inž. Gigurtu pa je znan kot velik prijatelj Nemčije, kjer je tudi študiral. Gigurtu izhaja iz narodno-krščanske stranke, katere voditelj je bil pokojni Goga in ki je vedno postavljala kot svoj zunanjepolitični program zbližan je in sodelovanje z velesilami osi Rim - Berlin.
V tej zvezi objavljajo italijanski listi izjavo novega rumunskega zunanjega ministra Gigurta, v kateri ta pravi, »da Ru-munija ne more in ne sme voditi druge zunanje politike kakor one, ki odgovarja spoznanju, da je ves evropski jugovzhod vplivno območje velesil osi Rim - Berlin. Zato bo Rumunija odslej še bolj navezala svojo politiko na politiko teh dveh velesil, s katerima že sedaj kar najprisrčneje sodeluje.«
| nem mestu. Upati je, da bodo velike krivice, storjene prebivalstvu občina Štrigova, popravljene.«
Iz Štrigove pa smo prejeli obširen dopis, v katerem se poudarja, da so razprave v zagrebških listih o dozdevnem zapostavljanju hrvatstva v Strigovi glavni plod bujne domišljije dveh, treh ljudi, ki se v Zagrebu predstavljajo kot zastopniki organizacije HSS. V ospredju je ime neke osebe, ki je imela opravka že z različnimi političnimi skupinami. V Štrigovi in v Sa-farskem so bile pred Jugoslavijo seveda samo madžarske šole. Danes se v Strigovi poučuje deca v hrvatskem jeziku. V dopisu se pravi, da nikdo ne ve, v čem naj bi obstojalo kako preganjanje. Štrigova se je svoj čas odločila za pripojitev k ljutomerskemu srezu, ker je gospodarsko in prometno najožje povezana z Ljutomerom. To ni imelo nobene zveze ne s slovenskim ne s hrvatskim vprašanjem in je tudi danes nima. Posamezni gospodje se morda radi igrajo z ustvarjanjem umetnih na-sprotstev, toda kmečko ljudstvo le predobro ve, da so danes preresni časi za medsebojne spore in konflikte in si ne želi hujskanja niti s hrvatske niti s slovenske strani.
Revizija v Delavski zbornici
Pod tem naslovom smo pred nekaj dnevi objavili del izjave g Lovra Jakomina. bivšega predsednika Delavske zbornice, ki je razložil stališče svobodnih delavskih strokovnih organizacij napram sedanjim razmeram v zbornice. Izjavo priobčuje sedaj v neokrnjenem besedilu mariborska »Delavska politika«.
Italijanska sodba o ameriški pripravljenosti
Navedli smo že mnenje nemškega lista o ameriški vojni pripravljenosti. Danes navajamo v dopolnitev italijansko sodbo o tem. Napisal jo je italijanski senator Barzini v glavnem fašističnem organu »Popolo d' Italia«.
Barzini najprej zatrjuje, da je poseg Zedinjenih držav Severne Amerike v evropsko vojno nemogoč. Ameriško ljudstvo je proti vstopu v vojno, v volilni dobi pa je upoštevanje javnega mnenja odločilen činitelj. V novembru bodo, kakor znano, predsedniške, senaterske in poslanske volitve. Vsaka izmed strank, ki se kosajo med seboj za politično oblast, trdi, da je nosilka volje ameriškega ljudstva. Prav zato so vse postavile med temeljno načelo svojega programa — nevtralnost.
Ameriška industrija je šele v stanju predpriprav, kar pomeni, da je -nedržavna organizacija vojne produkcije že tu, toda le na papirju. Tudi vojska obstoji le v načrtih. Govori se sicer o ustanovitvi stalne armade enega milij ena mož, toda trenutno je pod orožjem le kakih 200.000 poklicnih vojakov. Samo na morjiu razpolagajo Zedinjene države Severne Amerike s pomembnimi oboroženimi silami. Vojna mornarica je znabiti edino sredstvo moči Zedinjenih držav, toda ona Je v glavnem navezana na Tihi ocean, ki ga ne more svojevoljno zapustiti. Na Pacifiku so namreč zelo važni ameriški interesi. Problem Holandske Indije je tako rekoč še odprt. Tudi vprašanje Polinezije bi moglo čez noč nastati, ako bi izbruhnil konflikt, ki ga vsakdo napoveduje. Japonska, ki ima sedaj 37 križark in 10 oklopnic, gradi z največjo naglico nove ladje v neomejenem številu. V takem položaju je veliko vprašanje, ali bi mogle Zedinjene države spustiti svoje brodovje iz Pacifika na Atlantik, da bi ga izpostavile bombardiranju letal.
,Gafencu odhaja,
Gigurtu prihaja"
Pod tem značilnim naslovom je objavil budimpeštanski vladni organ »Pester Lloyd« komentar k spremembi v rumunskem zunanjem ministrstvu, iz katerega posnemamo naslednje stavke:
»Na vodstvo rumunskega zunanjega ministrstva prihaja zopet nov mož, pri čemer se za svetovno javnost postavlja vprašanje, ali utegne ta osebna sprememba pomeniti tudi spremembo v liniji rumunske zunanje politike. Tudi to pot je bilo uradno poudarjeno, da ostane tradicionalna zunanjepolitična smer nespremenjena. Vprašanje pa nastane, čemu je za nadaljevanje iste politike potreben nov človek. Novi mož, ki prihaja na Gafencovo mesto, je, kakor znano, skrajni nacionalist in se je vedno izrekal za politiko prijateljstva z Nemčijo. Tako je pričakovati od njega, da bo še bolj poglobil stike Rumunije z velesilama osi Rim-Berlin ... V rumunski javnosti pa razni pojmi niso Se povsem razčiščeni. Razprave se v bistvu sučejo okoli vprašanja, ali Rumunija bolje vozi, ako se drži stare ureditve, kateri se mora za vse zahvaliti, ali pa naj pravočasno poišče priključitev na dejansko stanje stvari. To nasprotje je prišlo do izraza tudi v govorih bivšega in novega zunanjega ministra. Medtem ko je namreč Gafencu govoril o »že običajni in prirodni črti rumunske zunanje politike«, je Gigurtu opozoril predvsem na temeljni pomen gospodarskih vprašanj v politiki V tem vidi večina znak nove usmeritve rumunske zunanje politike.«
Velika manifestacija v Beogradu
Beograd, 6. jun. p. Na današnji pravoslavni Spasov dan (Vnebohod) slave v Beogradu svojo slavo mnoga udruženja in ustanove, med njimi tudi prestolnica sama. Letošnja slava Beograda je bila še prav posebno svečana. Udeležila se jo je ogromna množica ljudi. Slovesnosti so se pričele s poklonitvijo pred grobnico za Beograd padlih junakov. Pri tej pietetni svečanosti je kralja zastopal polkovnik Durbešič. Sodelovali so poleg župana Dju-ričiča tudi zastopniki najvišjih cerkvenih oblasti in predstavniki neštetih organizacij in korporacij. Pred grobnico je imel župan Djuričič govor, v katerem je poudaril. da se prestolnica s ponosom in hvaležnostjo spominja junakov, ki so padli na braniku domovine in za svobodo Beo-i grada. 25 let je poteklo, odkar se je te-! dania generacija žrtvovala, vredna svojih I velikih prednikov, za ideale svojega naroda in države.
Izpred grobnice se ie nato razvila ogromna povorka. v kateri je bilo gotovo 20.000 ljudi. V sprevodu je bilo dijaštvo, sokolske organizacije, skavti, članstvo cele vrste drugih patriotskih, kulturnih in humanitarnih oblasti, občinski nameščenci, veliko število duhovščine pod vodstvom patriarha Gavrila. zastopnik Nj. Vel. kralja na slavi polkovnik Vojislav Petrovič, zastopnik vlade Tomič. komandant mesta general Kostič in oddelek vojske. Ogromni sprevod se je pomikal po ulici kralia Milana in kneza Mihajla do Kalemegdana, kjer se je razšel.
Sledila je svečana seja mestnega sveta, na kateri so se opravili obredi slave. Vodil jih je sam patriarh. On in župan Djuričič st? imela ob tej priliki svečane govore. Lepa svečanost se je zaključila z manifestacijo za kralja, kneza namestnika in državo.
Spomenik dohrovolj-cem iz Amerike
Cetinje, 6. junija, p. Na Cetinju so danes odkrili spomenik jugoslovenskim dobro-voljcem iz Amerike, ki so utonili pred Sv. Ivanom Medovanskim, tik preden so prišli v staro domovino na fronto. Pri svečanosti je kralja zastopal poveljnik zetske divizije general Stošič. vlad^ notranji minister Mi-haldžič. K svečanosti se je zbrala ogromna množica sokolstva ter članov drugih patriotskih in nacionalnih organizacij iz vse zetske banovine. Po svečanostih so Sokoli priredili nadvse uspelo akademijo, ki ji je sledil impozanten pohod po mestu.
Veliko žrtev so ameriški dobrovoljd doprinesli leta 1915. Okrog 450 se jih je tedaj pripeljalo iz Amerike preko Anglije in Francije v Italijo. S parnikom »Brindisi« so se odpravili na poslednjo pot čez Otrant-ski preliv proti Sv. Ivanu Medovanskemu. Tik pred luko pa je parnik naletel na mino ali pa je bil torpediran ter se je potopil. Skoro dve tretjini dobrovoljcev sta utonili.
LpMjanski mestni svet
Bilanca akcije za zimsko pomoč — Nakup in prodaja parcel — Trošarinske
zadeve
Ljubljana, 6. junija
Na današnji seji ljubljanskega mestnega sveta, ki se je začela kmalu po 18. uri, je g. župan dr. Adlešič poročal najprej o akciji za zaščito prebivalstva proti letalskim napadom in podal tudi poročilo o akciji za zimsko pomoč, ki se bliža svojemu koncu in je vsega skupaj vrgla znesek 581.962 din. Od tega zneska je akcijski odbor izplačal brezposelnim 210.000 din zaslužka, s čimer se je opravilo več javnih del. Za prihodnjo zimo ostane na razpolago nad 370.000 din. Zupan se je zahvalil vsem darovateljem in onim, ki so s svojim delovanjem prispevali pri nabiranju te svote, ter je apeliral še na vse one, ki jih je akcijski odbor naprosil za pomoč.
M. s. prof. Dermastia je v imenu finančnega odbora sporočil najprej zahvalo Akademije znanosti in umetnosti za izročitev volila iz oporoke pokojnega Josipa Vilfana. Dunajski kreditni zavod je zahteval izplačilo srečk ljubljanskega loterijskega posojila iz leta 1879. ki so v posesti nemških državljanov in so bile izžrebane do 1939. 1. Mestni svet je sklenil, naj se izplačajo izžrebane srečke, za katere je potrebna vsota tudi že pripravljena. Za regulacijo in izpeljavo potov na Grad je mestna občina kupila zemljišče na grajskem
pobočju v obsegu 6000 kv. m za 90.000 din. Mestno zemljišče ob Bohoričevi ulici, znano pod imenom »Meksika«, je mestna občina pripravljena prodati banski upravi za postavitev Invalidskega doma in državnih proteznih delavnic za skupno vsoto 825.850 din. Nato je mestni svet rešil vrsto ugovorov proti predpisom mestnih davščin in izvršil razne odpise na mestnih terjatvah.
Na poročilo načelnika gradbenega odbora dr. Steleta je mestni svet odobril razne parcelacije.
Pred časom se je združenje trgovcev obrnilo na mestni svet za omiljenje t rosa ri irskih prispevkov in za priznanje na osuške blaga, vskladiščenega v trošarin-skih prostih skladiščih. Da se omogoči pravilno poslovanje, je trošarinski odbor pristal na to, da se dovoli gotov kalo na tako blago, zlasti pa na spirituoze. (6«/0 na leto). Mestni svet je ta sklep odobril. Ugovori aoper predpis trošarine so bili po večini zavrnjeni, nekaterim pa je bilo ugodeno.
Mestni svet je ugodil šestim prošnjam za sprejem v ljubljansko občinsko zvezo in ugodil drug m prosilcem za pridi žbo članstva v ljubljanski občinski zvezi.
Javni seji je sledila še tajna.
Pismo iz Pariza
Pariz, v začetku junija
četudi je naval beguncev še vedno zelo jak, vendar ni več opaziti onih pretresljivih slik izza prvih dni nemškega prodiranja na severu. Pariški avtobusi so v zadnjih dneh izvršili z izredno spretnostjo in naglico vse selitvene operacije iz severnih mest. Tudi to je pripomoglo k večji mirnosti prebivalstva, medtem ko se je istočasno zaupanje v vojsko zelo dvignilo.
Do pred dobrim mescem Pariz sploh m spremenil svoje zunanje slike. Sedaj pa se že opaža velika sprememba v primeri z njegovim mirnodobnim izgledom. Nešteti alarm: zaradi bližajočih se letal, ropot sovražnih letal in grmenje topov — ne le protiletalskih, temveč tudi onih težkih z bojišča — vse to je vplivalo, da se je tako zvani »boljši« Pariz kmalu izselil t pokrajine večje varnosti v oddaljenejše® zaledju. Promet se je silno skrčil in komaj dosega živahnost prometa recimo v Beogradu ali Zagrebu. Od nekdanjih 200 avtobusnih linij jih je ostalo v funkciji le še okoli 20, medtem ko se ves ostali osebni promet vrši s podzemsko železnico in pa s taksiji, ki jih je še vedno vec tisoč v prometu. Gibanje po ulicah pa je zelo omejeno, ker spada danes Pariz z nekaterimi okoliškimi okrožji med vojne cone, v katerih se brez posebnega dovoljenja nihče ne sme kretati. Kavarne so se poprej zapirale ob 11. uri zvečer, sedaj pa že ob pol 10. Parižani so se morali skoro povsem odvaditi onemu nočnemu življenju, ki je prav Parizu dajalo poseben pečat.
V ostalem lahko na splošno rečem, da je morala dobra. Tudi prvo racioniranje hrane — uvedba nakaznic za sladkor — ni delovalo slabo, kakor so se ljudje navadili tudi na omejitve v prodaji alkohola. Pozornost množic je tako rekoč stalno uper-jena samo na vojsko ter na obrambne ukrepe, ki se sproti izdajajo. Tako je vzbu dila veliko zadovoljstvo uvedba ženske pomožne vojske, ki je dodeljena trenu in topništvu, ženske so za to službo v pravem pomenu besede navdušene.
Nadzorstvo tujcev je zelo poostreno. Aretacije so stalno na dnevnem redu v vseh delih mesta Pri vsaki raciji je aretiranih do 100 tujcev, ki so brez pravih dokumentov, med njimi tudi nekaj takih, ki sploh ne morejo opravičiti svojega bivanja v Franciji. Po londonskem zgledu so tudi v Parizu aretirali tudi vse nemške emigrante ne glede na njihovo politično prepričanje.
Julij Urlep
Koroški drobiž
Kakor smo v zadnjem koroškem pismu | poročali, so nameravala razna slovenska kulturna društva prirediti slovenske materinske proslave. Iz »Koroškega Slovenca« posnemamo sedaj, da celovška deželna vlada teh proslav ni dovolila. Dovoljeni pa so občni zbori slovenskih kulturnih društev. »Koroški Slovenec« pristavlja, da bo Slovenska prosvetna zveza v zadevi pripovedi slovenskih materinskih proslav posredovala pri odgovornih oblastvih in uspeh posredovanja objavila.
Prijaviti je treba vse bronaste zvonove in bronaste dele pri poslopjih. Lastniki cerkvenih zvonov jih javijo pristojnemu cerkvenemu uradu, ostali lastniki bronastih predmetov pa županu. Izvzeti so zvo- ! novi pod 10 kg teže in zvonovi za gasilske j in paroplovne namene.	'
Izšla je odiedba, s katero je denarnim zavodom prepovedano otv-irjati račune, glaseče se na neprava ali izmišljena imena. Banke izvajajo omenjeno odredbo na ta način da so pozvale vse lastnike hranilnih knjižic, naj predložijo osebne listine, nakar oodo smeli zopet razpolagati s svojimi vlogami, kolikor je to dovoljeno po drugih predpisih.
Tvrdka Leitgeb v Sinči vesi je sprejela v svoj obrat 24 Kanalčanov. Nastanjeni so v bivšem letovišču dunajskega Kreditnega društva ob Klopinjskem jezeru.
Hitlerjeva mladina je v Celovcu nabrala na en dan 80.000 kg starega papirja.
Izgubil Se je SOletni posestnik Janez Malle iz Kožentavre. Ob binkoštih se je podal na izlet na Ljubelj, potem pa se ni več vrnil domov.
Letošnje šolske počitnice se pričnejo 6. julija in trajajo do polovice septembra.
V	Zavrhu nad Svečami je umrla .Tur-čeva nama Helena Gabriel. Bila- je spošto-vana slovenska mati. ki je tudi svoje otro« ke vzgojila v narodnozavednem duhu. Ko je šel samski delavec Andrej Brane kropit pokojnico. je grede psdel v prepad, kjer so ga našli šels naslednji dan z razbito lobanjo. Prepeljali so ga t? ko j v bolnico, kjer mater 13 otrok, od katerih jih živi še 10. pa je kmalu nato umrl.
V	Brnici so pokopali 70Ietno Nežo Faak,
Pokojnica si je želela slovenske pesmi na grobu, a ji zbor zaradi vpoklica članov ni mogel ustreči.
Našs
DRAMA
Petek, 7. ob 15.: Asmodej. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 14 din navzdol. Sobota, 8.: Severna lisica. Izven. Znižane
cene od 20 din navzdol. Nedelja, 9.: Neopravičena ura. Izven. Globoko znižane cene od 16 din navzdol.
Dijaška predstava. Danes popoldne bodo igrali edino odrsko delo enega najznamenitejših francoskih sodobnih pisateljev, člana Akademije, Francoisa Mauriaca, »Asmodej«, pri globoko znižanih cenah od 14 din navzdol. »Asmodej« je družabna slika iz sodobnega življenja na neke mgradu v Landih. Asmodei je duh, ki odkriva hišam strehe in opazuje življenje ljudi. Ta stran Asmo-deja je pokazana v osebi mladega Angleža, ki stanuje, kot gost na gradu in je nehote priča domačih konfliktov. Te povzroča vzgojitelj Blazij, v katere je poosebljena druga komponenta Asmodeja: da seje spor. Psihološko zanimivo delo stavlja igralce pred zelo odgovorne naloge. Igrajo šaričeva, Simčičeva, Gabrijelčičeva, Sever, Jan, Lipah, J. Boltarjeva in Starič. Na to dijaško prireditev dijaštvo opozarjamo.
OPERA
Petek, 7.: Modra roža. Red sreda. Sobota, 8.: Evgenij Onjegin. Red A. Gostovanje Borisa Popova. Nedelja, 9.: Frasquita. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve. Znižane cene od 30 din navzdol. Ponedeljek, 10.: Produkcija šole Mete Vid-marjeve. Izven.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 8.: Ples v maskah. Zadnjič. Nedelja, 9.: Gejša. Gostovanje g. Jos. Povheta. Znižane cene. Zadnja predstava v sezoni.
HALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Po 60 por ca besedo, Din 3.— davka pa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 8.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, bJ iščejo Služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In tenltve se zaračunajo po Din 2.— ca vsako besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— ca šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši cnesek ca enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L.— za besedo. Din 3.— davka ca vsak oglas In enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek ca enkratno objavo oglasa Din 1?.—.
astrolog
Službo dobi IIStanovanje
Beseda 1 din, davek i din; za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Natakarica
za boljšo gostilno, vešča nekai nemščine, dobi stalno mesto. Pogoji: poštenost in dobra izvežbanost. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14618-1
Strojnika
z Izpitom za svojo fi'i-jalo v Tuzli išče delni ška pivovarna Sarajevo. Prednost imajo izpraša ni strojniki z daljšo — prakso in delom v pivovarnah, posebno obratu za izdelavo leda. Nastop takoj. Ponudbe z doku menti, ki jih vrnemo, opisom dosedanje službe in zahtevki plače na naslov pivovarne Saraje vo.	14376-1
Dva delavca
pridna, trezna in poštena, sprejme tvrdka Čebin, Wol-fova 3/1.
14660-1
Izurjeno frizerko
in vajenca sprejme takoj salon Mauser, Okrožni urad Ljubljana.
14667-1
Beseda 1 din, davek 3 din; za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Solnčno stanovanje
dvosobno, s kopalnico, plinom in pritiklinami na Mirju, oddam 1. julija. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14675-21
Dopisi
Vsaka »eseda 2 dm: dave* 3 din Za daianie naslova 5 din. Naimaniš) znesek 20 din.
Sabo odda
Beseda I din, davek 3 din, za šifro ali daianie naslova 5 din Najmaniši znesek 17 din.
Opremljeno sobo
lepo, zračno, s souporabo kopalnice, even. s hrano tako) oddam gospodu ali dami. Istotam oddam tudi kabinet. Medvedova cesta 5 zgornji zvonec.
14615-23
Zračno sobico
z dobro domačo hrano oddam solidni osebi. Naslov v vseh poslovalnicah lutra.
14651-23
Več koscev
sprejme za takoj Huč, Vegova ul. 10.
14672-1
Avto9rhdio
,. hi'.'" j •.	■	.	'
Beseda 1 din, davek 3 din; za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din.
Motorno kolo
200 ccm nove tipe kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Motor«.
14665-10
Beseda 1 din. davek i dm, za šifro ali daianie naslova 5 din Najmaniši znesek 17 din.
Sobo
oddam takoj 1 ali 2 osebama. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14647-23
Ugodno garsoniero
v novi stavbi v sredini mesta, ugodno oddam za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14654-23 Lepo sobo
prazno, s posebnim vhodom, oddam v sredini Ljubljane. Vprašati: Salendrova 6, III. nadstropje.
14666-23
• Heseoa 50 par, davek 3 din. tei 5 din za šifro ali dai»-nie naslova — Najmanjši znesek dni 15.
Žensko kolo
rabljeno, kupim takoj. — i ( Zglasiti se: Rožna dolina, j
14653-11
Cesta III. 19.
Sobo
v strogem centru, s souporabo kopalnice, iščem takoj ali 15. junija. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro 14673-231
Beseda l	davek 3 dm,
za šifre ali daianie naslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din.
Čevljarsko obrt
delavnico in šivalni stroj dam v naiem. Odjemalci stalni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
1464S-17

Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din.
Beseda 1 din, davek 3 din, za Šifro ali daianie aaslova 5 din Najmaniši znesek 17 din.
Skladišče
s šupami, ograieno cca 80 kv. m v Čeliu, Krekova cesta 26, primerno za trgovino s kurivom in za druge svrhe. oddam v zakup. — Vprašati na naslov: poštni predal 4. — Sv. Peter v Savinjski dolini.
14598-19
	
E	EfflEM
Beseda 1 2a šifro 5 din.	din. davek 3 din, ali daianje naslova Najmaniši znesek 17 din.
Posestvo
v bližini Mirne na Dolenjskem po ugodni ceni naprodaj. Poizve se pri Zore, Volčje njive 18.
14535-20
Gozd pri Rogatcu
140 oralov in sadonosnik prodam. Natančne podatke pismeno. Obrniti se je na ogi. odd. Jutra pod šifro »Ugodna prilika«.
14498-20
Hišo z vrtom
enodružinsko, v okolici Liubliane, poceni prodam. Vižmarie 10 pod klancem.
13969-20
Trgovska hiša
lepa lega, v Mariboru, poceni naprodaj. Posredovalnica »Rapid«, Gosposka 28.
14636-20
Velika
trgovska hiša
v mestu Celju naprodaj. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »irgovska hiša«.
14436-20
Stavbišče
v mestu Ljubljani prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna lega«.
14668-20
Živati
Beseda 1 din. davek 3 dm. za šifro ali daianie naslova J din. Najmaniši znesek 17 din.
Pes
mlad ovčar, se je zatekel. Poljanska cesta 57
14645-27
2 pisalna stroja
v kovčku, skoro nova in 3 velike pisarniške stroje, rabljene v odličnem stanju proda »Torpedo«, Miklošičeva 18.	14646-29
Jž^htfenb
Beseda 1 dm, davek 3 dm. za šifro ali dajanje oaslora 5 din. Najmaniši znesek 17 din.
Zgubila se je
od trga po Prešernovi ulici, Tyrševi cesti do gostilne Figovec belo zlata z bri-ljanti okrašena broša. Ker je drag spomin, prosim poštenega najditelja, da jo vrne proti dobri nagradi v ogl. odd. Jutra.
146<2-28
Razno
Seseda 1 dm, davek 3 din, ri šifro ali daianie naslova * din. Najmaniši znesek 17 din.
Od Vas je
odvisno, da Imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redne kemično čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnici — SvetlolfeUoic-,
Ovignite v oglasnem oddelkn dospele Donndbe!
Auto takoj. Akademik -Ljubljana, Auto 36, Banka, Briljant, Bežigrad, Cena, Centrum, Center 61, Čista svetla soba, Dnevno 300 din, Dobičkanosno podjetje, Družina, Državni, Dober okus, Dobra trgovina, Dobiček, Dinamo, Dobro ohranjen voziček, Dežela, Dobra in stalna služba, Dobra hrana, Dober mehanik, Dober vozač. Edinstvena prilika, Elc-ktromonter, Gotovina dana, Gradič, Hišnik, Industrijalec, Igno-tus, Jugoslavija, 1. julij 1940. Kovinska VII, Kupim, Kjerkoli 352, Koncesija, Kodeljevo ali Št. Pe-trski okraj, Lepo stanovanje Maj, Malo posestvo, Mir, Majski izleti, Manjše posestvo, Moste, Nujno, Nasvi-denje, Na obroke, Navedba cene, Nova hiša, Nujnost, Nekaj hipoteke, Obrt, Posojilo 150.000, Plačam celo vrednost, Plačam točno, Prijetno, Potnik, vojaščine prost, Poletje 1940, Puška, Parcela, Podjetnost, Planine, Priložnost, Plačam takoj, Pravna, Prijeten dom, Razum, Simpatija obojestranska, Samca, Stalna, Samo resno misleči, Sigurna naložitev, Srečen dom. Sreče polna bodočnost, Stalno 60, Središče, Skupno gospodinjstvo, Sposoben uradnik, Skrbna gospodinja. Sigurna eksistenca, Solidna stranka, Stolček, Stalna služba 1940, Srnjak, Tajnost, Takoj kupim, Takoj soba, Takoj 36, Tyrševa cesta, Tudi perem, Tajnost 30, Ugodna prilika, Velik promet, Verzirana, Veleposestnik, Vredno, Wertheim, Vrt, \Veeckend, Večno hvaležna, Za 85.000 din, Zanesljiva moč. Začetnik, Zanesljiva, Za gotovino 38, Zmožna, Zamenjava, Zanesljiv, Zanesljiv N. v. z., Zaupljiva in poštena, Zaradi državne službe, Žagar in žacovodja, 400 odst. varnost 128, 20, 250, 14.000, 70.000, 150—200, 8086.
S. Paradiso
Psiho grafolog Paradiso Vam pokaže smet sreče m blagostanja. Predložite svoje rojstne podatke in lastnoročni podpis, pa Vam opiše Vaš značaj. Odpre Vam zastor Vašega življenja. Pove Vam, s kom in kako se boste poročili. Kako se obvarujete nesporazuma v zakonn. Kako vzgajajte otroke. Katerih bolezni se morate varovati. Kdaj se podajajte v špekulacije, da Vam srečno uspejo- Kdaj stavite v loteriji itd.
Dela na najnovejši znanstveni podlagi grafologije. Njegovim psihološkim analizam izraža na tisoče obiskovalcev prisrčne zahvale. S. PARADISO, astropsiho grafolog, Ljubljana, Hotel Slon, soba 15. Stranke sprejema od 8. do 12. in od 14. do 19. ure. Ostane samo do 10. junija v Ljubljani.
ŠPORT
VIII. frolo v državni ligi
Zdaj je prvi — Gradjanski
Visoki ""»g« beograjskih moštev ter usoden poraz
sarajevske Slavije
KOKS — DRVA
nudi
L Pogačitik
BOHORIČEVA 5 Telefon 20-59 Postrežba brezhibna
HB
Beseda 1 din, davek 3 din; za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Javna dražba
prostovoljna se vrši 9. t. m. ob 5. uri popoldne. Prodana bo trgovska hiša, pripravna za vsako obrt. — Tržaška cesta 88.
14268-32
Včerajšnje VII. kolo v teku za državno prvenstvo je prineslo v vrstnem redu na vrhu tabele pomemben preokret, ki bo naj-brže usoden za vodilno pozicijo Slavije, obenem pa je oba favorita za naslov državnega prvaka močno približal končnemu cilju. To velja zlasti za BSK, ki ima do konca lažji spored od Gradjanskega, tako da je treba njemu pripisati največ izgledov, da bo letos ponovno osvojil naslov najboljšega kluba Jugoslavije.
Tabela državne lige je do prihodnje nedelje takale:
Gradjanski	8 6 0 2 21: 9 12
Slavija	8 6 0 2 14: 9 12
BSK	8 5 1 2 18: 5 11
Jugoslavija	8 3 1 4 17:16 7
Hajduk	8 1 2 5 9:25 4
Hašk	8 1 0 7 11:26 2
O tekmah samih smo prejeli naslednja poročila:
Jugoslavija : Hašk 6:2 (3:0)
Beograd, 6. junija Kakor je bila zadnja nedelja slaba za oba beograjska kluba, tako sta jim današnji dve tekmi prinesli dva lepa uspeha.
V prvi tekmi na igrišču BSK, kjer je bilo zbranih okoli 6.000 gledalcev, je najprej Jugoslavija visoko porazila zagrebške akademike. Beograjski rdeči so bili v vidni premoči posebno do odmora, kar so tudi številčno dovolj izrabili ter v teku 5 minut zabili tri zaporedne gole. Imeli so že
Maja strojev
parne žage
Dne 9. junija t. 1. se bo prodalo na licu mesta v parni žagi v Josipdolupri Ogulinu posamezno:
1	lokomobila lanz, polstabilna 45/70 K. s., segrevna površina 20.2 m2;
3 jarmeniki, 2 tračni žagi, 10 krožnih žag;
2	nihalni žagi, 2 nravnalca, 1 žaga cepilka;
20 vagonet, transmisije, jermeni in razni pribor.
D. D. VILHAR, Josipdol pri Ogulinn.
prej več ugodnih pozicij, toda prvi gol je dal Aca Petrovič šele v 38. min. Isti igralec, ki je bil danes sploh eden najboljših, je tri minute pozneje, ko je zagrebški vratar zapustil svoje svetišče, že povišal na 2:0. Dve minuti pred koncem je desno krilo Bednar zabil še tretji gol v tej polovici.
Po odmoru je sodnik v 11. min. zaradi foula upravičeno presodil enajstmetrovko proti Jugoslaviji, ki jo je Hitrec pretvoril v gol. 3:1 za J. V 12. min. je Aca Petrovič dosegel spet zelo lep gol in povišal na 4:1. V 15. min. je bila proti Hašku zaradi Konstantinovičeve roke diktirana že druga enajstmetrovka, ki jo je pretvoril Aca Petrovič v 5:1. V 33 min. je odlični Bednar ušel svojemu krilcu, lepo oddal Petroviču in že je bilo 6:1. V 39 min. je zaradi nesporazuma v rdeči obrambi Dukovič dosegel še drugi gol za Haška in končni rezultat 6:2.
Jugoslavija je bila mnogo boljše moštvo od Zagrebčanov ln se njegova mlada enaj-storica zmerom bolj uveljavlja. Hašk ni bil tako slab. kakor kaže rezultat, toda zmaga Jugoslavije ni bila nikoli dvomljiva.
Tekmo je sodil madžarski sodnik Vas.
BSK : Hajduk 9:0 (5:0)
že takoj v začetku te tekme se je videlo, da hoče BSK na vsak način zmagati in povrhu tega doseči tudi kar se da visoko razliko. Hajduk je poslal v ta boj vse svoje najboljše s Sobotko v napadu, vendar ni mogel opraviti ničesar proti izredno nevarnim napadalcem BSKa.
V prvem delu igre je treba najbolj pohvaliti Glišoviča, ki je zabil kar tri gole. Prvega v 16 min. je dal Božovič. V 20 min. je začelo liti ter grmeti in treskati in prav takrat je Glišovič zabil drugi gol. V 30. min. je bil spet uspešen Glišovič, v 42 min. pa je že četrtič potresel Hajdu- j kovo mrežo Vujadinovič. Tik pred pavzo i
je postavil rezultat prvega polčasa Mato-
§ič.
Deževati ni nehalo ln igrišče se je polagoma spremenilo v pravo jezero, kjer ni bilo več govora o regularni igri. Vendar je BSK tudi v teh okoliščinah pokazal, da je boljši, že v 2. min. je Vujadinovič povišal na 6:0 in 10 minut kasneje isti na 7:0. V 19 min. je iz enajstmetrovke zabil osmi gol Božovič, v 34 min. pa je prišel do regularnega gola še enkrat — Vujadinovič.
Visoka zmaga BSKa je bila zaslužena, ker je bil Hajduk to pot res precej slab nasprotnik.
Tekmo je sodil madžarski sodnik Tiho-merl.
Gradjanski : Slavija 3:2 (Z: 1)
Sarajevo, 6. junija
Za današnje srečanje med Gradjanskim in Slavijo je vladalo ogromno zanimanje in je bilo na igrišču do 5.000 gledalcev.
Gradjanski je začel takoj v silnem tempu in je že v prvih 10 minutah zabil dva gola po Cimermančiču ter si tako skoraj osigural zmago. Zagrebčani so bili kot celota in kot poedinci boljši in so se predstavili kot izvrstni tehničarji in odlični star-terji. Slavija je bila precej časa nervozna, pozneje pa ko se je znašla, je bila igra skoraj popolnoma odprta — sem in tja z neznatno premočjo Gradjanskega. Sredi polčasa je uspelo šalipurju znižati na 2:1.
Po odmoru je Lešnik že kar v 5 min. iz krasne soloakcije povišal na 3:1. Ko si ie tako Gradjanski spet osigural naskok dveh golov, je zaprl isrro in se v glavnem vrgel na čuvanje rezultata. Zdaj je prevzela pobudo Slavija in je mnogo napadala, toda odlična obramba Gradjanskega in pa vratar Urch so preprečili vsak uspeh. Sredi polčasa so domači dosegli gol. ki ga pa sodnik zaradi offsida ni priznal. Zaradi tega je na igrišču nastalo ogromno razburjenje; del občinstva je vdrl na teren in tam je prišlo tudi do dejanskih obračunov, pri katerih je bil menda napaden tudi sodnik. Slednjič je uspelo napraviti red. toda tekma je postala silno ostra. Enajstmetrovko proti Gradjanskemu so Sarajevčini za-streljali, v 40. min. na jim je le uspelo, da so po Djajiču dosegli še drugi gol. Kiiub vsem prizadevanjem pa niso mogli več izravnati.
Pri Zagrebčanih je bil odličen Cimer-mančič ter še Lešnik in Antolkovič v napadu. pri Slaviji pa se je odlikovala obramba.
Tekmo je sodil madžarski sodnik.
Slovenska startna zveza — pred obnovitvijo
Drevi bo ustanovni občni zbor osrednje organizacije za šport v Sloveniji
ZAHVALA
Vsem, ki ste sočustvovali ob bridki izgubi naše ljubljene in nepozabne mame
arije ogrinc
se najprisrčnejše zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo g. zdravniku dr. Jamšku za skrbno in požrtovalno zdravljenje. Končno se zahvaljujemo Glasbenemu društvu Sloga za prelepe žalostinke in zahvala vsem za lepo cvetje in vsem, ki so predrago pokojnico spremili na njeni zadnji poti v tako častnem številu.
Ljubljana, Pragersko, Reka, 7. junija 1940.
Po dolgi, težki bolezni je udano v Gospodu zaspala v 78. letu starosti gospa
ST
roj. GODEC
POSESTNICA V SLOV. BISTRICI
Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 7. junija 1940, iz hiše žalosti v Slov. Bistrici ob 16. uri.
Maša zadušnica bo v župni cerkvi v Slov. Bistrici 8. junija 1940. ob 8. uri.
Slov. Bistrica, dne 6. junija 1940.
ALOJZ PINTER, soprog; KARL GODEC, brat; ANTON PRETTNER, svak; GRETA MOHAR, nečakinja; FERDO PINTER, svak; JULKA CEH, nečakinja; dr. MAKSO ŠNUDERL, nečak — in ostalo sorodstvo.
Drevi ob 20. bo v sejni dvorani Pokojninskega zavoda v Gajevi ulici 5 ustanovni občni zbor Slovenske športne zveze. Vabimo vse organizacije, ki so prejele pravila, naj pošljejo svoje delegate točno ob napovedani uri na ta občni zbor. Dnevni red je l»iJ organizacijam objavljen pismeno. Prosimo ponovno zanesljive udeležbe, da bo občni zbor dostojna manifestacija skupnosti slovenskega športa.
Pripravljalni odbor
Ime novega skupnega športnega foruma v Sloveniji močno spominja na podobno ustanovo v prvih povojnih letih »Športno zvezo v Ljubljani«, ki je bila matica vseh naših športnih klubov, dokler niso našli zatočišča v osrednjih vsedržavnih organizacijah po posameznih športnih panogah. ki so jih gojili. »Športna zveza« iz leta 1920 in »Slovenska športna zveza« iz leta 1940 — dvajset let plodnega dela v športu je med tem minilo — se po svojih nalogah bistveno razlikujeta: prva je imela nalogo, da je položila temelje vsemu športu v Sloveniji, nova športna zveza v Sloveniji pa bo nujno morala prevzeti nalogo. da brani postojanke, ki so si jih športniki iz Slovenije osvojili kot organizatorji in aktivni tekmovalci. SSSZ bo morala v novih razmerah priboriti športnikom iz Slovenije v našem jugoslovenskem športu ono mesto, ki jim gre po njihovih relativnih in absolutnih uspehih. Ta svoj cilj bo skušala uveljaviti v vseh novih vrhovnih športnih organizacijah ter v skupnem de-
V	nedelf s bodo 3irke
k Sv. Križu
Za dirko I. Gorenjskega motokluba je prijavljenih že zdaj 25 dirkačev
V	nedeljo 9. t. m. — če bi bilo slabo vreme, pa teden dni pozneje — bodo v izvedbi I. Gorenjskega moto-kluba II. medklub-ske gorske hitrostne dirke z motorji z Jesenic k Sv. Križu.
Za to prvo letošnjo prireditev vlada med tekmovalci in občinstvom veliko zanimanje, saj je bilo že do 2. t. m. prijavljenih 25 tekmovalcev, nove prijave prihajajo pa še vsak dan. Zanimivo je, da so najtežje športne kategorije najbolje zasedene. Med prijavljenimi, ki bo tudi prav gotovo star-tal, je tudi naš najboljši vozač Ilirijan Janko šiška na špecijalnem NSU stroju 350 ccm. Razen v tej kategoriji pa bo šiška nastopil tudi še v razredu s prikolicami. Prireditelj sam bo postavil na start svoje najboljše moči, med njimi Novaka na BMW 500 ccm v športni in Bara v turni kategoriji, ki sta že lani dokazala, da sta najboljša klubova vozača. Kategorija s prikolicami bo prav posebno zanimiva zaradi ostrih ovinkov in precejšnje strmine.
Prireditelj je pripravil lepa darila za vsa prva tri mesta, a za najboljši čas dneva še posebno darilo. Znana tvrdka Milan Levičnik z Jesenic je poklonila krasen prehodni pokal za najhitrejšega klubovega vozača. Ta pokal bo prejel oni vozač, ki bo zmagal v dirkah na tej progi dvakrat zaporedoma ali pa trikrat s presledki. Med klubovimi vozači bo seveda za ta pokal huda borba.
Dirka se prične ob 15. cesta pa bo za javni promet zaprta že eno uro pred pri-četkom. Občinstvo se naproša, naj se, da ne bo nesreč, pokorava rediteljem. Vstopnina je malenkostna, in sicer za otroke in vojake din 2.—, za ostale pa din 5.—
Po končanem tekmovanju bodo razglasili rezultate in razdelili nagrade v kavarni »Novak« na Jesenicah.
Iu s HŠS in SSSS, obema enakima forumoma med Hrvati in Srbi.
Ideja ustanovitve SSZ ni od včeraj in že kmalu po znanih političnih dogodkih v lanskem avgustu so nekateri športni delavci pri nas sprožili misel, da bi kazalo vse športno delovanje v Sloveniji strniti v skupno organizacijo. Pri tem pa so se v teku podrobnih razprav le pojavili pomisleki, češ da bi ustanovitev takšne osrednje organizacije v Sloveniji vendarle samo preobremenila že tako maloštevilne delavce na tem področju in navsezadnje skupna reprezentanca za športnike iz Slovenije niti ni potrebna. Dogodki so dokazali nasprotno! Za Hrvati, ki so se kot športna zajednica združili v HŠS, so pod silo razmer prišli tudi Srbi ter ustanovili svoj »Savez srbskih športnih savezov«, tako da zdaj, čeprav nekoliko pozno, tudi našim športnikom ni preostalo drugega, kakor slediti vzgledu obeh. Res je. da bo delo v tej novi športni organizaciji spet .slonelo samo na nekaj ljudeh, večinoma samih takih, ki jih že leta in leta sreč ujemo povsod, kjer je treba nesebično prijeti za delo, toda če je razvoj v našem športu krenil zdaj v to smer, bomo tudi pri nas storili, kar je potrebno za afirmacijo našega deleža v veliki jugoslovenski športni družini. Ali je ta pot najbolj pravilna in najbolj koristna, bo morala pokazati šele bodočnost.
Drevi bomo torej ustanovili naslednico nekdanje agiine »Športne zveze« v Ljubljani in že ob njeni ustanovitvi ji želimo, da bi bila vsaj tako uspešna kakor je bila prva.
Dve mariborski esaajstorsci
v semifinalu za naslov prvaka Slovenijo
Izmed vseh nogometnih središč Slovenije je v letošnjem boju za naslov domačega nogometnega prvaka najčastneje zastopan Maribor, ki je v semifinale prišel kar z dvema enajstoricama, medtem ko n. pr. celo velika in slavna Ljubljana v tej konkurenci sploh nima več svojega zastopnika. Je pač tako, da se točke dobivajo samo na zelenem polju ...
To nedeljo bosta šli obe mariborski moštvi prvič v borbo za dosego končnega cilja, v prvih semifinalnih tekmah. Spored je razporejen takole:
v Mariboru: ISSK Maribor—čakovečki SK in
v Kranju: Kranj—Železničar.
Vabilo
na sestanek zastopnikov ljubljanskih smučarskih klubov oz. sekcij, ki bo v drevi ob 18. v damski sobi kavarne »Emone«. Posebno vabljeni zastopniki: Ilirije, SmK Ljubljane JASO, ASK, Skale, Reke, Ko-rotana, Planine, Golovca in ostalih.
Ker je sestanek zelo važen, prosimo za sigurno in točno udeležbo.
Sklicatelj: P. Cvar s. r.
Zanimiv teniški turnir bo v Mariboru na teniških igriščih ISSK Maribora s pričet-kom ob 8.30. Nastopijo pari. ki jih bo določil žreb, in sicer za darilo g. Fr. Masteka.
ŽSK Hermes. Redna odborova seja osrednjega odbora bo drevi ob 19.30. v prostorih palače »Grafike«. Predsednik.
SK Slavija. Drevi ob 20. članski sestanek vseh članov zaradi gostovanja in bližnjega pokalnega turnirja. Po sestanku odborova seja. Poravnajte članarino! Vsi točno, posebej še gg. Kravos in Klepec. Načelnik.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za Konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno (i, d. kot tiakarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani