AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNIN« DAILY NEWSPAPER 4» CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING, APRIL 12, 1945 LETO XLVIII—VOL. XLVIII je, ce vesle •UlJfcV6 v An^liJ'i danes * „'(la so vse večje dvo- fej vaS6danje" oddane že ' V večjih dvoranah mo- z vsf, ?elo zvočnike, da lju-1>;,P >,' iši3.o glasove "z one-' L C Matere, " | ' 1 si«a, ki je padel v «Vsej 1 8loboko prepričali ^HfarttVari' da Pozneje, ko W II 7 Poročilo, da je sin - <« Je bil Amerikanci so 64 mili od Berlina Verieti I^ifrfl^?^ki so se spu-¥|V ^/'flom na sovražno ffe^o pravico nositi z drugimi znaki !5tn -J p°o tenfS-! un'ia s® v sporazumu v '®mške raketne bombe' Washington. — Premogovne !% Ilgli'ii 1,125,000 hiš, družbe in John L. Lewis so vče. 9,000 na dan. i raj podpisali novo pogodbo, ^ * * ♦ j glasom katere so dobili premo- ' "" gar j i mehkega premoga pov- rni, za > Ponoči steK« tudi rl < ,e/J IP; * * ;tel)6Vje in drugo rasti i za rast dnevno prečno $1.07 na dan priboljška rastejo ve- pri mezdi. Toda večjo plačilno lestvico mora še odobriti vojni delavski odbor. Vzpričo večjih plač in mezd so premogovne družbe že izjavile, da bodo zahtevale več za premog. Koliko bodo zahtevale več, še niso povedale. Toda višjo ceno mora odobriti urad za kontrolo cen. -o-<— ' stane danes zavoj-47 centov. Od te centov za davke, ki %°dstotkov * * " ilt?h paniih žag v lubje s hlodov oW u °jetn- V 30 sebe, 20 čevljev v Sete °Pravlja stroj s %>r %na h'od vodni cu-H„ S sil° 1,400 funtov HloV 0st°rnine. Pri«tem tj| C*"0 obračati, ker fc/'vodni curek zvr-v Mod. ^ lS>«a 1914 Nttnmafitt> 1090 sn je bil uničen po ett) . Leta 1920 so r stwCl v proslavo tega %! Hnik svojim pad-I da , lltler se je pozne-ve(n "ostal Tannen- V' '^bol nemške vo-ravno prej' ravno Ztf^.'to niesto Rusi, S0(liln 91 • aCjj. 'o januarja h Ol J dlnamitirali "ta v^ko sile." S tem \ d mci, da so trdno Mlt^% ne bo Vzhodna J1' Več nemška. Mila" * ,la smrt bolna in j6doSV.^f.ga •moža na Tfak!cerkvi moreš videti s1 C Ptii °žesa- Obljubi 6n ž ni° vsa.i Poguba. Ali mi Amerikanci in Rusi bodo skupaj v Nemčiji že prihodnji teden časnikarski poročevalec Whiteuead, ki je s prvo armado v Nemčiji, poroča, da je med vojaki in med častniki zdaj nekaj vsakdanjega stava, kdaj se bodo sešli z Rusi. Večinoma so mnenja, da se bodo sestali nekje" ob reki Labi v centralni Nemčiji. Toda. če se sodi po sedanjem dnevnem napredovanju se to ne bo zgodilo prej kot v enem tednu. Obsojeni, ker so prodajali gazolin brez kuponov Včeraj je bilo obsojenih na okrajni sodniji 9 uslužbencev Standard Oil Co. of Ohio. Dokazalo se jim je, da so ob sobotah ponoči razvozili 24,000 galon ga-zolina ter ga prodali trem gazo-linskim postajam brez kuponov. Maša za vojaka Jutri ob osmih bo darovana v Brezmadež. Spočetja na 41. St. in Superior maša za vojaka Anthony J. Fortuna. ji naglo od- • N vP'kaj bi rada-da 8 dan pokvaril s i1 Vsi sposobni vojaki so odločeni za službo onstran morja Washington. — Vsak ameriški vojak, ki se zdaj še nahaja v Zed. državah, in ki je za to sposoben, je odločen za službo onstran morja. Te vojake bodo potem nadomestili veterani, ki se bodo vrnili z bojišč. Tako je naznanil vojni tajnik Stimson, ki naznanja, da je danes v armadi približno 8,050,000 mož, od teh onstran morja kakih 5,150,000. Od 2,900,000, ki so v službi y Zed. državah,, jih je 1,400,000 že določenih za čez morje in dobivajo zdaj tozadevno treningo. Drugi pa opravljajo važne službe, ki so v zvezi z vojnim naporom. Toda tudi ti bodo poslani čez morje, če so fizično sposobni, in kakor hitro Se jih more nadomestiti z vrni všimi vojaki s front, čiez morje ne bodo poslani pa taki, ki so tam že služili. Dar za begunce Neimenovana oseba nam je poslala $10.00 in sicer je $7.00 kot podpora slovenskim beguncem v Rimu, $3.00 pa za podporo listu kot priznanje za fine članke proti komunizmu z naročilom, naj pišemo še tako naprej. Bomo, in pa lepa hvala za velikodušen dar, rojakinja. Velik požar v Euclidu Včeraj je gorelo v livarni Taylor & Boggis na Babbitt Rd. v Euclidu. Požar je napravil škode za $50,000, vsled česar mora podjetje za nekaj časa prenehati z obratom. Požarna bram ba je imela ogenj v dveh urah pod kontrolo. -o-- Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. Sovjeti so invadirali Moravsko Po Angliji se širijo govorice, da je Hitler odstavljen in ubit London, 11. apr. — Danes so zanesljivih virov, da je Himmler nasledil Hitlerja. Osebe, ki se po Londonu raznesle govorice, da je bil Hitler zavratno umorjen. Toda zunanji minister Eden je izjavil, da nima nobenega poročila glede tega. Druga poročila trdijo, da so naciji odstavili Mitferja in postavili za poglavarja stranke načelnika G est ape, Himmlerja. ze imajo tajne pa dobre zveze z Nemčijo trdijo, da je Hitler na smrtni postelji. Fakt pa je, da je Himmler odredil, da Nemčija letos ne bo praznovala na 20. aprila Hitlerjevega rojstnega dne, ker so ča- Nek diplomat je trdil, da ye. iz si "prerespi Pogorišče v slovenski naselbini bodo začeli spravljati v red V imenu korporacije za nove domove na pogorišču slovenske naselbine, sporoča Anton Grdina sledeče: "Ko smo naprosili mestnega župana, da naj mesto počisti ozemlje pogorišča, nam je bilo naročeno, naj bi se priglasili ljudje, da bi pomagali. Za to delo bi bili od mesta plačani po 87 centov na uro. Za tako delo je sposoben vsak, ki bi lahko rabil lopato in podobno. Rečeno je bilo, da če se priglasi 50 ljudi, bi bilo pogorišče kmalu očiščeno. V kolikor nam je bilo obljubljeno, nameravajo začeti s čiščenjem že v nedeljo 15. aprila, če bi se priglasili pomagači, bi mesto vršilo delo tudi ob večerih. Zato se vljudno vabi ljudi, da bi se prijavili. Priglasijo se lahko pri odbornikih, katerih imena so bila že večkrat objavljena. Sicer se pa lahko javite vsak čas pri Frank Suhadolniku v javni knjižnici na 55. cesti in St. Clair Ave., na North American banki ali pa pri meni na domu na 62. cesti. , Dalje, kdor misli in želi, da bi na pogorišču sam kaj preiskal, naj to stori takoj. Kadar bodo čistili drugi, se ne bodo ozirali na to. Tudi odbor priporoča, da začnete, kjer je to mogoče, takoj čistiti. Nekateri gospodarji so že počistili in pospravili pogorišča." Poroka Mesarji so klicani, da Mr. in Mrs. Frank Rupar prej dajo nasvete V preiskavi Jugoslovani, ki so prideljeni delavskim bataljonom v Italiji, iščejo svojce sirom Zed. držav % * 80 bili Ameri-. Vej, v zadnjih 250 %v°in? Pa tiste v<> na rokah po « 7, vsakih 25 let. Pravcu na-V° v novo voj-urednik ta-v° ne bo poročal Vojaški kurat Philip Separo-vič rias naproša, naj bi poskušali potom časopisa zvedeti za na- I slove sorodnikov onih Jugoslo-ki so pod njegovo oskrbo Svetnica Vi,} 1)0 darovana v J KovSa Pokoj- * nJ lca v spomin ^ smrti. 'ci nit- • ivanov, «e pravi6 da so' V ItalijL SledeČi naŠi rojaki V •• p avi' aa so' Italiji bi radi zvedeli za naslove svojcev v Ameriki: Kopač Filip iz Ledine pri Kra nju, bi rad zvedel za svojega strica Janeza čadeža ter svojo teto Rozalijo Čadež. Rad bi zvedel tudi za naslov svoje sestri-čne Ivanke Branče iz Razpotja pri Kranju. Pelhan John bi rad zvedel za svojega strica John Pelhana. šelj Karlo bi rad zvedel za svojega brata Viktorja. Zotti Augusto bi rad zvedel za naslov Angele Kalin, ki se nahaja baje nekje v Clevelandu. Johan Kraus bi rad zvedel za svojo sestro Mrs. John Kraus, ki živi nekje v ChicagAi. Vojni kurat Separovič se tudi, lepo zahvaljuje upravi Ameriške Domovine, ki točno pošilja po več izvodov lista tem rojakom, katerim je ta list edino razvedrilo in edina slovenska bese da v tujini. Ako hočejo sorodniki gori omenjenih stopiti v zvezo s svoj ci naj pišejo na naslov: Ch. C. ' • T ' ~ —" : iz 59. ceste, sedaj stanujoča naj 675 E. 159. St. naznanjata, da se bo poročila njiju hčerka Josephine z Pvt. Joseph Merharjem iz 1136 Norwood Rd. Poroka bo v soboto ob desetih v cerkvi sv. Vida. ženin je na zdravniškem dopustu iz Brooke General Hospital, Fort Sam Houston, Texas do 14. maja. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni k poročni maši. Vse najboljše jima želimo v novem stanu. Opereta bo ob sedmih V nedeljo zvečer ob sedmih bo priredil pevski zbor Glasbena matica opereto "Cigan baron" v SND na St. Clair Ave. Torej pričetek bo točno ob sedmih, kar naj blagovoli vzeti cenjeno ob- LONDON, 11. aprila. — Nemška časnikarska agencija DNB poroča danes, da so ruske čete že 42 milj zapadno od Dunaja. Rusi so zdaj popolnoma obkolili Dunaj ter nagnali z granatami in strojnicami nacije v vzhodni del mesta. Druga poročila trdijo, da je 2. -— ukrajinska armada invadirala češko provinco Moravsko in da je samo 35 milj še od glavnega mesta Brna. Višje gori so Rusi vdrli v središče mesta Breslava v šleziji. Ruske čete zdaj čistijo kompleks med Donavo in prekopom na Dunaju, kjer se nahaja sloviti park Pratter in stara židovska četrt Leopoldstadt. Vse drugo na Dunaju je že v ruskih rokah. Nobenega poročila še ni, če, so Nemci razstrelili štiri mostove čez Donavo. Enega imajo najbr-že že Rusi v rokah. Nemci se še vedno lahko prebijejo iz Dunaja vzhodno preko Donave, toda tam jih čaka armada maršala Mali-novskija. Rusi so osvobodili na Dunaju veliko število Ukrajincev, Ru^-sov in Belorusov, ki so jih naciji pripeljali sem na prisilno delo. Nemški radio je svaril, da je bilo opaziti ogromne ruske kon- centracije čet na vsej fronti od šlezije do Baltika pri Stettinu. To je najbrže priprava za napad na Berlin, so trdili Nemci. -o- Pouk za preganjanje te podganske nadlege v hišah Jutri zvečer ob 7:30 bo posebni vladni ekspert predaval v javni knjižnici na 55. cesti in St. Clair Ave., kako se uničuje podgane po hišah in trgovinah. Predavanje bo štiri petke zapovrstjo. Vladni izvedenec bo pokazal tudi slike in povedal vse, s čemer se najbolj uspešno zatre to nadlego. Hišni gospo-darj i in vsi drugi, ki bi se morali za to zanimali, so prijazno vabljeni. štirinajsta obletnica V pondeljek 16. aprila bo darovana v cerkvi sv. Mihaela v Canon City, Colo., maša za pokojnega Ladislava Suštaršič v spomin 14. obletnice njegove smrti. Prihodnjo sredo pride v Cleve land posebni kongresni preiskovalni odsek, ki bo tukaj preiskoval vzroke pomanjkanju mesa. John L. Laskey, pravni svetovalec odbora, je pa že tukaj in vabi mesarje, naj stopijo v stik ž njim in povedo svoje mnenje v tem oziru. Zaslišanje bo javno in se bo vršilo v dvorani mestne zbornice v City Hall. Kdor bi se rad posvetoval ž njim, lahko to sporoči v uradu župana Thos. A. Burke. Ta je bil, ki je pozval kongresni odsek v mesto. Pohištvo na prostem Grdinova prodajalna s pohištvom na 15301 Waterloo Rd. ima kompletno zalogo krasnega pohištva za na vrt. Dobite udo- Razne vesH od naiih borcev v službi Strica Sama čmstvo naznanje. Vstopnice, kilbne velike stole, delane iz trde- so vse rezervirane, lahko še dobite pri Mrs. Makovec v SND. Separov (J. 1st Lt. 0-533926, V 2698 TSR, APO 386, c/o Post-1 včeraj 4 palce snega master New Ydrk, N. Y. Tukaj smo se pekli, na zapadu so pa zmrzovali Včeraj je bil poskočil toplomer v Clevelandu na 82 stopinj, P. I kar je bil rekord od leta 1930. obeh Dakotah so pa dobili v Minne- |soti so pa imeli točo in nalive. ga lesa, ter velike mize s klop mi, kjer lahko udobno sedi 6 oseb. Lep okras in pa udobnost za vaš-vrt. Volitve na 29. maja V Clevelandu se bodo vršile izredne volitve na 29. maja. Državljani bodo pri teh volitvah potrdili, 'da se prestavi primarne volitve iz oktobra na 31. julija. Mr. in Mrs. Joseph Drobnič iz 917 E. 73. St. sta prejela od vojnega oddelka žalostno vest, da je padel v bojih v Nemčiji njih sin Sgt. Frank Drobnič. Pri vojakih se je nahajal od 6. decembra 1943. Ubit je bil na 26. marca. Star je bil 23 let. Preko morja je bil poslan lanskega novembra. Pohajal je v šolo sv. Vida in East Tech višjo šolo. Pred Odhodom k vojakom je bil zaposlen) pri Chicago Pneumatic Co. Poleg staršev zapušča brata Cpl. Gabriela, ki se nahaja nekje v Indiji in sestro Alice. Naj pokojni slovenski junak pokojno spi v daljni tuji zemlji, preostalim pa izrekamo iskreno sožalje. na otoku Iwo Jima in je še vedno nekje na Pacifiku. Oba brata pošiljata najlepše pozdrave sorodnikom in prijateljem. Mr. in Mrs. John Cebulj iz 20470 Lindberg Ave. sta naroči- Vojni oddelek je obvestil Mrs. Irmo Love, da je njen mož, Lieut. Robert E. Love štet med pogrešanimi v Nemčiji od 23. marca. Robert je star 23 let in je bil navigator v bombniku B-17 pri 15. zračni armadi v Italiji. Doma je iz Daytona, O. ter je stopil k letalcem v juniju 1942, postal naše Por°čnik v septembru istega leta. Preko morja je bil poslan pred tremi meseci. Poročnik Love je zet poznane slovenske družine, Mr. in Mrs. la Ameriško Domovino svojima; Michael Telich, ki je zastopnik dvema sinovoma: Cpl. Johnu, ki j za Sun Life Assurance Co., kaše nahaja točasno v Nemčiji injterih'lep dom je na 64 E. 211. Pvt. Franku, ki je bil nedavno! St., Euclid, Ohio. AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 12, 1945 da sem morda "bit3' .j | kovica iz Hubbarda, K® ^ I da misli, da pri Str nji pomladi. Pozdrav ^ Jerr) C«. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) •117 St. Clair Ave. HXuderson 0628 Cleveland S. Ohio. Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do Dofiti, celo leto $7.50. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za. Cleveland, po pošti, pol leta $4.00. Za Ameriko in Kanado. Četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25. Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50. pol leta $3.50. Četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $6.50 per year. Cleveland, by mall, $7.50 per year. U. s. and Canada. $3.50 for 6 months. Cleveland, by mall. $4.00 for 6 months. U. S. and Canada, $2.00 tor 3 months. Cleveland, by mall, $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier. $6.50 per year: $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents. ' • ** * i g it*rti t t m m m « >♦♦> t Entered as second-class matter January 5th, 1B09. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 1879. No. 84 Thurs., Apr. 12, 1945 BESEDA IZ NARODA Dr. Ciril Žebol piše dr. Furlanu v London Danes lahko vsak vzdržuje podporno društvo Huda je bila za naša podporna društva, jednote in zveze depresija, ki se je vlekla domalega deset let. Večja društva so zalagala za člane, nekatere organizacije so imele vpeljan sistem, da so člani lahko plačevali asesment na račun svoje zavarovalnine. S tem si so mnogi naši rojaki lahko obdržali društva. Mnogi pa, ki niso mogli drugače, so bili prisiljeni društva pustiti, v katera so plačevali dolga leta. Pustiti so jih morali v poznih letih, ko bi jim društvo najbolj prav prišlo, bodisi z bolniško podporo ali smrtnino. Še danes či~ tamo v mnogih slučajih, kadar poročajo o smrti rojaka, ". . . društvo je moral pustiti v času brezdelja." Najsi pa še tako dopovedujemo ljudem: glejte, da boste vsaj pri enem podpornem društvu in glejte, da boste imeli svoj asesment pravočasno plačan, da vas ne bodo črtali, pa je pri nekaterih to še vedno — bob v steno. Ampak kadar pride pa čas, ko bi bilo treba od društva oziroma od jednote ali zveze podporo, bodisi v slučaju bolezni, poškodbe ali smrti, takrat pride pa bridko kesanje: zakaj nisem bil zavarovan pri društvu, zakaj sem ga pustil itd. Samo tisti, ki je bil že v takem položaju, dobro ve, kako prav pride-ček od podporne organizacije. Danes, ko vlada v deželi prosperiteta in katero nam ob-ljubujejo še dolgo vrsto let, ni pa sploh nobenega izgovora biti brez podpornega društva. To se pravi za take, ki jim starost ali zdravstveno stanje ne.brani pristopa v društvo. Kdor je zavarovan pri kaki bratski roganizaciji sam, ki ima zavarovano ženo in otroke, ta ima eno veliko skrb manj na svoji glavi. Naj pride bolezen, poškodba, ali celo bela žena smrt v družino — je vsaj finančna protekcija tukaj. To je najboljša investicija, ki jo moremo imeti za svoj denar. Vse drugo lahko spodleti, zavarovalnina pa pri naših močnih organizacijah ne more spodleteti. Vsak dolar, ki ga vplačamo v svoje podporne organizacije je koncem konca le naš dolar. Ne damo ga organizaciji za kakršnokoli uporabo. Damo ga organizaciji samo spraviti in upravljati in kadar pride čas, dobimo dolar zopet nazaj z obrestmi vred. Eden ga dobi prej, drugi pozneje, ampak absolutno vsak ga dobi nazaj. Tako je delo naših brat skih organizacij. Pa ne samo to, ampak pri upravi našega dolarja imamo tudi besedo. To se pravi, na konvencijah si izberemo odbor, ki organizacijo vodi in upravlja po zakonih ali pravilih, katera si sami postavimo po svojih delegatih na konvencijah. Naše bratske organizacije so na dobrih nogah. To raz vidimo iz njih finančnih poročil. Imamo jih pa tudi precej, da si jih lahko izberemo po svojem okusu, ali po svojem prepričanju, če hočemo rabiti ta izraz. Je res nekaj organizacij, ki skušajo s svojimi glasili vsiljevati članstvu politiko, kar je absolutno proti vsaki zdravi logiki. Nobena bratska organizacija ni bila ustanovljena zaradi politike, ampak edino iz namena gmotne podpore. Ako kak urednik glasila zaide na stranpota, ker ne ve, ali noče vedeti pravih smernic organizacije, s takim bo delegacija na prihodnji kon venciji obračunala. Ničesar ni bolj bedastega, kot pisati v glasilu v eno samo smer, pa še če je pri organizaciji ogromna večina članstva popolnoma drugačnih nazorov. To se pravi odganjati članstvo, ali pa vsaj zabranjevati prisfop novim članom, ki se boje organizacije, pri kateri se — politizira aH vsiljuje članstvu mnenja ene same osebe ali par oseb. Tako pisanje gotovih glasil pa nas ne sme oplašiti, ker bo trajalo samo do prihodnje konvencije in nič dlje, če bo članstvo tal^o hotelo. In upamo, da bo, če se zaveda svoje prave dolžnosti do organizacije. Torej v teh časih, ko je denarja ko toče, ni kot smo re kli, nobenega vzroka, da bi ne imeli vsaj po eno podporno društvo v svoji hiši, to se pravi, da smo gospodarji, gospodi nje in otroci vsaj pri enem in če mogoče, pri več društvih. Naša vlada že sedaj priporoča, naj po vojni investiramo denar v dobra podjetja, da bodo obratovala in dala zaslužek ljudem. In eno takih podjetij ali taka dobra podjetja so naše podporne organizacije. Prav zdaj imata kampanjo za nove člane dve bratski podporni organizaciji, ki ju moremo s polnim prepričanjem toplo priporočiti našim ljudem. To sta Kranjsko slovenska katoliška jednota in pa Slovenska dobrodelna zveza. Ne samo, da ste član ene ali druge, ampak bodite član obeh. Ako ste pri njih že zavarovani, vi in vaša žena, vpišite svoje otroke. Zavarovalnina in pa šolska izobrazba, to je najboljša c'ota, ki jo moremo dati svojim otrokom. S tem dobijo mnogo več, kot smo imeli mi, ko smo prišli v to deželo s praznimi rokami. Toda ne smemo reči: kaj so pa meni dali starši! Vsak oče in mati morata gledati na to, da dasta svojim otrokom več, kot sta pa dobila po svojih starših. Mi v Ameriki to lahko storimo, naši starši doma v starem kraju nam niso mogli dati drugega kot voščilo za srečno pot. Dali so nam pa nekaj drugega, ki je vredno več kot vse bogastvo sveta: dali so nam pridne in močne roke, bistro glavo, pa zlato slovensko srce. Kupujte vojne bonde! (Nadaljevanje) Od vsega začetka sovražne o-kupacije je prof. Ehrlich nosil v sebi idejo smotrenega vse-narodnega odpora proti brezpravnemu in nehumanemu okupacijskemu postopanju. Narodno vodstvo naj bi prevzela provizorična podtalna slovenska narodna vlada s primerno terensko organizacijo. Taka podtalna, slovenska narodna vlada naj bi bila sestavljena iz zastopnikov vseh slovenskih strank in slovenskih pokrajin ter iz.zastopnikov Slovencev v pregnanstvu v Srbiji in na Hrvaškem. Ta vlada naj bi dala načelno izjavo, da vztraja na stališču jugoslovanske državne kontinuitete vse dotlej, dokler ne bi prizadeti narodi v popolni svobodi sprejeli dokončno stališče o svoji politični bodočnosti po vojni. Zato bi taka podtalna slovenska narodna vlada ne bila v načelni opreki z jugoslovansko vlado v emigraciji. Prof. Ehrlich je vse storil, da bi se ta zamisel uresničila. To daljnovidno zamisel mu je narekovalo njegovo jasno prepričanje, da je narodna koncentracija, sloga in disciplina bila edina pot, po kateri bi Slovenci mogli odoleti okupacijskemu trpljenju i n preprečiti najhujše okupatorjeve nakane, po vojni pa rešiti naše narodno vprašanje. Tega zakona slovenske narodne str-njenosti pred in nad vsem drugim pa se ni zavedala manjšinska in anonimna komunistična partija. Brezobzirno je nastopila proti ideji narodne koncentracije in" discipline s svojim partijskim ekskluzivizmom za kozmopolitske komunistične cilje. Poslužujoč se svoje pod-talnosti in anonimnosti je KPS za te svoje strankarske namene zlorabljala naziv "narodne osvobodilne fronte" na narodno osvobodilna gesla; neinfor-miranemu ljudstvu je lagala, da OF vsebuje vse slovenske stranke in skupine, itd. Da bi ta mistifikacija in zloraba ne doživela poloma, predno bi partjja obvladala ves narodni odpor, je komunistična partija segla po naj brezobzirne jšem terorizmu proti vsem pomembnejšim demokratičnim elementom. Začela je s sistematično propagandno gonjo proti "pe-tokolonašem in izdajalcem ter reakciji," t. j. proti vsem, ki niso bili s komunistično "Osvobodilno Fronto." Deževala so grozilna pisma in druge oblike strahovanja kot n. pr javni poštni pozivi bivšim oficirjem, da se morajo javiti k partizanom, kar je seveda imelo (od komunistov preračunano) posledico, da so Italijani bivše oficirje kolektivno odvedli v koncentracijska taborišča v Italijo. Tem oblikam ustrahovanja se je kmalu pridružila smrtna pesem zahrbtnega revolverja. Trojna sovražna okupacija, ki je Slovenijo dejansko razkosala na šest povsem ločenih predelov, ki je neusmiljeno preganjala vso vodilno slovensko plast in s tem v živo zadela ravno SLS in ostale slovenske demokratične stranke, ki je demontirala vso domačo oblastveno organizacijo in onemogočila vsako odkrito javno diskusijo, je bila naravnost i-dealno okolje za tako gangstr-sko "narodno - osvobodilno politiko" kot jo je ubrala komunistična partija. Komunisti so vedeli, da v takih razmerah lahko lažejo, varajo, kleveta-jo,. terorizirajo, ubijajo, ne da bi razdržavljeni in zasužnjeni narod mogel imeti kakršnokoli nadzorstvo nad tem ravnanjem. Komunistična partija je te ne- gativne posledice sovražne o-kupacije do skrajnosti izrabila v svoj prid; dokler ni kmalu po umoru prof. Ehrlicha z množičnimi umori in z namernim izzivanjem okupatorskih represa-lij nad nezavarovana ljudska naselja v "ljubljanski pokrajini" prestopila Rubikon ljudske lahkovernosti in zmogljivosti. Niso demokratične stranke, združene v Slovenski Zavezi duševno pripravile in organizirale ljudstva proti komunistični OF. OF sama si je s svojim političnim lopovstvom in krvavim terorizmom nagnala proti sebi ljudsko jezo. V predelih, kjer je ljudstvo na lastni koži prestalo vse stopnje komunističnega "osvobajanja," je končno v obupu seglo po — samoobrambi. Poletje 1942 je rodilo takoimenovani "štajerski partizanski bataljon" — prvo obliko ljudske samoobrambe na Dolenjskem in Notranjskem; jesen 1942 je dala vaške straže kot posledico strahotnih komunističnih morij in nič manj groznih laških repre-salij ob priliki takoimenovane poletne "protikomunistične o-fenzive," ki je na mesto lova za partizani požigala-vasi, de-portirala na tisoče civilnega prebivalstva iz podeželja in Ljubljane in streljala talce; jesen 1943 pa je končno prinesla domobrance kot posledico združenega laško - partizanskega masovnega pokolja slovenskih patriotskih gverilj-cev. Nikdar bi na naši zemlji .teh ljudskih pojavov ne bilo, ako ne bi zakon skrajne samo-obrambe^proti podivjanemu komunističnemu terorizmu gnal tisoče slovenskih mož in fantov v te nezaželjene formacije. Saj med temi tisoči skoraj ni bilo moža, ki mu ne bi bili partizani pobili katerega izrhed svojcev, požgali domačije ali smrtno preganjali njega samega, ne da bi ga katerakoli oblast vsaj poizkušala zaščititi. Neizmerna je odgovornost komunistične partije za ta tragični razvoj v okupirani Sloveniji. Hekatombe mrtvih, na tisoče uničenih domov, milijarde gmotne škode, razdejana na. rodna edinost, grozno medsebojno sovraštvo, pa veliko veselje okupatorjev, ki so po zaslugi KPS dosegli svoj namen: uničiti čim več slovenskih življenj in narodnega premoženja, zdrobiti slovensko narodno strnjenost na domačem terenu in zrahljati slovenski prestiž na mednarodnem področju, kjer se bo odločalo o naših narodnih aspiracijah. Komunistična partija ni le ubila prof. Ehrlicha in toliko tisoč dobrih Slovencev, temveč je v odločil ni zgodovinski uri razkrojila naš razdržavljeni narodni or ganizem ter s tem dopolnila okupatorjevo unie-evalno delo. Najboljši del naroda, ki je na vzlic vsem grozotam okupacije, komunistične razkrajalne propagande in strahovanja ohranil • smisel za edini pomen, ki ga ima ta vojna za slovenski narod (uresničenje ideala združene in svobodne Slovenije), in čut za človečanske in socialne vrednote krščanske civilizaci je, je končno moral proti terorizmu KPS seči po samoobrambnem orožju. To je strašno. Vendar leži vse naše narodno upanje baš v tej naši mladini in v tem ljudstvu, ki se je po sili razmer moralo zbrati v taboru samoobrambe. (Dalje prihodnjič.) — življenske potrebščine v Južni Ameriki so poskočile za 82 odstotkov od leta 1938; živež je dražji za 40 in obleka pa 30 odstotkov. U. S. DAJE DOBRIM GOSPODINJAM BONUS RDEČIH TOČK Patriotične ameriške gospodinje dobijo vsak dan ekstra rdeče točke. ker izvršujejo delo ,ki anajo edine izvršiti za to deželo. Za one, ki želijo dobiti bonus rdečih točk. je treba napraviti naslednje. Shranite vsako kapljo porabljene kuhinjske masti. Točno jo nesite k svojemu mesarju. Za vsak funt vam bo dal bonus 2 točk . . . tako zelo nujno potrebujejo porabljene maščobe, da izdelujejo zdravila, smodnik, umetni gumi j, milo in na stotine drugih potrebščin na bojnem polju in na domači fronti. Hranite, dokler ni izstreljen zadnji top! "Cigan—baron" Komična opera v treh dejanjih Prvo dejanje Dejanje se vrši v neki vasi na Ogrskem. Scena predstavlja cigansko taborišče in hišo' vdovca Koloman župana, ki je najbogatejši posestnik v vasi in trgovec s prašiči. Vaščani se vračajo s polja domov. Otokar, sin guvernante Mirabelle, ki je v službi pri Županu, je stikal za zakladom, kateri je zakopan nekje na grajskih razvalinah. Stara ciganka čipra ga opominja, naj opusti iskanje zaklada, ker razvaline niso Županova last. šandor Barinkaj, pravi lastnik grajskih razvalin in posestva, kjer so utaborjeni cigani se po dolgih letih vrne. V zgodnji mladosti so mu pomrli starši in moral je po sVetu, kot otrok. Zdaj je prišel nazaj kot zrel mož, da prevzame posestvo in da si poišče družico za bodoče življenje. Pripeljal ga je v rojstno vas državni uradnik Karnero. Či-ira in Župan naj se podpišeta, i a je to pravi dedič, čipra prerokuje Barinkaju, da bo postal zelo bogat, kajti našel bo velik zaklad. Karneru pa pove, da bo kmalu našel pra-/o ljubico. Župan si je prilastil mnogo Barinkajevega posestva, ker je mislil, da se ta več ne povr-le in je v hudi zagati. Župan ima lepo hčer Arzeno. Barinkaj ga takoj poprosi za njeho roko. Župan hitro pi-ivoli, ker bi tako združil svojo zemljo z Barinkajevo. Med tem pride guvernanta Mirabella, spozna v Karneru svojega soproga, katerega je izgubila pred 24-timi leti. Mislila je, da je padel v bitki s Turki. Sledi srečno snidenje. Župan se jezi, ker je bil na skrivoma zaljubljen v Mirabello. Pojavi se Arzena, da vidi svojega ženina. Vsa vas se zbere skupaj ob tem važnem dogodku. Arzena ljubi Oto-karja in tako zavrne Barinka-ja. Da bi se Barinkaja hitreje od križal a, mu reče, da bo njegova žena šele takrat ko postane baron. Vsi se' norčujejo iz Barinkaja. Ostane sam. Iz daljave se začuje milo petje ciganske pesmi, katero poje Saffi, hčerka ciganke Čipre. Barinkaj se spomni otroških let in je zelo ginjen. Ko ugleda Saffi, mu je takoj všeč lepo cigansko dekle. ' Otokar se priplazi pod okno k Arzeni in obljubita si večno zvesto*o. Barinkaj se je skril za kočo s Saffi in Cipro in vse sliši. Prišla mu je misel na maščevanje. Med tem se vrnejo cigani iz sejma domov, ter zapojo v dušo segajoče pesmi. Čipra jim predstavi Barinkaja, kot njihovega gospodarja in voditelja. Cigani ga sprejmejo med se in ga imenujejo za barona ciganov. Barinkaj pokliče Županove, pove Arzeni, da je postal baron in da ne bo poročil njo, ampak mlado ciganko Saffi. Županovi se jezijo, cigani jih zasmehujejo. V velikem razburjenju se konča prvo dejanje. Drugo dejanje Na grajskih razvalinah Saffi in Barinkaj sta se po cigansko poročila. S Čipro so šli na grajske razvaline, kjer jih je dohitela noč. Saffi zaspi na ruševini, Barinkaj in čipra čujeta. Ko se Saffi zbudi, razodene Barinkaju svoje sanje. V sanjah se ji je prikazal Barinkajev oče in ji razodel, da leži zaklad ob starinskem stolpu. Barinkaj odvali kamen in najde zaklad, katerega skrije nazaj, ko prihaja zbor ciganov. Cigani zapojo in zaplešejo cigansko pesem. Zatem pridejo Županovi s Karnerom, ki je tudi član društva čistosti in ubogljivosti. Ošteje ciganskega ženina in nevesto, ter trdi, da je taka poroka neveljavna. Otokar in Arzena najdeta nekaj zlatnikov na tleh. Mahoma je jasno, da je Barinkaj odkril zaklad, katerega je Župan tako dolgo iskal. Ko se prepirajo pride grof Homonaj. Nabiral je vojake za vojno proti Španiji. S seboj ima sodček Vna-'oornega vina." Kdor je to vino pil je moral k vojakom. S '.o zvijačo pridobi več mož za vojaško službo. Tudi Otokar n Župan se vjameta na to vabo. Karnero se pritožuje, da si je Barinkaj nepostavnim potom prilastil zaklad. Barinkaj uvidi, da domovina potrebuje denar za vojsko, velikodušno izroči zaklad Homo-naju za obrambo domovine. Vse je navdušeno, le županovi niso zadovoljni in začno zasmehovati Saffi. Čipra tega ne more več prestajati in razkrije svojo skrivnost. Horao-naju pokaže dokument, v katerem je bilo potrjeno, da je Saffi princesa, hči zadnjega paše na Ogrskem, čipra je 3affi samo vzgojila kot svojo hčer, v resnici je pa Saffi iz-'lajala iz plemenitaške rodbine. Barinkaj je nesrečen. Izjavi se, da sedaj ne more biti njen mož, ker princezinje ni vreden. Zapiše se v vojake. Saffi ga prosi naj ostane pri nji, toda vse prošnje nič ne pomagajo. Barinkaj odide z drugimi v Španijo, da pozabi la nesrečno ljubezen. Tretje dejanje V predmestnem parku Vojska v Španiji je končana. Arzena željno pričakuje svojega dragega Otokar j a. Ljudstvo se zbira, da pozdravi junake, ki se vračajo domov. Prvi pride Župan, ki pripoveduje o svojih junaških činih. Posebno hvali Barinkaja, ker mu je rešil življenje. Kmalu se pojavijo tudi drugi junaki, med njimi Barinkaj, Homonaj in Otokar. Za hrabrost je Barinkaj povišan v pravega barona in Homonaj mu tudi vrne zaklad, kot mu je od vlade naročeno. Nato prihiti Saffi in vse gorje je pozabljeno. Barinkaj in Saffi si obljubita zvestobo za vedno, medtem ko se Arzena izjavi, da bo Otokar-jeva žena. Vse se srečno skon-ča. Na farmah v Genevi Geneva, O. — Tukaj na farmah je sedaj res kaj prijetno, kajti vse je že v cvetju, da je danes, ko vam to pišem res prava — bela nedelja; pa saj je bela nedelja vsako leto, ampak prejšnja leta je bila bela od snega, a letos je pa od cvetja, da je res luštno na farmah. Ker so pa,ravno moji prijatelji tu iz Clevelanda in so si napulili že letošnje solate, zato $em se jaz namenil, da j0 pošljem nekaj tudi za uredniški štab, ker jo imam precej več kot jo pa sam rabim. Ker imam tudi redič , vam pošiljam tudi tistega. Ker pa mora biti z redi-čem tudi "špeh," zato vam tudi istega priložim, da bo redič raje lezel po grlu. Tako izgleda, Moj ješprenj je ^ ^ večjo senzacijo H0 jI Ij. joni nemškega zvlafaj1tjel ^ vzeli na piko naSl. jjj, . armadi, če bi bi1 Jj^J L mandanta, bi rek« ^J^1 sme tistega zlata ' • sti vsak toliko, ko1 jej,t re nabasati v žepe-lo pijače, vam rec? že ravno pri ter"' 1 ravn0. sami, bi 3aZ nil glede tistega ^ kraj, kjer so naclJkl/ in zlato, izdali dve* i bi, jaz ne verja®6"^ v j gc® jetno je, da je jn ji ton v ris o pol"oCl. ^ na korajžo HitiJjJ, J | iz spodnjih Pr0i5 u je| bognasvaruj. Tellljn general zavil rep $ izpustil, da.^lijcc kam so naciji Z'lK «.«111 OU £(>, ko bo, pa nič dr«« tll! dil, ki vem, kako s . niši j i hodili sVZ&m Lahko bi bili vzdržali. Ko Je l"n,ujfl! iskal šac, z velik0 ' ^ k raportu hudmj: ^ Se N K "leč S. lati ie h s «o FL I ji nič kako. o^JT'1, c| Samo Šuštarjev korajžo in jo mladih letih sev^.'Jj A •r j v rokah, ičis bi minut držali jeZlK ih % k M bili imeli .;nkrat meni komaj tolik, da ^ segel rob pri »J1 iih- pretek j šli so tje v vemo, kje je t0' j Meniševca vp^jj ravno firbec)- {L>^fL vse drugačnega M ji® vri sedanji sv vraga nemai et, nega mu poklicati I ,.,4 _ in raport prav ,t»9 v V' X ■U f M, Prav po domače ^^ Vrag se je Pj'eV ^r. kal okrog njih' P^ /jj njegov rep i" » g/, zavezali. To je ba napraviti z l varjem nižjih P s voljan kot g'11'* „/ se ne more J praviti s HitlelJ videl vinti oto- ^j/f S* No in potem * ^M,. vn0 besedo in f - 'v t!' 'o >1 ..agraužneniu- nar, ali bo p» 11 v čase zavezan I K> k' w fcs • ^ pa tam spodaj P cfjo šna sramota, ^ če je pri voj^Ljj^ no. Vrag se ,le ^ j varjal, da ^^ tarjev oče so odnehali. 0kili!'I;! "če mi ' V'if!"'i „ 'fl f prišel pa z ro, 'j pred svojo veš, kaj te Tega se je P^Vj) ustrašila kazal doto. V flji pridejo oce 0' to mesto s P° / terem bodo >r ;> brezdno, od*^^ par rezanskih ^ • r'iln ^ Jfl«J za prvo !>1IU ,jtj 0'J in obljubili }jl repnikom. ^ J roke, pa ne ' py Na, kamf^V ješprenja f/^/j zagovori, ker sem ze t • § šel i®:' nod" , itl< Te«111 rep in1 je,li ZaK«P iko xM Sl- Zemljo tre-„ si postavil, a ,, gorela . . i jj 1° « je zažgal ?"■ 'utegnil odgovo-;a!o "stem trenutku j . v veži. Vstopil je neja 6Stro slišal ime-' 'ga je spoznal in %hknila' Jernej pa cen segel v roko. pedala. Koliko HiMi Vldela! In ko lite," p. zgodilo! . Beta znova .{?: "Jernej pra- j' it, ^ l'ekel Gašper za-V LSeesedel na klop. dal so * 'Je." ,e ftialo posedim, »i ^H Precej dolgo. zaUP^ * ifc. adar hočem - v^k sta si Pri" lo kK Svoje dogodiv-skoraj veselo; ,2oPet nanesel Jim zresnili o- Hvortel Ga§Per in da' 0 mu je Jer-tfcj, i(Z begom ni bil k\ bi bilo to pobegnil. enkrat • ie ri',a Vendar grem, 0» O * h njih11 mora ! adar hočem kaj I v P^fe teknil v malhi am iti," je WM- Že po klo- L 3g* A 10> . prej snjo Ni se domov. reve ih,PaV in & J je ly>- v i Z vn H mu Je °braz nil^J J tlerj^" ,to. •„ in^.fi m T** » iaj p y {J a o S ^ očesa 15. H Po]Clovi 80 ozele-h . Jih so sejali. , ■is0vVSeh zakotnih jeeh videvali poor* j*0^ platneno \ V nji hra v J frobiž, ki ga ut°- S palico O"1' s V' gosta bra- usmiljenja so izterjevali dajatve v denarju. Nekatera žival je šla iz hleva. Nekatera pest se je stisnila v grožnjo, nekatera solza potočila. Merili so no-vine in določali nove dajatve. Povsod so jih spremljali sovražni pogledi in kletve. To je bolj pomagalo ko vsaka, še tako vroča beseda, črni vinarji so vedno pogosteje padali Jerneju v klobuk. Nekoč je mimogrede obiskal Tomaža Kragulja. "Boj se grofovskih uradnikov in biričev!" mu je rekel Ljubi-njec. "So že slišali o tebi, le ne vedo, kje naj te iščejo. Rajši se jim skr,ij, ako te srečajo!" "Bdjim se jih!" "Pogum je lep, ako ima pamet za sestro, škoda bi bilo, ako končaš v ječi. Razdraženi so, ker se jim ljudje upirajo. Ponekod so jih počakali s kolci. Dol-žijo te, da jih hujskaš." "S silo bi se ne smeli upirati," je rekel Jernej v skrbeh. "To nam lahko le škoduje." ■ "Seveda. Pa dopovej ljudem, če moreš." . Prav tistega dne so bili v Pod-meku napodili grofovega uradnika in biriče. Potem so se streznili in s povešenimi glavami čakali nasledkov. Zagledali so Jerneja, kako je z veselim korakom prihajal skozi vas. Niso mu ozdravljali, potmurj.eno so ga gledali izpod klobukov. Ali jim ni ta govoril o uporu? Preden se je dobro zavedel, mu je priletel kamen v hrbet. Jernej se je začudeno ozrl. "Kakšne šale pa so to?" jc užhljeno vprašal. "Ali ste ponoreli ?" "Poberi se, štekljač!" so mu vpili. "Gofljo goniš, za vinarje nas ciganiš, od vsega pa ni koristi za konjsko figo! Teci, mr-kaČ, sicer ti podkurimo!" Jernej je spoznal, da ljudje ne mislijo za šalo. Tekel je, da mu je srce poskakovalo v prsih, šele daleč za vasjo se je upehan ustavil. Bilo mu je bridko, ko je pomislil na nevarnost in ne-hvaležnost ljudi. Toda ni se utegnil vdajati občutkom. Nenadoma je zaslišal korake in glasove. Preden se je utegnil skriti, je stal pred njim uradnik s tremi biriči. "Kdo si," so ga sumljivo ogledovali. "Odkod," "Romar sem," se je Jernej naglo zavedel iz prvega presenečenja. "Doma sem iz Cerknega." "Od kod prihajaš," (Dalje prihodnjič). Velika noč na Hubbardu desetnije?" '' v iT človeka, ka- i bil' izvedeli, za utegnili pre-V°% 5 Jo premld- uS so ga Dr ja«» tjT ^kovali. Ali MALI OGLASI Velika noč je minila kot so že vse druge pred njo, ampak ta velika noč bo zapisana v zgodovini kot naj žalostne j ša za ves svet, ker so v teh dva tisoč letih izobrazbo in učenost spravili naprej toliko, da so izobraženci na odgovornih mestih in diktatorji ponoreli in s tem domalega uničili ves svet. Mlado in staro trpi in vsem skupaj preti uničenje. Samo pomislimo na vse naše mlade fante, ki so v najlepših letih svojega življenja, pa umirajo na vseh mogočih frontah sveta in izgleda da bodo uničeni vsi predno bo konec te bojne igre. Veliko farm bo letos ostalo neobdelanih, ker ni nikogar, da bi prijel za delt>. To bo povzročilo še večje jamranje od strani mestnih ljudi, ker ne bodo mogli dobiti potrebnih živil in jestvin. Kaj jim bo potem koristil ves denar. Na kmetih bo vsaj kakšna kura za v lonec vtaknit. Saj si jo farmar tudi zasluži in se tudi spodobi, da bi kaj boljše živel, ko se pa muči in dela od jutra do noči, dan za dnem. Jaz sem že tako na mile viže zaposlen, da se že kar sam sebi smilim, saj drugim se itak ne. To me pa še bolj žre in dela nezadovoljnega. Mislim, da se tudi sosedom dosti ne smilim, ker me vidijo vedno s čopičem v roki, češ, saj kar naprej maže in barva, da izgleda že kot bi človek prišel y "Cedar Point" park, namesto, da bi prijel za kakšno bolj koristno delo. Pa si ne mo- vil, naj pa ostane, saj bo ostal tudi dolg, katerega so mi naložili na rame ne da bi me bili vprašali in ki bo ostal za drugo generacijo. Nekateri mislijo, da morajo kar sami vse storiti, a jaz sem pa drugačnega mnenja. Povem vam, da sem res ves neumen na delo, ko bi le čas imel zato. Veliko raje bi kaj drugega delal kot pa vedno prenašal tiste težke posode vode, kajti kokošk imam že toliko, da jih je že kar za en regiment in poleg tega bom do"bil pa še mladih. To vam je opravka, da se reče. Mlade piščance vzgajat je prav tako kot dojenčke. Cartat jih je treba in paziti nanje kar naprej, da se kateri ne obesi, ker so od sile sitni in stikljivi. Radi tega pa nisem potem jaz za nobeno drugo delo v stanu prijet. Saj me vleče kot sam šment, da bi šel trto privezavat, ko bi mi le čas dopuščal. Iz tega lahko vidite, da len ravno nisem in sem vedno pri volji prijeti za delo; seveda vsi mi tega ne verjamejo, posebno tisti ne, ki me poznajo bolj od blizu. Saj sem že večkrat slišal reči: O, ko bi ta lepi in rodovitni grunt imel pravega gospodarja, ki bi se res pobrigal zanj in prijel za kakšno delo na polju, pa bi bilo v resnici lepo, a temu pa rojijo vse druge misli po glavi. Se reče, saj nisem take sorte, da bi morda samo v senci sedel, o ne, saj delam, samo tisto moje delo nima nobenega pomena. Torej velika noč je minila, saj je bila tudi dolgočasna, ni-rtm pomagat, ker sem pa posta- hče se me ni spomnil, da bi mi vil toliko lepih ograj, katere je bil prinesel kaj pirhov, ne bliž-sedaj tudi treba držati v lepem i nji ne daljni. Skoro bi bil kar stanju. Saj je to in pa rožice! lepo ob svojem, da ni prišel 3(lino moje veselje na tem svetu. J Tone Mahne iz Euclida. Pri-Delo pa, ki ga ne bom jaz zgoto- nesel je bil prvi april in ga me- ni izročil, ker sem pa računal, da je že prvi maj, ko imamo že tako dolgo res lepo vreme, sem ga tudi kaj ročno sprejel. Držal se je jako modro, zato sem mu pa verjel vse, kar mi je povedal, šlo se je namreč radi nekega uredniškega povelja. Tone je rekel, da je poznan pod imenom "Happy" in ko me je povabil na tisto dobro kapljico, sem bil pa tudi jaz "happy." Prav lepa hvala, Tone, za tako imenitne pir-he in se še kaj kmalu oglasi, morda izpolniš tudi tisto, kar si obljubil. , Ker je bil to lep dan, zato sem se oblekel ta zahmašne hlače in drugače očedil kot se spodobi, so me potem potegnili v cerkev, kot se to spodobi na tako velik praznik za vsakega pravega kristjana. Ker ne mislim trobit sodnjemu dnevu, zato je dobro, da se polagoma pripravim. Cerkev ni bila samo nabito polna, ampak je bilo zunaj še prav toliko ljudi, če bi bila vsaka nedelja Velika nedelja, potem bi kazalo našo cerkev raztegnit prav po ribniško, ker zunaj ni prijetno stati. Vidi se, da so hudi, žalostni in ■ resni časi, zato ljudstvo tudi bolj pogosto zahaja v cerkev in si tam išče tolažbe. Saj so redki tisti, ki niso prizadeti radi te strašne vojne. Veliko je pa tudi takih, ki so zgubili v vojni že svoje drage in ljubljene sinove. Koliko jih pa še bo, to bomo videli pa šele ob koncu vojne. čeprav bo konec vojne z Nemcem, pa jim že obljubljajo, da bodo poslali vojake še drugam, v še strašnejše peklo — nad Japonce. Tam gotovo ni noben špas, zato pa ljudstvo goreče moli in prosi Vse-mogovnega rešitve. Vse je zbegano in vsak pričakuje le strašne novice. Tako so bili ta dan prihiteli skupaj naši rojaki iz vseh strani v Madison, kjer Mtttf "Si' voščili drug drugemu vse najboljše, saj so itak redki časi, da se v takem številu snidemo. Mavkotova mama so tudi že toliko ozdraveli, da so bili na veliko noč v cerkvi in se jim zdravje rapidno boljša. Iz prav zanesljivih virov in na svoja ušesa sem tudi slišal, da so tudi že štruklje spekli ali DELO DOBIJO DELO DOBIJO THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za hišno oskrbovanje ZA POSLOPJA V MESTU Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. 5 ur na dan Je vse, kar vzame za vaše delo v naši kafeteriji. Predznanje ni potrebno. Odprta pozicija za pripravo sočivja in drugo. Hrana in uniforme proste. Vprašajte za Mr. Watts The Colonnade 524 E. Superior (Leader Bldg.) (86) skuhali, ki da so bili od sile dobri. Vsi jim prav iz srca elimo popolnega okrevanja in zdravja. Ker sem vse preveč zaposlen, danes ne bom razkladal vseh novic, ko se pa delo poleže, bom pa kaj več povedal. Pozdrav, Frank Leskovic. MALI OGLASI Vas muči revmatizem? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas. Mandel Drug 15702 Waterloo Rd. slovenska lekarna (Thur.-x) ^ Je bilo tre- Stanovanje Družina treh odraslih oseb išče stanovanje 4 sob in kopalnico, naj bo stanovanje spodaj ali zgorej; najraje bi ga dobili od Norwood Rd. proti vzhodu kjerkoli že. Kdor ima kaj pri-! | mtrnega, naj pokliče EN 7872. (85) da^ni: s Skli- i ^iš]? pomenimo!" v/i 'v* he,i v° tudi dTU-iOi k, Efcv I ■p. v tolminski •» 's ^ ko prepnca-. 'nora! %% ;T.ai napenjati dr se> 'A pa 11 a to* | m, ■ve^1/ vi i,: 11 ni bila ta-Jo je zami- VShl^bni bar va- Žalostne slike se nam nudijo iz po vojni prizadetih krajev, kjer trpe odrasli kot otroci silno pomanjkanje raznih življen-skih potrebščin; posebno pa jim primanjkuje obleke, kot nam kaže gornja slika. United Clothing Collection ima sedaj od 1. do 30 aprila kampanjo za zbiranje ponošene obleke, katera bo poslana v prizadete kraje. Hlanite VSAK PLAČILNI DAN Kupite ekstra vojni bond in znamke. Deponirajte del vašega čeka na hranilni vlogi pri The People's Bank on Public Square Odda se eno opremljeno stanovanje 2 sob in ena opremljena soba. Stanovanje se dobi v zameno za pranje za družino odraslih. Pripravno za starejše ženske. Kogar bi to zanimalo, naj pusti naslov v uradu tega lista. (85) Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5200 550 E. 200. St. _______(x) Farma naprodaj Proda se farma 85 akrov na Grand reki, tlakana cesta Route 307, 6 sob hiša, velik hlev, shramba za koruzo, kokošnjak, elektrika, šenda za truke, dober pašnik, rodovitno polje, 5 akrov trte, 4 akri sadnega drevja, jablan in češpelj, 4 vodnjaki. Zglasite se ali pišite na: Laczko Farm, River Rd., Perry, Ohio, P. O. Madison, O. (85) Hišo v najem Zakonski par z dvema otrokoma išče v najem hišo v slovenski naselbini. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče Tony Mi-klich, HE 2177. (85) Tri sobe v najem Poleg dvojne transportacije in blizu cerkve na Holmes Ave. se takoj odda v najem 3 sobe. Za nadaljne informacije se zglasite v Slovenskem domu na Holifies Ave. ■ (85) V vne] Api ^kateri so dK(,liV V, bi «o ko kreso- <»kv ^Sr na mestu plV SiJNfeWuSdi "?pQr' > ali G sob v Collinwoodu, Not Iščemo stanovanje Radi bi dobili stanovanje 5 če- . ^S^i. K, \ n-iv ;alo. ^svojj državii dll je t.o vaše [kazala nič uspeha." | stališče pravilno. Vsem bom "Visokost, moja vlada vas!dejal,, da tega koraka angle-nenavadno ceni in hoče še na-jške vlade ne smejo smatrati dalje ostati v prijateljskih za znamenje neprijateljstva zvezah z vami in z vašim na-! . . Ukrenil bom vse potreb-rodom, toda . . ." ino, da bom preprečil vsako iz- "Pojdiva k stvari, sire . . ." [ ražanje nevolje od podložnih ga je ustavil Surat-kan z na-j mi knezov, ki morda ne bodo nesli v sobo njegove stvari, se je domislil, da mora obleči paradno uniformo. Politične naloge sira Harcouria Cez pol ure je služabnik prišel spet k njemu, se globoko priklonil ter pokazal na vrata. "Torej zdaj," je pomislil Sir Harcourt, "je udarila odločilna ura." Služabnik ga je odpeljal v veliko dvorano, kjer so že čakali Vickers in drugi trije častniki. Nihče nI spregovoril niti besedice. Tedaj je zadonelo pet udarcev na gong. Spet se je prikazal tisti starec, ki jih je prej čakal pri vhodu v grad. Za njim je v dvorano prišlo še nekaj dostojanstvenikov. "Njegova visokost vas pričakuje," je izpregovoril starec in stopil naprej, da bi jih peljal v sprejemne prostore. Šli so skozi vrsto razkošnih dvoran in soban. Harcourt ni mogel premagati smeha pri misli na to, kako je vse to spretno prirejeno. "Dali so nam prostore, ki so najbolj oddaljeni od Surat-kanovih dvoran, samo da bi imeli malo prilike, da se sprehodimo mimo vsega tega razkošja." Nazadnje vso prišli do poslednjih vrat. Ko so se ta neslišno in kakor po nevidni roki odprla, so se znašli v veliki dvorani, kjer jih je pričakoval Surat-kan. i Sir Humphrey Harcourt in njegovo spremstvo je stalo pred prestolom Surat-kana. Kan je bil mož blizu petdesetih let, črnih, ognjevitih oči, malce posivele brade. Oblečen je bil v razkošna oblačila indijskih knezov. Na belem turba-nu mu je žarel niz velikih biserov. Ko j a zegledal Angleže se je prijazno nasmehnil, kakor da vidi stare znance in da se iskreno veseli njihovega obiska Angleži so nekaj 'trenutkov mirno obstali pred njim, potem pa se je zaslišal glas tolmača ki je stal poleg prestola: "Njegova visokost Srat-kan emir suristanski, se je s prisrčno molitvijo zahvalil Vse mogočnemu, da vas je varova na poti in da ste srečno dospe li v njegov dom! Ves njegov dom in vse, kar je v njem, vam je na razpoiago-. Na razpolago vam in vašim spremljevalcem, katere pošilja njeno veličanstvo kraljica Viktorija!" Sledilo je nekaj slovesnih besed in priklonov. šele zdaj je sir Harcourt mogel predstaviti svoje spremstvo. "Dovolite mi, visokost, da vam predstavim svoje spremljevalce : kapitana Geoffreya, Vickersa, podporočnike Jamesa Randalla, Charlesa Barcla-ya in Lavvrenca Pearsona iz 27. polka konjenikov indijske brigade." "Ljubo mi je, da vas vidim, Vilkers!" se je nasmehnil kan in pomolil roko mlademu častniku. Nato je dejal siru Hardour-tu: "Virkers je moj stari prijatelj. To je. eden najboljših strelcev, kar ji'h poznam." Harcourt je medtem mislil, ali kan ve, zakaj je prišel sem. Če ve, potem je res izvrsten igralec in diplomat, zakaj na njegovem obrazu ni bilo niti sledu o kaki mržnji. Ves je sijal od prijaznosti. Surat-kan je vstal in jih spremil v sosednjo dvorano, kjer je bil pripravljen prigrizek po angleško. Ko se je kan vrnil, je sedel k Harcourtu in začel govoriti s spremenjenim glasom, a prav tako prijazno, kakor prej. Vendar je bilo zdaj čutiti, da ne igra več vloge mogočnega vladarja, marveč da smehom. "Visokost, saj veste, da je vaš pokojni oče prejemal od tako uvidevni, kakor jaz . . , Surat-kan se je komaj za-znatno nasmehnil, nagnil gla- angleške vlade letno rento za.vo in se začel poigravati z velike zasluge, ki jih je izka-jgumbami na svojem svilenem zal naši državi ... Z njegovo i plašču. Molčal je in čakal, smrtjo je sama po sebi ustav- kaj bo angleški diplomat od ljena tudi ta podpora, ki je bila namenjena . . . njemu oseb- pričan, da vam bo uspelo kneze pregovoriti za to, kar vam bom zdaj v imenu svoje vlade razložil. Trdno upam, da boste s svojo modrostjo pripravili svoje ljudi do tega, da se bodo ogibali vsake sovražnosti, ker bi moja vlada ničesar ne obžalovala tako zelo, kakor da bi bila prisiljena začeti vojno s hrabrimi in viteškimi plemeni v Suristanu." Ko je Harcourt izrekel te besede, je gledal kanu mirno v oči, ker je bil prepričan, da je spretno odbil kanovo prikrito grožnjo in pokazal, da se Anglija ne boji indijskega izzivanja in da je pripravljena svoje pravice braniti z orožjem. Kan se je nedolžno nasmehnil: "Kdo pa govori o vojni?" "Jaz sem omenil samo skrajne posledice vsakega nasilnega dejanja, ki bi ga zagrešila vaša plemena, če bi se poglavarji u-pirali, ker je vam in s tem posredno tudi njim vzeta letna renta, ki smo jo, ponavljam še enkrat, nakazovali vašemu očetu in samo njemu, ker je on osebno storil velike usluge angleški vladi. Zatrdno upam, da se moja vlada ni zmotila, ko je računala na zvestobo indijskih plemen." "Tudi meni ne ostaja nič drugega, kakor da upam . . ." se je zagonetno nasmehnil Surat- » kan. "Upanje in , sta dve čudoviti ^ jih moremo šele te niti, kadar jih W'V Več kakor uro dj ta razgovor med ^ in angleškim l,ip0 . kakor uro dolgo s" sede, izrekane s P™ som, zaupno in ^ kritosrčnimi P™" .s (Dalje POf ZADNJI Kgfe CLEVELAND 0* ERICH LEIN« SEVERANCE % I Četrtek ®> Soboto 14; orkestralni Vstopnice: SeverilS- r iaK govoril na to njegovo prikrito izzivanje, ki je kljub temu, da no . . ." je bilo izrečeno s prijaznim j Surat-kan si je pogladil bra- glasom, vendar imelo grozilen do in nekaj časa molče gledal prizvok, se je spremenil v poslovnega i predse, preden je odgovoril na! "Visokost, globoko sem pre- JVa&nanilo in JZrah*)ala Globoko potrti od prevelike žalosti, naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem jn znancem prežalostno vest, da je nemila smrt posegla v našo družino in nam pobrala iz naše srede našo preljubljeno mater Alojzijo Mejač ROJENA KAČER ki je po kratki in mučni bolezni za vedno zatisnila svoje mile oči dne 18. februarja 1945, v starosti 58 let. Doma je bila iz Device Marije v Polju. Po opravljeni pogrebni sveti maši v cerkvi Marije Vnebovzete je bila položena k večnemu počitku dne 22. februarja 1945 na Kalva-rijo pokopališče. Tem potom se želimo prav prisrčno zahvaliti Rt. Rev. Msgr. Hribarju za opravljeno pogrebno sveto mašo in druge cerkvene obrede. Prisrčno hvalo želimo izreči tudi vsem sorodnikom in prijateljem, ki so okrasili krsto pokojne s krasnimi venci in sicer: Mr. in Mrs. Frank Močilnikar in družina, Mr. Kačar in družina, Alice Sekulich, Bili Se-kulich, Basil Sekulich, Mr. in Mrs. Albert Glicker in družina, Mr. in Mrs. Joseph Setina in družina, Mr. Joseph Močilnikar in družina, Mr. in Mrs. John Sekulich, Mr. Tony Podobnik, Mr. Mike Zornik, Mr. in Mrs. Knific in družina, Mr. Frank Preveč, podružnica št. 25 SŽZ, St. Clair Grove št. 98 W. C., Apex Electric Shell Line Employees. Prisrčna hvala vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njene duše, in sicer: Mr. in, Mrs. Anton Grdina in družina, Mr. in Mrs. Frank Močilnikar in družina, Mr. in Mrs. Frank Udo-vič, Mrs. Josephine Kolentz, Mr. in Mrs. John Hozian in družina, Mr. Frank Komar, Mr. in Mrs. Martin Vinsek in družina, Rosecliff Rd., Mr. in Mrs. Carl Dekleva, Mr. James Rescic, Mr. in Mrs. John Sesek, Mr. in Mrs. Stark in družina, Mr. in Mrs. Frank Silc, Mr. in Mrs. Anton Skok in družina, Lt. John in Mary Kuhar, Mrs. Frank Tauchar, Mr. in Mrs. Anton Kosoglav, Mr. in Mrs. Daniel Bozchovich, Mr. in Mrs. Anton Kosoglav, Jr., Mr. Joseph Močilnikar in družina, Mr. in Mrs. Anton Stefančič, Jr., Mrs. Mary Oblak, Mrs. Mary Wolf, Mr. in Mrs. Mike Ajdukovich, Miss Julia Miklusev, Mrs. Mary Videtic, društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ, Apex Electric Mfg. Shell Line. Naša prisrčna hvala naj bo izrečena tudi vsem, ki so jo prišli kropit na mrtvaškem odru, kakor tudi vsem, ki so se udeležili pogreba in jo spremili na zadnji poti. Še posebna hvala naj bo izrečena družini Albert Glicker za vso pomoč in požrtvovalnost v bolezni in ob času smrti. Prisrčna hvala A. Grdina pogrebnemu zavodu za vso postrežljivo naklonjenost in tako lepo vodstvo pogreba. Preljubljena in draga mati, žalostna so naša srca, ker Tebe več med nami ni. Globoko potrti Ti želimo: počivaj mirno v hladni zemlji. Tvoj blag spomin pa bomo ohranili v naših srcih do svidenja nad zvezdami. Žalujoči ostali: JACK in LOUIS, sinova # MARY in ROSE poročena Sekulich, hčere Cleveland, Ohio, 12. aprila 1945. Prošnja do društe^ liki* tel" on«' Ker se ima začeti 29. aprila kampanja za pomoč 11 otros zavetiščem, ki spadajo pod oskrbo naše škofijske uprave in je Prl še načrt za ustanovo dodatnih zavodov za otroke, za stare in za mogle, se radi tega naproša cenjena društva, da bi darovala vsaj & vsoto tej tako zaslužni korporaciji: "Catholic Charity Corporation- starč' Že sedaj so ta zavetišča mnogim, tudi našim otrokom i» kom v zavetje. V bodočnosti bo pa nedvomno še več takih slučaj kamor se bo treba obrniti za zavetišče enih ali drugih. Več o teH> še v dopisih pojasnjeno. b« Toplo priporočam to dobrodelno akcijo v podporo. ANTON GRDINA, zastopn' ik. JZakaj jaz ie -Vedno čaKp1*' KO JE MOJ SOSED PRAVKAR D0B>l telefon? MI VEMO, kako cu ko je dobil vaš vi sed čez cesto telefon, ^Q potrpežljivo čakate n1 za telefonsko mesecev strežbo v vaši hiši. ^i, Ne more se vam zam. če se čutite zapostavi zato vam hočemo raz zakaj je vaš sosed dobil telefonsko postrežbo. Morda je 1)1 izmed naslednjih: 1. Vaš sosed ima morda važno pozicijo v važni vojni indust^v„ ali je aktiven pri važni civilni službi, ki se tiče javnega ^ ja, dobrodelnosti ali varnosti—kar zahteva, da je na ra go vsako uro. To mu daje prednost nad druge prošnJc* ^j, 2. Morda je napravil prošnjo za postrežbo mnogo mesecey predno se je preselil in predno je bila napravljena prošnja. 3. J Morda se je preselil v vašo okolico iz hiše v isti *°*eS-efor blizu tam, kjer je imel telefonsko postrežbo. Prenos te ^pr ske postrežbe sedanjih odjemalcev se izvrši, kjer je to goce. V vsakem slučaju bomo pa radi čekirali za vas, zakaj je vaS dobil postrežbo pred vami. . e P Telefonska družba sledi istim proceduram, ki so bile določe ^ uradu za vojno produkcijo, ko je začelo primanjkovati ma to za telefon leta 1942 ter inštalirajo postrežbo po vrsti, kakor pošteno in potrebno. Nam je znano, kaj pomeni telefonska postrežba za vsako obžalujemo, ako nastajajo nevšečnosti pri onih, ki čakajo. Težko nam je tudi, ker vam ne moremo povedati, kdaj vam bomo mogli postreči. Zagotovimo pa vas, da vaše naročilo ne bo pozabljeno in bo izpolnjeno po vrsti, čeprav morda šele kdaj po končni zmagi. Utrne 70** 0mn6 /SH 1/ea«>uft THE OHIO BELL TELEPHONE \ C0-