A
ACTA ENTOMOLOGICA SLOVENICA
LJUBLJANA, JULIJ 2007                  Vol. 15, øt. 1: 51-56
STATUS BRAZDARJA (RHYSODES SULCATUS) V SLOVENIJI
(COLEOPTERA: RHYSODIDAE): DOSEDANJE POZNAVANJE IN
RAZISKOVALNE PERSPEKTIVE
Al Vrezec
Nacionalni inøtitut za biologijo, Veœna pot 111, SI-1001 Ljubljana, Slovenija,
e-mail: al.vrezec@nib.si
Izvleœek – Brazdar (Rhysodes sulcatus) je kot vrsta pragozdnega habitatnega tipa in kot varstveno pomembna vrsta danes v Sloveniji deleæen veœje raziskovalne pozornosti, zlasti v okviru raziskav pri projektu Natura 2000. Vrsta je bila prviœ odkrita v pragozdnem ostanku Rajhenavski Rog v alpinski biogeografski regiji, dne 27. 5. 2006 pa tudi v Krajinskem parku Boœ (SV Slovenija) v celinski biogeografski regiji. Osebek je bil najden na trohneœem leæeœem deblu bukve (Fagus sylvatica) v gozdnem otoku kostanja in bukve (Castaneo-Fagetum) na nadmorski viøini 675 m, obmoœje v polmeru 1 km pa je preteæno pokrito z bukovim gozdom (77 %), ostalo so travniki, paøniki, naselja in druge negozdne povrøine. Najdba nakazuje, da raziskave vrste v Sloveniji ne smejo biti usmerjene zgolj v pragozdne rezervate, paœ pa tudi v gospodarske gozdove, kjer je ohranjena struktura pragozdnega habitatnega tipa z dovolj odmrle lesne mase.
Abstract – STATUS OF RHYSODES SULCATUS IN SLOVENIA (COLEOPTERA: RHYSODIDAE): CURRENT KNOWLEDGE AND RESEARCH PERSPECTIVES
As a virgin forest species and a species of conservation importance, Rhysodes sulcatus is nowadays more studied beetle species in Slovenia, especially in the scope of Natura 2000 project. It was discovered first in a virgin forest reserve Rajhenavski Rog in the alpine biogeographical region, but on 27. 5. 2006 it was also found in the Regional Park Boœ (NE Slovenia) in the continental region. The beetle was found on a dead rotten trunk of Beech (Fagus sylvatica) in a forest fragment of Chestnut and Beech (Castaneo-Fagetum) at elevation 675 m a.s.l. The area 1 km around is covered mainly by Beech forest (77%), the rest by meadows, pastureland, settlements and other non-forest habitat types. This finding of otherwise poorly known species in Slovenia indicates that further studies of the species should be
51
Acta entomologica slovenica, 15 (1), 2007
oriented not only to virgin forest reserves, but also to managed forests where the virgin forest structure is still preserved with a sufficient amount of dead wood available.
Uvod
Z Direktivo EU o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EC) in razglaøanjem potencialnih obmoœij evropskega pomena (pSCI) v Sloveniji v okviru omreæja Natura 2000 so se do neke mere spremenile tudi smernice raziskav hroøœev v Sloveniji, saj kar 16 vrst hroøœev s te direktive æivi tudi v Sloveniji (Drovenik & Pirnat, 2003). Ob doloœanju obmoœij in varstvenih smernic za izbrane vrste pa se je izkazalo, da imamo znanja o njih v Sloveniji relativno malo. V predøtudiji za strokovne podlage omreæja Natura 2000 je bilo kar pet vrst izmed desetih uvrøœenih med pomanjkljivo poznane (Brelih, 2001). Kasneje, pri opredeljevanju predlogov Natura 2000 obmoœij na podlagi hroøœev, pa se je celo izkazalo, da so pomanjkljivosti v poznavanju razøirjenosti, velikosti populacij in ekologije varstveno pomembnih vrst v Sloveniji øe veœje. Pri veœ kot polovici izbranih vrst (10 od 16 vrst hroøœev) na podlagi obstojeœih podatkov in poznavanja ni bilo mogoœe opredeliti obmoœij oziroma so bila ta obmoœja opredeljena pomanjkljivo (Drovenik & Pirnat, 2003). Veœ kot polovica vrst na seznamu direktive je saproksilov, ki v preteklosti pri nas niso bili intenzivno preuœevana ekoloøka skupina hroøœev. Morda so bili nekoliko bolj preuœevani zgolj predstavniki kozliœkov (Cerambycidae; Brelih et al., 2006), veœ podatkov pa je bilo zbranih tudi za rogaœa (Lucanus cervus), ki je karizmatiœna in pri nas pogosta vrsta (Drovenik & Pirnat, 2003). Ostale saproksilne vrste so bile v Sloveniji najdene zgolj priloænostno, mnoge celo pred kratkim, med njimi tudi brazdar (Rhysodes sulcatus; Drovenik & Pirnat, 2003).
Brazdar je stenotopna gozdna vrsta, ki æivi v trhlem lesu odmrlih dreves (Koch, 1989). V srednji Evropi ga priøtevajo med t.i. pragozdne relikte oziroma vrste pragozda (»urwald«), med katere uvrøœamo saproksilne vrste hroøœev, vezane na gozdne sestoje s pragozdno strukturo, katere kljuœni del je odmrla lesna masa in velika pestrost gozdnega prostora (Müller et al., 2005). Intenzivna seœnja in naœin gospodarjenja z gozdovi v mnogih predelih Evrope sta povzroœila lokalna izumrtja vrste. Drevesna vrsta pri izboru mikrohabitata (trhlega debla) brazdarju oœitno ni pomembna, saj je bil najden tako v listavcih kot iglavcih, denimo v jelki (Abies alba), smreki (Picea abies), bukvi (Fagus sylvatica), trepetliki (Populus tremula) in hrastu (Quercus sp.; Burakowski, 1975, Bussler et al., 2005). Bolj pomembna je vlaænost trhline, saj æivi v dokaj vlaænih deblih. Odrasli hroøœi prezimujejo pod lubjem ali v lesu, pogosto v rovih drugih vrst, denimo liœink rogaœa vrste Ceruchus chrysomelinus. Hroøœi se lahko zdruæujejo v manjøe skupine, neredko pa so mednje pomeøane tudi liœinke (Grandi, 1972). Parjenje poteka med majem in septembrom. Liœinke æivijo dve leti in si v trhli les izgrizejo rove, ki so v preseku skoraj okrogli in øiroki 1,5 do 2,0 mm (Burakowski, 1975).
52
Al Vrezec: Status brazdarja (Rhysodes sulcatus) v Sloveniji (Coleoptera: Rhysodidae): dosedanje poznavanje in raziskovalne perspektive
V Sloveniji sta ekologija in razøirjenost brazdarja zelo slabo poznani, œeprav gre za varstveno zelo pomembno vrsto. V œlanku podajam pregled dosedanjega vedenja o vrsti z opisom nove najdbe in z njo povezanih ekoloøkih znaœilnosti habitata brazdarja, ki odpirajo nov pogled na status in ekoloøke znaœilnosti vrste v Sloveniji.
Metoda dela
Vrsto smo iskali v sklopu inventarizacije hroøœev na obmoœju Krajinskega parka Boœ (SV Slovenija). Pri tem smo naœrtno pregledovali leæeœa drevesna debla oziroma hlodovino v maju, juniju in juliju 2006, pri œemer smo evidentirali saproksilne, ksilofagne in micetofagne vrste hroøœev, ki so se na teh deblih pojavljale. Pregledovali smo debla razliœnih drevesnih vrst in razliœnih starostnih kategorij, od sveæe poæaganih dreves do starih trohneœih debel. Glede na najdbo brazdarja smo opisno analizirali okoliøki prostor najdbe v polmeru 1 km glede na rabo tal z GIS orodjem. Rabo tal smo povzeli po MKGP (2002).
Rezultati in razprava
Med majem in julijem 2006 smo na obmoœju Krajinskega parka Boœ pregledali 42 enot hlodovine. Dne 27. 5. 2006 smo pri kraju Sv. Marjeta na nadmorski viøini 675 m na juænem poboœju Boœa na veœjem zasenœenem in trohneœem deblu bukve naøli en primerek brazdarja, ki je œepel prosto na zunanji povrøini lubja. Ob tem in øe nekaterih kasnejøih obiskih lokacije v juniju in juliju smo naøli øe pet drugih saproksilnih in ksilofagnih vrst hroøœev: Rhagium mordax, Stictoleptura rubra, Cerambyx scopolii, Rosalia alpina, Pogonocherus hispidulus in micetofagno vrsto Diaperis boleti. Na celotnem raziskovanem obmoœju Boœa pa øe dodatnih 13 saproksilnih in ksilofagnih vrst: Buprestis rustica, Chrysobothris affinis, Lucanus cervus, Dorcus parallelopipedus, Synodendron cylindricum, Cetonia aurata, Gnorimus nobilis, Prionus coriarius, Rhagium inquisitor, Anoplodera sexguttata, Rutpela maculata, Saphanus piceus in Morinus asper funereus. Med naøtetimi vrstami sta dve uvrøœeni med t.i. pragozdne oziroma urwald vrste: Rhysodes sulcatus in Rosalia alpina (Müller et al., 2005). Ti podatki kaæejo na izredno bogato favno saproksilnih in ksilofagnih hroøœev v Krajinskem parku Boœ, predvsem pa na ohranjenost gozdnih, preteæno bukovih, sestojev.
Brazdar v Sloveniji velja za izjemno redko vrsto, saj je bil do sedaj poznan zgolj iz Rajhenavskega Roga (Drovenik & Pirnat, 2003). Gre za pragozdni rezervat, ki leæi znotraj alpinske biogeografske regije, ki v Sloveniji obsega alpsko in del dinarske regije (Rubin et al., 2005). Obmoœje Boœa pa leæi v celinski regiji, ki obsega ostali del Slovenije (Houston et al., 2005). Gre torej za prvi podatek za brazdarja v celinski regiji v Sloveniji (Sl. 1). S staliøœa razprav o omreæju Natura 2000 v Sloveniji gre za pomemben podatek, saj je bila na dosedanjih biogeografskih seminarjih vrsta obravnavana zgolj v alpinski, ne pa tudi v celinski biogeografski regiji (Zagmajster, 2005, Zagmajster & Skaberne, 2006).
53
Acta entomologica slovenica, 15 (1), 2007
Sl. 1: Trenutno poznavanje razøirjenosti brazdarja (Rhysodes sulcatus) v Sloveniji glede na znane podatke (Drovenik & Pirnat, 2003, ta øtudija)
Najdba pa odpira tudi drug pogled na razøirjenost in ekoloøke zahteve brazdarja v Sloveniji. Pri opredeljevanju pSCI obmoœij v okviru Natura 2000 omreæja za brazdarja je sprva prevladovalo mnenje, da je za to tipiœno vrsto pragozdnega habitatnega tipa potrebno usmeriti ciljne raziskave v pragozdne ostanke po Sloveniji (Drovenik & Pirnat, 2003). Najdba na Boœu to trditev dopolnjuje, saj oœitno pragozdni ostanki niso edini tip gozda, ki ga vrsta zaseda pri nas. Œeprav smo v analizi rabe tal v okolici lokacije najdbe na Boœu ugotovili, da gozd pokriva veœji del obmoœja (77 %), pa 23 % obmoœja ni pokritega z gozdom in predstavlja preteæno ekstenzivne in intenzivne travnike (17 %), zaraøœajoœe povrøine (2 %), sadovnjake (1,5 %), pozidana obmoœja (1 %), v manjøi meri pa øe njive in vinograde. Œeprav poboœje Boœa poraøœa preteæno bukov gozd v sicer dobro ohranjeni fazi starejøega debeljaka, lokacija najdbe brazdarja leæi izven obseænega gozdnega kompleksa v bukovo-kostanjevem (Castaneo-Fagetum) sestoju mlajøega debeljaka, ki ga obkroæajo veœji paøniki in vinogradi. To kaæe na dejstvo, da je struktura gozda z dovolj odmrle lesne mase in debelega drevja ustrezen habitat brazdarja in da njegova razøirjenost ni omejena zgolj na pragozdne in dobro ohranjene sestoje sredi veœjih gozdnih kompleksov. Ko govorimo o pragozdnem habitatnem tipu je zato pomembno poudariti, da gre za specifiœno strukturo gozda in ne za dejanski pragozdni rezervat. Tak tip gozda pa je spriœo dokaj dobrega in sonaravnega
54
Al Vrezec: Status brazdarja (Rhysodes sulcatus) v Sloveniji (Coleoptera: Rhysodidae): dosedanje poznavanje in raziskovalne perspektive
gospodarjenja s slovenskimi gozdovi v preteklosti danes pri nas dokaj razøirjen. Zaradi tega bo potrebno nadaljnje raziskave brazdarja v Sloveniji razøiriti tudi na ostale gospodarske gozdove in ugotoviti, v kolikøni meri in kje ti gozdovi øe ustrezajo strukturi pragozdnega habitatnega tipa. Dober indikator takega stanja so prav t.i. vrste s pragozdnim znaœajem ali urwald vrste, med katere sodi tudi brazdar (Müller et al., 2005).
Zahvala
Raziskava hroøœev v Krajinskem parku Boœ je bila izvedena v okviru projekta »Inventarizacija flore in izbranih æivalskih skupin v Krajinskem parku Boœ na obmoœju obœine Rogaøka Slatina«, ki ga je financirala obœina Rogaøka Slatina v okviru programa Phare (nosilec projekta: Center za kartografijo favne in flore). Karto razøirjenosti je izdelal Ali Øalamun (CKFF). Za analizo podatkov rabe tal se zahvaljujem Damijanu Denacu, za pomoœ na terenu pa Petri Vrh Vrezec. Za popravke besedila se zahvaljujem recenzentu Savu Brelihu.
Literatura
Brelih, S., 2001: Hroøœi (Coleoptera). V: Kryøtufek, B. in Kotarac, M. (eds.):
Raziskava razøirjenosti evropsko pomembnih vrst v Sloveniji. Konœno poroœilo.
Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. Brelih, S., Drovenik, P. in Pirnat, A., 2006: Gradivo za favno hroøœev (Coleoptera)
Slovenije,    2.    prispevek:    Polyphaga:    Chrysomelidae    (=Phytophaga):
Cerambycidae. Scopolia, 58: 1-442. Burakowski, B., 1975: Descriptions of larva and pupa of Rhysodes sulcatus (F.)
(Coleoptera, Rhysodidae) and notes on the bionomy of this species. Annales
Zoologici, 32 (12): 271-287. Bussler, H., Müller, J. in Dorka, V., 2005: European natural heritage: the
saproxylic beetles in the proposed Parcul national Defileul Jiului. Analele ICAS,
48: 55-71. Drovenik, B. in Pirnat A., 2003: Strokovna izhodiøœa za vzpostavljanje omreæja
Natura 2000, Hroøœi (Coleoptera), konœno poroœilo. 88 pp. Bioloøki inøtitut
Jovana Hadæija ZRC SAZU, Ljubljana. Grandi, G., 1972: Comparative Morphology and Ethology of Insect with a
Specialized Diet, Rhysodes germari Ganglb. Boll. Entom. Bologna, 30: 31-47. Houston, J., Eriksson, M., Fritz, M. in Küper, B., 2005: Natura 2000 in the
Continental region. 12 pp. Office for Official Publications of the European
Communities, Luxembourgh. Koch, K., 1989: Die Käfer Mitteleuropas, Ökologie, Band 1. 440 pp. Goecke &
Evers Verlag, Krefeld. MKGP, 2002: Karta dejanske rabe tal. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano, Ljubljana.
55
Acta entomologica slovenica, 15 (1), 2007
Müller, J., Bußler, H., Bense, U., Brustel, H., Flechtner, G., Fowles, A., Kahlen, M., Möller, G., Mühle, H., Schmidl, J. in Zabransky, P., 2005: Urwald relict species – Saproxylic beetles indicating structural qualities and habitat tradition. Waldökologie online, 2 (2005): 106-113.
Rubin, A., Eriksson, M. in Fritz, M., 2005: Natura 2000 in the Alpine region.12 pp. Office for Official Publications of the European Communities, Luxembourgh.
Zagmajster, M., 2005: Pregled konœnih odloœitev Biogeografskega seminarja – Alpinska regija, z vkljuœenimi NVO staliøœi. Kranjska gora, 30.-31.5.2005 (verzija 7.6.2005).
Zagmajster, M. in Skaberne, B., 2006: Pregled konœnih odloœitev Biogeografskega seminarja – Celinska regija, z vkljuœenimi NVO staliøœi. Darova (CZ), 26.-28.4.2006 (verzija 28.5.2006).
Prejeto / Received: 19. 12. 2006
56