• 0D14.—21.SEPTEMBRA
Teden boja proti kajenju
Kajenje je danes ena največjih nevarnosti za zdravje. a tudi nevar-nost, ki se ji lahko izognemo. Zmanjševanje posledic kajenja pa je po-gojeno tako s trdno podporo družbenih dejavnikov kot z osvešče-nostjo javnega mnenja in kadilcev — slednjih ob zavesti, da škodujejo sebi in drugim, ki so izpostavljeni njih rarvadi.
Kajenje je nemajhen dejavnik pri pojavih pljučnega raka in karcinomov v ustih, v požiralni-ku, želodcu, dvanajsterniku in na mehurju, pri kroničnem bronhi-tisu in efizemu, pri boleznih srca in ožilja itn. Če bi se prešteli ka-dilci in nekadilci danes in potem spet čez deset let, bi ugotovili, da je med umrlimi veliko več kadil-cev kot nekadilcev.
Ne gre za zgolj umrljivost. ampak tudi za otežkočeno diha-nje in gibanje nasploh, v začetku za vrsto tegob. ki se polagoma razvrščajo v vrsto bolečin in jem-ljejo moč in sposobnost za nor-malno delo in srečno življenje. Kadilci večkrat obolevajo, zaradi stalne navzočnosti ogljikovega monoksida je njihova odpornost proti obolenju dihal bistveno zmanjšana. Mnogi med njimi se ¦na  zunaj  še  čutijo  zdrave  in
močne, vendar jih že muči bron-hitis, pogosteje imajo težave s srcem, pri hoji bolečine v mečih ipd.
Kako podaljšati življenje ka-dilcem? Mladi naj čim kasneje sežejo — že če morejo — po ci-gareti, kadijo naj čimraanj škod-ljive cigarete. Največkrat pa lahko kadilci store sami, če opu-stijo to za zdravje tako zelo škod-ljivo razvado. Zmaga nad to ra-zvado se ne odraža le v tem, da se bo bivši kadilec rešil marsikatere nevarnosti, ki mu je že močno ogrozila varno življenje; ta zmaga ima tudi močne psihične učinke in prijetne spremembe. Marsikdo začenja po tem sicer težavnem dejanju razmišljati: »Ne, ne~ bom kadil, se že bolje počutim! Naj mar še naprej za-strupljam svoja pljuča? Saj nisem  slabič.  Proglašam  svojo
neodvisnost. Zdaj lahko živim brez kaje.«
Vsak bivši kadilec se veseli sprememb v življenju, ki mu jih je prinesla opustitev kajenja. Zjutraj ne izkašljuje več sluzi in stanovanje ne smrdi več po ule-ženem nikotinu, ne muči ga več slaba vest zaradi kajenja vpričo otrok, pri plavanju, teku, smuča-nju ali pri hoji v planine sapa vedno manj nagaja...
Organizadja Rdečega križa vlaga velike napore v boj proti kajenju. To je njena stalna nalo-ga; ne le v tem tednu. Člani RK, pedagogi, zdravniki, mentorji se zavedajo, da imajo največjo možnost v preventivi, v prepre-čevanju, v poučevanju mladih. Največje uspche lahko dosežejo z vključevanjem občanov. v vse oblike zdravstvene vzgoje, s pri-zadevanjem, da bi kadilci kajenje omejili, saj se zavedajo, da je opuščanje kajenja proces ki je tako kot navajanje na dgarete osebni odnos človeka do svojega zdravja in do življenja.
JOŽE PRAPROTNIK