PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 150 lir	Leto XXX. Št. 233 (8939)	TRST, sobota, 5. oktobra 197«
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PREDSEDNIK LEONE BO V PONEDELJEK PRIČEL POSVETOVANJA ZA SESTAVO NOVE VLADE
Ključ vladne krize ni v formulah pač pa v odnosu do problemov družbe
Donat-Cattin in Segre o grobem ameriškem vmešavanju v italijansko notranjo politiko ■ Veleposlanik ZDA John Volpe za predčasne volitve in centristično koalicijo ■ Socialistični predstavniki opozarjajo na zahteve delavskega razreda
Rlfyl, 4. __ Predsednik republike Leone bo pričel šele v po-
nedeljek posvetovanja o možnostih rešitve vladne krize, ki je izbruhnila po odstopu Rumorjevega kabineta, vendar prevladuje splošno mnenje, da bo kriza dolga in zapletena zaradi ostrine v odnosih med strankami in tudi zaradi zunanjih pritiskov, predvsem iz ZDA, ki težijo k izločitvi socialistov iz vlade in povratku k centrizmu in «trdi roki».
Istočasno s prvimi Leonejevimi posveti pa se bodo zbrala vodstva skoraj vseh italijanskih strank, ki bodo morala razpravljati o predlogih, tako glede «politične formule», kot tudi o vsebini gospodarske politike nove vlade. Stranke se
20 let
Londonskega
sporazuma
Na današnji dan pred 20 leti je bil podpisan tako imenovani Londonski sporazum, s katerim je bilo, z razdelitvijo Svobodnega tržaškega ozemlja, dokončno urejeno mejno vprašanje med Italijo in Jugoslavijo. Ta sporazum je omogočil razvoj dobrih sosedskih odnosov med obema državama in odprto mejo, ki je postala zgled mirnega in plodnega sožitja med dvema državama z različno notranjo ureditvijo.
S Posebnim statutom, priloženim londonski Spomenici o soglasju, pa je bila določena zaščita pravic narodnostnih manjšin, ki so po novi razmejitvi ostale v obeh državah.
Po 20 letih moramo, kljub spremenjenemu ozračju, ki je rezultat Londonskega sporazuma, ugotoviti, da se mnoge bistvene točke Posebnega statuta, ki bi nam zagotovile enakopraven položaj z večino in zaščitile naše narodne pravice, kar je bil tudi namen Posebnega statuta, žal še vedno ne izvajajo in da je zato še vedno potreben največji napor slovenske narodne skupnosti in demokratičnih sil v Italiji v boju za našo celovito narodnostno zaščito.
bodo morale odločiti tudi o izzivalni zahtevi socialdemokratov po razpustu parlamenta in predhodnih volitvah.
Leonejev «koledar posvetovanj» je bil že objavljen. V ponedeljek bo sprejel bivše predsednike republike, predsednike zbornic in bivše predsednike vlad. V torek bo, po vrsti, sprejel voditelje KPI in KD, v sredo PLI, MSI, PSDI, v četrtek PSI, PRI, neodvisne levice in mešane skupine.
Razumljivo je, da v rimskih političnih krogih že krožijo imena ljudi, ki jih KD namerava predlagati Leoneju za prvi mandat. Med temi naj bi bili Piccoli, Moro, Rumor, Andreotti in Fanfani, vendar je slednji že odklonil rekoč, da hoče ostati na čelu KD.
Resnici na ljubo pa ime mandatarjev v tem političnem trenutku nima posebnega pomena, saj se politiki sprašujejo, ali bo sploh mogoče sestaviti novo vlado. Govori se o «formulah» in s tem v zvezi se omenja tri možnosti koalicije: med KD, PRI in PSDI, centristično koalicijo s PLI ter dvostransko vlado KD - PSI. Vsaka izmed teh rešitev pomeni, seveda, različno gospodarsko politiko in torej nov preobrat v političnem življenju Italije, glede katerega se mora odločiti v prvi vrsti večinska stranka. Govori se tudi o možnosti sestave enobarvne demokrščanske vlade, ki naj bi vodila državo do predhodnih volitev.
O tem bo brez dvoma govor na zasedanjih vodstev strank. V ponedeljek se bodo sestala demokristjani (vodstvo stranke in poslanskih skupin), PLI, centralni komite PSDI, medtem ko so socialisti napovedali za torek sestanek tajništva.
Pred sejo strankinega vodstva so se ločeno sestali «dorotejci». Seje so se udeležili Rumor, Piccoli in Taviani. Ločeno so se sestali tudi predstavniki levih struj v KD: mo-rotejci, «Forze nuove» in «bazisti». sklenili so predložiti na ponedeljkovi seji vodstva stranke svoj eno ten politični dokument.
O bistvu krize so spregovorili razni politični predstavniki. Med temi je brez dvoma zanimiv intervju poslanca Donat-Cattina, voditelja leve struje «Forze nuove» v KD. Donat-Cattin trdi namreč, da ga je presenetila izjava ameriškega veleposlanika v Italiji, Johna Volpeja, ki je pred Leonejevim potovanjem v ZDA dejal, da «so za Ameriko koristne predhodne volitve, na katerih naj bi zmagala koalicija, med sredinskimi strankami — KD, PS Dl, PRI, PLI», češ da bi «taka koalicija morala normalizirati Ita-
litika ni prišla do izraza v washing-tonskih razgovorih, čeprav so znane «Kissingerjeve skomine po kirurških posegih».
«V Italiji» je poudaril, se «moramo bati predvsem slabe vlade». Socialistični prvak Vittorelli pa je spregovoril o gospodarskih aspektih krize. Dogovorili smo se, je dejal, za «zamrznitev kreditov» do konca septembra, ne pa preko tega roka. Nič hudega ni torej zahtevala PSI, če se je zavzela za «spoštovanje dogovorjenega programa». PSI, je dejal, se ne zavzema za to ali ono formulo: glavno je zaščititi koristi delavskega razreda.
Kdor bi pa hotel socialiste spet v vladi, je zaključil Vittorelli, mora zajamčiti predvsem delavsko zaposlitev, trdnost demokratičnega režima pred reakcijo, neglede na podpore, ki jih prevratniki uživajo v višjih krogih.
O gospodarstvu piše tudi republikansko glasilo, ki sindikate in socialiste obtožuje, da so načeli vprašanje «sprememb v družbeni in gospodarski pohtiki». Tudi PRI je mnenja, da je sedanja kriza ža-
lijo in utrditi demokracijo».
Donat-Cattin ugotavlja, da «obstaja enakost pogledov med Volpe-jem, Fanfanijem in Tanassijem», predhodne volitve pa so morda «skrita zamisel» Fanfanija, ki je doslej zbral že serijo političnih porazov. Po predhodnih volitvah, je dejal Donat-Cattin, bi v Italiji nastala zmeda. KD bi izgubila na levo najmanj poldrugi milijon glasov, na desni pa pridobila nekaj sto tisoč. V takih pogojih bi morala KD izbirati med zavezništvom z levico ali pa z MSI, toda v takem primeru ne bi mogla računati na disciplino levih struj, ki bi nikoli ne glasovale za vlado s fašisti.
Donat-Cattin je nato napadel tudi socialiste, češ da so zadnje čase zahtevali «važna ministrstva» (notranje ministrstvo za uspešnejši boj proti fašizmu, op. ur.), čeprav se ne morejo «pohvaliti, da bi socialisti v vladi naredili kaj posebno novega».
Glede imen možnih mandatarjev je Donat - Cattin dal razumeti, da njegova struja ne bi podprla kandidature Andreottija.
Po teh izjavah se je takoj oglasil posl. Sergio Segre, ki pri CK KPI odgovarja za zunanjo politiko. Poudaril je, da gre za grobo vmešavanje ZDA v italijansko notranjo politiko, ki globoko žali demokratičnost vsega ljudstva. Italija, je dejal, mora ohraniti neodvisnost v svojih gospodarskih, političnih in družbenih odločitvah, brez tujega pogojevanja.
O vsebini krize, posebno še po grobem napadu socialdemokratskega prvaka Tanassija je namestnik tajnika PSI Giovanni Mosca dejal, da so Tanassijeve obtožbe o «socialističnem sodelovanju s komunisti» iz trte izvite in služijo le za zaostrovanje polemik. Mosca je, kljub temu, podčrtal trditev, da je PSI za samostojnost Italije v okviru zahodnega sveta, medtem ko da «KPI temu še ni dozorela».
Drugi socialistični prvak. Bettino Jih obratov bo namreč delalo samo Craxi, pa ga je Tanassi prepričal s tri dni na teden za sk ih 24 de svojimi izjavami, da se danes kuje ,ovnih ur (namesto predvidenih 40 novo centristično zavezništvo. PSDI urna teden). ukrep stopi v ve|iav0 s skusa zbrati glasove, ki bodo nujno .	^	n at -
ušli izpod strehe neofašistične stran-	za Iz-
sociaTiston ZatKonfwiističnon^«nevar- ^	12% °Sebnega
nost» pa prikazujejo te centristične dohoc k'1 oseb|a' sile v tujini kot izgovor za politični Dopolnilna blagajna bi morala po-okret proti desni.	skrbeti tudi za osebje avtomobilske
Glede ameriškega vmešavanja je tovarne «Lancia» v Chivassu in Tu-Craxi dejal, da «k sreči Moro nijrinu (6000 delavcev), katerim so Tanassi» in da zato upa, da ta po- prav tako proti volji sindikatov skr-
iiiimiiimiiimmiiiiiiiiiimmiiimiitiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiHimMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiii
Štafete na poti v Sovodnje
pletena in težka, vendar izhaja iz njenih stališč razpoložljivost za vsakršno rešitev.
Predčasne volitve bi pomenile samo odločitev odgovornosti v trenutku, ko razsaja gospodarska kriza, je dejal tajnik CLSL Bruno Storti, ki je poudaril, da je glavno vprašanje, o katerem bodo morale stranke razpravljati prav to, ali naj nosijo breme krize delavci ali pa v večji meri bogatejši sloji. «Naše gospodarske račune lahko uravnovesimo», je zaključil, «če odpravimo razsipavanja, parazitar-ne položaje, davčne utaje in špekulacije».
Tisti, ki so sprožili vladno krizo skušajo prikriti svojo težnjo po rušenju demokracije, je dodal član tajništva UIL Rufino, ki meni, da se pod krinko krize skuša pripeljati Italija do frontalnega spopada in «trde roke» v gospodarstvu, proti volji delavstva. Toda delavski razred je že v preteklosti obračunal s j takimi težnjami in ni dvoma, da se ! bo to zgodilo tudi sedaj, če bi kdo segel po podobnih rešitvah.
Pugled v dvorano Kulturnega doma med včerajšnjo slavnostno akademijo
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiuuuRAiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiii'imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiHiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
GROBO IZZIVANJE SINDIKALNEGA GIBANJA
Po samovoljnem sklepu FIAT bo 70 tisoč delavcev avtomobilske industrije delalo le 24 ur na teden
— V resni nevarnosti delo v manjših tovarnah, ki so odvisne od FIAT - Sindikati zahtevajo posredovanje vlade - Minister Bertoldi (PSI) podpira delavske protipredloge Trentin napoveduje oster odgovor delavcev v vseh sektorjih italijanske industrije
TURIN, 4. — Položaj v Turinu postaja dramatičen. Po prekinitvi pogajanj med upravo družbe FIAT in sindikati kovinarjev, ki so predložili voditeljem avtomobilskega «frusta» protipogoje za izhod iz sedanje proizvodne krize, je FIAT sklenila stopiti na pot skrajne zaostritve. Kmalu po poldnevu je namreč glasnik turinske industrije sporočil predstavnikom sindikatov, da je FIAT sklenila skrčiti delovni urnik za skoraj 70% delavcev. 65 tisoč delavcev avtomobilskih tovarnah «Mirafiori» in drugih manj-
čili tedenski urnik na 24 ur. Ukrepi uprave FIAT naj bi veljali do konca prihodnjega januarja in naj bi delavcem dejansko prikrajšali osebni dohodek za skupnih sto tisoč lir.
Glasnik Fiatove uprave, Sandro Doglio, je nadalje sporočil, da u-tegne veljati skrčenje delovnega urnika tudi za nadaljnjih 8500 delavcev obratov, ki so povezani z dejavnostjo FIAT. To so «Cromodora» (2300 delavcev), IVI (860 delavcev), STARS (2500 delavcev), «Weber» v Bologni (2000 delavcev), SIEM (600 delavcev) «Abarth» (250 delavcev) in še nekatere druge.
Poleg tega pa FIAT razmišlja še o tem, da bi zaprla svoje obrate ob priliki božičnih in novoletnih praznikov.
Tako namerava namreč turinska industrija na ramenih in na koži svojih delavcev restrukturirati proizvodnjo in premostiti stagnacijo v prodajah, zaradi katere mora skrčiti svojo avtomobilsko proizvodnjo za 200 tisoč vozil.
Razumljivo je, da smo — sredi vladne krize — priča izzivalnemu poskusu, da bi sindikalno gibanje postavili na kolena s takimi drastičnimi ukrepi. Ne gre pozabiti, da so sindikati kovinarjev bili pripravljeni razpravljati o restrukturaciji Fiatove proizvodnje, a le pod pogojem, da jih uprava seznani z letnimi proizvodnimi programi po sektorjih.
Na enostranski sklep Fiatove u-prave so takoj reagirala sindikalna vodstva. Tajniki sindikalne federacije Lama, Storti in Vanni so nemudoma sporočili predsedniku vlade Rumorju, da zahtevajo posredovanje vlade v nastalem sporu.
Minister za delo, socialist Bertol di, je takoj (v prvih popoldanskih
S štafetami, ki so včeraj krenile na pot iz štirih smeri Primorske: iz Rezije in Benečije, iz Pirana preko Krasa, iz Trsta čez Bazovico in Nabrežino ter iz Tolmina po Soški dolini, in ki se bodo danes združile v Sovoiinjah, se bodo v tem občinskem središču na Goriškem danes pod večer zaključile prireditve v počastitev 50. obletnice ustanovitve Zveze slovenskih športnih društev v Italiji, ali kakor se je takrat imenovala «Športno udruženje». Berite poročilo na tretji strani. (Na sliki: v imenu Združenja slovenskih športnih društev Vojko Kocman podaja štafetno palico prvemu tekaču v Trstu)
urah) sporočil, da je sklical pred- ji bodo posojilo odobrili, bo zanj stavnike sindikatov in uprave FIAT, I morala plačati 7-odstotne obresti,
Medtem ko se predsednik republike Leone pripravlja na posvetovanja za sestavo nove vlade, ki se bodo pričela v ponedeljek, se razvija in zaostruje polemika o perspektivah vladne krize. V ta okvir spada izjava voditelja demokrščanske levice Donat-Cattina, ki je obtožil Fanfanija in Tanassija, da sledita nasvetom ameriškega veleposlanika Volpeja, po katerem je edina rešitev v novih volitvah, sestavi centristične koalicije in «trdi roki» v gospodarstvu.
Zaskrbljujoča vest pa prihaja
SVEČANA AKADEMIJA V KULTURNEM DOMU V POČASTITEV lOOLETNICE USTANOVITVE
DELOVANJE «EDINOSTI» - POMEMBEN ELEMENT V PROCESU CELOTNEGA ZORENJA SLOV. NARODA
Tako je med drugim poudaril slavnostni govornik Miroslav Košuta ■ Prisotni številni ugledni predstavniki slovenskega političnega, javnega, kulturnega in znanstvenega življenja - Ubran kulturni spored
Na pobudo in v priredbi Narodne in šudijske knjižnice v Trstu je bila sinoči v Kulturnem domu slavnostna akademija v počastitev 100-letnice ustanovitve slovenskega političnega društva «Edinost». Med številnimi udeleženci akademije je bilo več uglednih osebnosti, ki so bile bodisi v samem vodstvu, bodisi med članstvom društva «Edinost», prisotni so bili mnogi ugledni predstavniki iz matične domovine, slovenski izvoljeni predstavniki v razne krajevne uprave na Tržaškem in Goriškem, mnogi slovenski kulturni, politični in javni delavci, polnoštevilno pa so se akademije udeležili tudi slovenski zgodovinarji, ki so v okviru svojega XVII. zborovanja včeraj zasedali v Trstu in s posebnim znanstvenim referatom tudi sami počastili ta za tržaške in za vse Slovence zgodovinski narodni jubilej.
Slavnostni govor je imel pesnik in kulturni delavec Miroslav Košuta.
«Zbrali smo se — je dejal v u-vodu — da se spomnimo dogodka, čigar posledice so bile v zgodovini slovenskega ljudstva ob njegovi zahodni narolnostm meji izjemnega pomena, zbrali smo se, da počastimo spomin ljudi, ki so s svojim življenjem in delom zapustili nezamenljivo sled v naši politiki in gospodarstvu, v naši kulturi in, predvsem, v naši narodni zavesti».
Nadaljeval je:
20. septembra 1874 je skupina slovenskih rodoljubov v tržaškem predmestju pri Sv. Ivanu ustanovila politično društvo, eno izmed mnogih v tistih dneh druge sprostitve pod razprtimi krili in razkrečenimi kremplji dvoglavega avstrijskega orla. Prav temu društvu pa je bilo usojeno, da se zaradi specifičnih razmer in usodnih zgodo-vinskih zapletov vzdigne nad vsa ostala, tako da nam zveni danes njegovo ime kot eden izmed temeljnih opornikov v naši preteklosti: ime, ki je že samo bilo geslo in program — Edinost. Res je sicer, da kot Edinost živi v primorskem človeku predvsem istoimenski časopis, ki ga je politično društvo začelo izdajati dve leti po svoji ustanovitvi, vendar pa je tudi res. da je bil ta list popoln izraz samega društva. Če je bila politična organizacija našemu ljudstvu potrebna, «da brani njegove pravice in oo-spešuje njegov napredek», je bilo tej organizaciji nedvomno prav tako nujno potrebno glasilo Brez njega si je kaj težko zamišljatt uspešno izpolnjevanje zadane naloge. Josip Wilfan je upravičeno poudarjal velik pomen, ki ga je imela tako za samo politično društvo kakor za njegovo glasilo ta njuna trajna zveza in skupnost. «Že od vsega začetka sta se vzajemno dopolnjevala in podpirala» pravi Wilfan. «Organizacija je navdajala list z duhom discipline in z globoko zavestjo odgovornosti, list pa je združeval njene člane in svoje brav-ce v eno družino, širil njihov krog, budil, poglabljal in vedinjal njihovo politično hotenje in čutenje.»
Govornik je nato v strnjenih besedah priklical v spomin sto let od ustanovitve društva «Edinost», teh — kot je dejal — «sto burnih, upornih, krvavih in kljubujočih let». Začel je pri narodnem prebujenju Slovencev v drugi polovici 18. stoletja, ki je dobilo politično vsebino in polet v revolucionarnem letu 1848, ko so dunajskemu društvu Slovenija sledile ustanovitve političnih organizacij v raznih slovenskih mestih in na jesen tudi v Trstu in Gorici, kjer dobimo Slavjan-sko društvo in Slavjansko bralno društvo. Omenil je Bachov absolutizem, leto 1866 z odcepitvijo 40 tisoč Slovencev v Benečiji in Reziji od narodovega telesa, nastanek političnega društva «Soča» v Gorici leta 1869 in nazadnje ustanovitev političnega društva «Edinost» leta 1874 v Trobčevi hiši pri Sv. Ivanu, ki «že kmalu prerase tržaški okvir in postane politično društvo za vso Primorsko in "je kot tako do konca prve svetovne vojne najpomembnejša organizacija Slovencev v mestu Trstu in njegovi okolici. V času po prvi svetovni vojni do leta 1927, ko so ga fašistične oblasti razpustile, pa je bilo društvo najpomembnejša politična organizacija s programom obrambe narodnostnih pravic Slovencev in Hrvatov v takrat od Italije zasedeni Julijski krajini».
Govornik se je spomnil vodilnih osebnosti društva, ki je bilo «edina meščanska politična organizacija, ki se je lahko uspešno spoprijela v narodnostnem boju»; prešel je na nastop slovenskega delavskega gibanja v Trstu v osemdesetih letih in na Regentovo oceno slovenskega narodnega gibanja v Trstu, za katero je — kot politični nasprotnik — dejal, da je bilo «objektivno demokratično in je tedaj nudilo vsem slojem slovenskega
ob ločenih urah. Bertoldi je še izrazil upanje, da mu bo uspelo izdelati predlog o rešitvi spora, morda v roku enega dne.
Minister Bertoldi je najprej sprejel predstavnike sindikatov. K njemu so prišli sindikalisti Scheda, Marianetti, Boni (CGIL), Ravenna (UIL), Trentin in Benvenuto (kovinarska federacija).
Pred sestankom je minister Bertoldi povedal časnikarjem svoje mnenje. Dejal je, da ga skrbi odjek sklepa FIAT, saj je očitno, da ne gre samo za 65 tisoč delavcev, pač pa da se bodo ukrepi Fiatovega vodstva odrazili tudi na druge manjše industrije, ki «gravitirajo» okoli tovarn FIAT.
Bertoldi je še dejal, da nasprotuje «enostranskim» sklepom, pač pa da meni, da so protipredlogi sindikatov
«resen temelj za razpravo», boji se pa, da spora ne bo mogoče rešiti zlahka.
Medtem je prispela še vest, da so skrčili delovne umike tudi v obratih «Autobianchi» (nad 4 tisoč delavcev). Tu so sindikati sklenili, da bodo v odgovor na ta ukrep svetovali delavcem, naj zmanjšajo na najnižjo raven produktivnost svojega dela.
V zvezi s sklepom uprave FIAT je sindikalist Trentin izjavil, da je zahteval od ministra Bertoldija, naj ne sprejme Fiatove zahteve po posegu dopolnilne blagajne in s tem prisili FIAT k pogajanjem.
Sindikati, je dejal, so predlagali u-pravi FIAT postopno krčenje avtomobilske proizvodnje do meja, ko bi se izčrpale odvečne zaloge neprodanih vozil, toda le pod pogojem, da
se vzporedno krepijo drugi sektorji, kjer ni bistvena proizvodnja zaseb-nili vozil
Ker bi tak sporazum ne predstavljal težkih finančnih bremen za tovarno, ki se je itak močno okoristila na tujih tržiščih s konkurenčnostjo proizvoda po inflacijskih cenah, je Trentin izrazil mnenje, da je poteza vodstva FIAT predvsem «političnega posega v vladno krizo».
Sindikati dajejo Fiatu možnost, da se premisli in prekliče svoje sklepe. V nasprotnem primeru, je dejal, bo delavsko gibanje nastopilo z vso o-strino. Protestno gibanje bo. v takem primeru, nujno zajelo vso italijansko industrijo in ne samo FIAT. Namig Agnelliju, ki je predsednik «Confin-dustrie» je bil dovolj jasen in razumljiv.
Z USTANOVITVIJO POSEBNEGA ŠTUDIJSKEGA ODBORA
Zaključeno letošnje zasedanje mednarodnega monetarnega sklada
Vprašanje cene petroleja vseskozi v ospredju zasedanja - Italija bo najela posojilo 450 milijonov dolarjev za kritje petrolejskega primanjkljaja
WASHINGTON, 4. — Medtem ko se zaključuje letošnje zasedanje mednarodnega monetarnega sklada in svetovne banke, ki so se ga udeležili zakladni ministri in ravnatelji osrednjih bančnih ustanov 128 držav, prihaja iz Washingtona vest, da bo Italija najela iz posebnega sklada, katerega namen je pomagati članicam, da bi krile primanjkljaj, ki izhaja iz podražitve petrolejskih proizvodov, posojilo 450 milijonov dolarjev kar znaša približno 300 milijard lir. Italija je pred časom že najela posojilo za kritje petrolejskega primanjkljaja v višini 315 milijonov dolarjev. Če
Iz prvih poročil iz Washingtona je razvidno, da so sestavili poseben 20-članski odbor, katerega naloga bo določiti konkretne ukrepe, s katerimi bi zmanjšali hud petrolejski primanjkljaj držav po-trošnic petroleja. V okviru tega bodo začeli prvi učinkovit dialog med proizvajalci petroleja in potrošniki, v njem pa bodo predstavniki tako industrijskih držav, kot držav v razvoju in držav izvoznic nafte. Novi organizem bo moral proučiti primanjkljaj v bilancah raznih držav ter bo moral določiti možnost ponovne investicije petrodolarjev. Odbor bo tudi pred-
kar je na sedanjem finančnem trgu 1 lagal, za koliko naj se zviša sklad zelo nizka mera.	|za kritje petrolejskega primanj-
JJAlI VJlS a
istočasno iz Turina, kjer je vodstvo FIAT samovoljno sklenilo skrčiti na 24 ur tedensko delovni urnik 65 tisoč delavcev, katerim se pridružujejo se tisoči u-sluzbencev od avtomobilske industrije odvisnih obratov. Če FIAT, po posredovanju vlade, ne bo preklical svojega sklepa, napovedujejo sindikati zaostritev
stavkovnega boja, ki utegne zajeti vse veje industrijske dejavnosti v Italiji.
V Kulturnem domu v Trstu je bila sinoči slavnostna akademija ob 100-letnici ustanovitve slovenskega političnega društva «Edinost». Svečanosti, na kateri je o tej zgodovinski obletnici za tržaške in za vse Slovence, govoril Miroslav Košuta, so se udeležili tudi slovenski zgodovinarji, ki so včeraj za en dan prenesli svoje zborovanje v Trst in ga posvet’li prav počastitvi stoletnice «Edinosti».
kljaja raznih držav potrosnic.
Na zasedanju mednarodnega monetarnega sklada so tudi priznali, da bo treba posvetiti posebno pozornost državam v razvoju, ki jih je petrolejska kriza še najbolj prizadela, Nekatere od teh držav niti od daleč ne morejo plačevati interesov na posojila po obrestnih merah, ki so sedaj v veljavi.
Petrolejska kriza pa nikakor ni zgolj vprašanje financiranja. Potrebna je globalna in dosledna politika na področju energetske potrošnje. Še zlastj je potrebno, da države potrošnice uvedejo strogo omejitev porabe, kar predpostavlja ne samo zmanjšanje zasebne potrošnje petroleja, temveč tudi pre-osnovo industrijske porabe petroleja. Pri tem je treba nujno poiskati druge energetske vire, ki naj bi nadomestil; petrolej. Vprašanje drugih energetskih virov bi morale posebno proučiti države, kot so npr. Italija in Japonska, katerih industrija je vezana za približno 75 odst. na potrošnjo petroleja.
Prihodnja seja novega odbora bo ob polovici januarja, do tedaj bodo države proizvajalke petroleja po vsej verjetnosti določile, koliko bodo prispevale v sklad za posojila.
(Nadaljevanje na 8. strani)
ODLOČEN SKLEP DEŽELNEGA ODBORA PSI
Socialisti se ne bodo pogajali o obnovitvi levosredinske uprave
Podpredsednik deželnega sveta Pittoni o nujnosti krize tržaške občinske uprave
Deželni odbor socialistične stranke je po obsežni in poglobljeni preučitvi vsedržavnega in deželnega političnega položaja soglasno zavrnil demokristjanski predlog, da se prično pogajanja o obnovitvi štiri-stranske koalicije in da se tako reši kriza deželne uprave. To stališče je utemeljeno tako z vsedržavnim položajem, kot tudi s krajevnimi razmerami. Predvsem pravijo socialisti, da ni mogoče vsedržavne krize avtomatično prenašati v Trst. da pa ima nedvomno resen vpliv zaradi jasno izraženih teženj, da se socialisti vržejo iz vladne kombinacije na zahteve, ki so prišle izven Italije.
Podpredsednik deželnega sveta Pittoni je v zvezi s stališčem deželnega odbora PSI izjavil, da mora sedaj KD pojasniti, kaj hoče, ali namerava še vedno ohraniti svojo hegemonijo, ali pa bo preučila resnično težavno socialno in drugo stanje. Vse kaže, da hodi po stari poti, kot je to tudi prišlo do izraza s ponovnim imenovanjem Comellija za kandidata za predsednika deželnega odbora. Ne gre torej za kakršen koli mehanizem, ali avtomatizem, vendar pa je deželni odbor PSI moral upoštevati dejstvo, da Tanassi v Rimu zahetva izgon socialistov iz vlade in da je videmski tajnik PSDI to stališče takoj ponovil.
Pittoni je tudi podčrtal, da se vsedržavno politično stanje nujno
odraža na krajevni ravni, in to tudi v Trstu, kjer so že obstajale tako resne težave, da je kriza tržaške občinske uprave postala neizbežna. V tej zvezi je omenil poziv socialdemokratov, naj se «moralizira» javna uprava in podčrtal, da bi bilo res prav, da bi vsi občinski možje, ki imajo opravka s sodiščem, podali ostavke na svoja mesta, dokler se njih položaj dokončno ne razčisti. Logičen zaključek vsega tega pa je odstop občinskega odbora in politično razčiščenje na krajevni ravni.
Zaradi odločnega zadržanja socialistov se včeraj niso sestali deželni tajniki in načelniki skupin leve sredine v deželnem svetu na prvem preliminarnem sestanku, na katerem bi se morali dogovoriti o programu sestankov štirih delegacij.
Prav tako je že prišlo do prvih konkretnih refleksov na krajevni ravni, saj se niso več sestali pokrajinski tajniki, ki bi se morali dogovoriti za vrstni red vprašanj, o katerih naj bi razpravljal tržaški občinski svet
Danes dopoldne se bodo sestali načelniki skupin tržaškega občinskega sveta, ki bodo razpravljali o odložitvi seje, ki bi morala biti 10. oktobra. Govori se, da naj bi se občinski svet sestal šele 18. oktobra, dejansko pa gre za odložitev za nedoločen čas, proti kateri se je v četrtek zelo odločno izrekla levica PSI, ki je takojšen pričetek dela občinske uprave postavila kot pogoj, da ne
sprozi občinske krize.
Tudi glede pokrajinskega sveta še ni ničesar znanega. Govorilo se je, da bi se moral sestati 14. oktobra, sedaj pa se čujejo govorice, da bo sklicanje odloženo za nedoločen čas. To pa istočasno tudi pomeni, da je pokrajina prvikrat vpletena v splošno krizo, čeprav je bila do sedaj vedno nekako izvzeta.
Sindikati obsojajo povišanje prevoznin
Deželno tajništvo enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL je sinoči ponovno razpravljalo o polo žaju, ki je nastal po preklicu zapore avtobusnih podjetij in po u-vedbi višjih prevoznin. Tajništvo naglaša, da je deželni odbor v bistvu šel na roke avtoprevoznikom in jim omogočil, da so povišali prevoznine, ne da bi sklenil kakorkoli glede publicizacije javnega prometa. Deželna sindikalna zveza bo zato mobilizirala javno mnenje in v prvi fazi sklicala vrsto sestankov prizadetih delavcev ter izvedla pritisk na deželno upravo in krajevne ustanove, da bi čimprej dosegla ustanovitev prometnih konzorcijev in s tem tudi publicizacijo tega področja. Nadaljnje morebitne sklepe bo deželno tajništvo sindikalne zveze sprejelo po sestanku s predstavniki deželnega odbora, ki bo v Trstu v ponedeljek popoldne.
NA POVABILO NARODNE IN ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE
Zanimiv tržaški dan zborovanja Društva slovenskih zgodovinarjev
Pozdrav predsednika SKGZ B. Raceta - Uvodni referat prof. S. Pahorja o prvih letih političnega društva «Edinost» ter še zanimivi referati prof. Pirjevca, B. Gombača in S. Pahorja
Zbrani zgodovinarji poslušajo uvodni referat prof. S. Pahorja
Na povabilo Narodne in študijske knjižnice v Trstu so imeli slovenski zgodovinarji včerajšnji dan svojega zborovanja, ki je sicer v teku v Piranu, v tržaškem Kulturnem domu. Z uvodnim referatom prof. Sama Pahorja je bilo to tržaško zasedanje posvečeno 100-letnici ustanovitve slovenskega političnega dru-
•■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZASKRBLJENOST ZARADI RESNOSTI KRIZE
19. oktobra občni zbor Slovenske skupnosti
Tokrat bosta dve kandidatni listi
Izvršni odbor Slovenske skupnosti je v zvezi z zaostritvijo krize na deželni ravni podčrtal v posebnem tiskovnem poročilu resnost krize, ki je izbruhnila v zelo težkem trenutku za življenje, gospodarski in socialni razvoj dežele Furlanije-Ju-lijske krajine.
Slovenska skupnost je ponovno izrekla kritično sodbo o dejavnosti deželnega odbora, ki je odstopil 1. oktobra letos, kar je tudi storil v svojem posegu v deželnem svetu svetovalec Štoka, ko je izrekel grajo na račun deželnega odbora, ki ni kljub svojim obljubam skoraj ničesar storil za rešitev problemov slovenske narodne skupnosti.
Slovenska skupnost ugotavlja v svojem poročilu tudi težaven položaj, v katerem se nahajata tržaški pokrajinski odbor ter tržaški občinski odbor tudi zaradi kritičnih stališč, ki sta jih do obeh odborov zavzela PSI in PSDI ob skorajšnjem začetku delovanja pokrajinskega in občinskega sveta, kar gotovo otež-koča delo omenjenih organov.
Resnost tega političnega stanja bo tudi predmet pozornosti in poglobljene analize na občnem zboru Slovenske skupnosti, ki bo v soboto 19. tega meseca s pričetkom ob 16. uri v prosvetnem domu v Barkovljah.
Uradno poročilo izvršnega odbora Slovenske skupnosti ne govori o podrobnostih glede priprav občnega zbora, vendar pa je znano, da se bo tokrat ponovno vršil na osnovi dveh kandidatnih list, kot je bilo to pred tremi leti, in da ne bodo glasovali o samo eni že v naprej določeni listi članov izvršnega odbora. Očitno gre za dialektično logiko politične organizacije, ki je običajna v demokratičnem življenju v Italiji in ki ima svojo logiko tudi v glasovalnem boju okrog referenduma, med katerim Slovenska skupnost ni zavzela uradnega stališča, so se pa nekateri vidni člani tudi katoliške u-smeritve odločno zavzeli za «ne».
Tako je razumljivo, da se je o-krog prve formacije zbrala skupina laikov in napredneje usmerjenih katoličanov. Za sedaj skupina še ni povsem točno opredeljena, vendar je znano, da v njej sodelujejo med drugimi občinski odbornik Dolhar, devinsko-nabrežinski župan Legiša, Vremec, Tuta, Lokar, Bitežnik in drugi. Druga formacija združuje predvsem katoličane, zbrane okrog Slovenskega ljudskega gibanja in ji načelujejo deželni svetovalec Štoka, pokrajinski odbornik Sosič, Ha-rej, Mljač, Maver, Stefančič in drugi.
Nov odbor združenja kronistov
Tržaški kronisti so imeli predvčerajšnjim svoj letni občni zbor in so izvolili, oziroma potrdili, odbor združenja. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Rarueri Ponis, za člane odbora Tito Manlio Altomare, Mario Dolgan, Roberto Majer Grego in Riccardo Menegon, za nadzorni odbor pa Luciano Nardelli in Bruno Natti.
Predsednik združenja bo v kratkem razpisal referendum za podelitev nagrad priznanja «Zlati sv. Jqst 1974». Izid referenduma bo objavljeni 3. novembra.
Čudno tolmačenje sindikalne enotnosti
V zvezi s poročilom FILP - CISL o stavki pristaniških delavcev, ki ga je 2. oktobra objavU tukajšnji
italijanski dnevnik, je sindikalna organizacija FILP-CGIL sinoči poudarila, da je bil sklep o uprizoritvi 24-urne stavke pristaniških delavcev sprejet na posebnem shodu pristaniščnikov, na katerem je sklep potrdil tudi zastopnik CISL. Zato je toliko bolj nerazumljivo, da se v tisku pojavljajo enostranska poročila, v katerih se omalovažuje sindikalno vodstvo in hkrati očita «komodnosti». Tako poročanje je škodljivo za sindikalno enotnost, in to zlasti v tem težavnem gospodarskem in socialnem trenutku.
PRI MESTNEM PODJETJU ACEGAT
PROTI ENOSTRANSKEMU SKLEPANJU O TARIFAH
V ponedeljek poseben sestanek delavcev
Sindikalna predstavništva delav- j vestilo FeNLAI - CISL. Očitno je.
Odposlanstvo iz N. Yorka včeraj v Trstu
V prostorih deželnega odbomištva za industrijo in trgovino so se pred-stavniki deželne uprave, pristaniške ustanove in Tržaškega Lloyda včeraj sestali s člani odposlanstva newyor-ške pristaniške uprave. Sestanka so se udeležili deželni odbornik Stopper, svetovalec ameriške ambasade v Rimu R. M. Miller, ameriški konzul v Trstu A. Rackmales, predsednik in glavni ravnatelj tržaške pristaniške ustanove Tonutti in Colautti, delegirani upravitelj Tržaškega Lloyda in družbe Italia Deveglia in glavni ravnatelj Tržaškega Lloyda La Calamita. V ameriškem odposlanstvu so bili glavni agent italijankih pomorskih družb v ZDA A. Mennella in predstavnika newyorških pomorskih krogov J. Byrne in A. Scotto.
Predstavniki tržaških poslovnih krogov so ameriškim gostom orisali najnovejše načrte za razvoj tržaške luke zlasti kar zadeva manipulacijo blaga v kontejnerjih, člani ameriškega odposlanstva pa so prikazali nekatere razvojne probleme newyorške-ga pristanišča.
cev, zaposlenih pri mestnem podjetju Acegat, so sinoči zavzela skupno stališče do vprašanja poviškov, ki naj bi jih vodstvo podjetja nameravalo uvesti za vse storitve in dobave, ki jih nudi tržaškemu občinstvu. Sindikati naglašajo, da se mora vodstvo podjetja za vsak povišek predhodno pogajati s sindikalnimi organizacijami, vsak morebiten povišeK pa,,,bi bil upravičen le v primeru, da bi ustrezni dodatni dohodki služili za okrepitev in izboljšanje storitev. Poleg tega pa morajo ostati neizpremenjene vse tiste tarife, ki neposredno prizadevajo delavstvo in revnejše plasti prebivalstva.
V okviru Acegata se vodijo že dalj časa sindikalna posvetovanja v zvezi z napovedano uresničitvijo pokrajinskega konzorcija za prevoze. Konec prejšnjega meseca je pokrajinsko tajništvo FeNLAI - CISL izdalo krajše obvestilo, v katerem je zavzelo določeno stališče do tega vprašanja. Tajništvo sindikalne organizacije FIAI - CGIL pa je sinoči izdalo posebno noto, v kateri ugotavlja, da se omenjeno stališče FeNLAI - CISL ne ujema niti s stališčem enotne sindikalne zveze, kakor tudi ne s stališčem vseh sindikalnih predstavnikov CISL. Prav zaradi neenotnosti stališč je bil sklican nov sestanek sindikalne zveze, še pred tem pa se je v Acegatu in javnosti pojavilo omenjeno ob-
pravi sinočnje obvestilo CGIL, da si pri Acegatu nekdo prizadeva, da bi s takimi posegi razbil sindikalno enotnost. V odgovor na to rovarjenje sklicuje sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL za ponedeljek ob 17. uri v dvorani Di Vittorio (Ul. Pondares 8) poseben sestanek prizadetih delavcev, na katerem bodo sindikalni zastopniki razčistili vprašanje.	v
• Na pobudo šentjakobske sekcije KPI bo v ponedeljek ob 20. uri v Ul. S. Zenone 10 javno zborovanje o sedanji vladni krizi ter o krizi levosredinskega centra v deželi.
Danes se poročita
NADJA MAVER in
VALTER BALDÈ Obilo sreče v novem življenju jima želi kulturno in športno združenje «Union».
PO SKLEPU DEŽELNEGA ODBORA
390 milijonov lir za menze na šolah s celodnevnim poukom
V letošnjem šolskem letu so uvedli celodnevno zaposlitev na 43 šolah • Kmalu prispevek za «posebne pobude»
Po posebnem nakazilu, ki ga je namenil občinskim upravam za kritje stroškov za prevažanje šoloobveznih otrok z doma v šolo in nazaj, je deželni odbor te dni nakazal nadaljnja finančna sredstva za redno poslovanje osnovnih in nižjih srednjih šol s celodnevnim poukom. Odbor je namreč na predlog odbornika za šolstvo in kulturne dejavnosti Dal Masa nakazal vsoto 390 milijonov 128.600 lir za redno delovanje menz v omenjenhi šolah.
Omenjeno vsoto bodo porazdelili med 41 občin, ki skrbijo za redno delovanje menz v šolskih zavodih, ki so v šolskem letu 1974/75 uvedli celodnevni pouk. Dežela krije ustrezne stroške v razmerju 72,47%, kar znaša kakor omenjeno nekaj nad 390 milijonov, medtem ko bodo celotni stroški za šolske menze v letošnjem šolskem letu predvidoma dosegli 538 milijonov 331.000 lir. Med drugimi bodo deželni prispevki prejele naslednje občine (v občinah Cordenons in Fiume Veneto delujeta sicer dve šoli s celodnevno zaposlitvijo, vendar brez menze): Dolenje v Brdih, Gradež, Zagraj, San Canzian ob Soči. Šte-verjan, Milje, Dolina, Zgonik, Trst
Dreka. Tolmeč, itd.
V letošnjem šolskem letu so celodnevni pouk uvedli na 43 šolah. Te bodo v kratkem prejele poseben deželni prispevek tudi za finansiranje tako imenovanih «posebnih pobud». Med take pobude sodijo: prirejanje posebnih tečajev za učitelje in profesorje, uvajanje spe-rim en talnih dejavnosti, priznavanje študijskih podpor, brezplačno razdeljevanje učbenikov dijakom iz ne-premožnih družin, prirejanje skupnih študijskih izletov, nabava zdrav, stvenih pripomočkov, prirejanje neobveznih jezikovnih tečajev, itd.
V	nedeljo «Praznik krvodajalca 1974»
V	kinodvoran- Aurora v Ul. del Bosco bo v nedeljo ob 10.30 «Praznik krvodajalca 1974». Ob tej priložnosti bo združenje krvodajalcev ADS simbolično nagradilo 60 najzvestejših krvodajalcev z zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami, z diplomami za zasluge, z zlatimi značkami ter z zlatimi zvezdicami, ki so najvišje priznanje za krvodajalca.
Pobegnil iz jugoslovanskih zaporov in v Trstu izkoriščal mlada dekleta
Zadeva jugoslovanskega državljana, ki so ga v četrtek aretirali zaradi groženj s samokresom in ponarejenih dokumentov, se je včeraj razvila v povsem novi luči. Kot je znano. so predvčerajšnjim zalotili na železniški postaji dva jugoslovanska državljana, ki sta se pretepala. Eden je imel v žepu samokres in ponarejen potni list na ime Fehima Suba-šiča. Po daljšem zasliševanju je izjavil, da mu je v resnici ime Ibrahim Rasič, da se je pretepal s prijateljem neke ženske, pri kateri se je skrila druga ženska, ki mu je ukradla poldrugi milijon dinarjev in nato pobegnila z vlakom v Jugoslavijo.
Agenti so ga zaslišali in se tudi pozanimali pri centrali kriminalistične policije v Rimu, kjer je prišlo na račun Rasiča do zanimivih odkritij. Pred časom so ga že aretirali v Bologni, sicer pod drugim imenom. Tudi v Trstu so ga že ujeli in izpustili. Ugotovili so tudi, da mu je ime Omer Rasič in ne Ibrahim — izdajal se je za lastnega brata. Končno so iz Rima sporočili, da je nepridiprav s tolikšnimi lažnimi imeni dobro znan jugoslovanskim varnostnim organom, saj je pred časom pobegnil iz zapora, kjer bi moral odsedeti daljšo kazen zaradi številnih roparskih in tatinskih podvigov.
Vendar to ni še vse. Odkrili so, da je Rasič že dalj časa v Trstu izkoriščal več mladih jugoslovanskih deklet in da ga predvčerajšnjim ni nobena ženska okradla. Ena izmed deklet, ki jih je izkoriščal, mu je zbežala in ji je skušal na vse načine preprečiti, da bi se vrnila domov. Pri tem se je tudi sprl s prijateljico moškega, s katerim se je pozneje pretepal na kolodvoru.
Zaradi neurja prometne nesreče in usad
na obalni cesti
Zaradi hudega neurja, ki je zajelo naše mesto sinoči kmalu po 23. uri, je prišlo do precej prometnih nesreč. Najhujša se je pripetila na križišču Ul. Carducci in Ul. Battisti, kjer je 30-letni Giorgio Formica iz Ul. Machlig 6 trčil s svojim avtom ob drugo vozilo in se tako močno udaril v glavo, da si je hudo poškodoval lobanjo. V bolnišnici so ga sprejeli kmalu po polnoči s strogo pridržano prognozo v oddelku za oživljanje.
Zaradi dežja se je malo po polnoči usul zemeljski usad na obalno cesto pri lokalu «Tenda rossa», približno ob istem času pa je veter izril drevo pri barkovljanskem por-tiču. Zato je bil kaj kmalu kar na dveh mestih ukinjen promet po o-balni cesti.
štva «Edinost», kateri je bila posvečena tudi sinočnja slavnostna akademija v Kulturnem domu, o čemer pa poročamo na drugem mestu.
Okrog 190 članov Društva slovenskih zgodovinarjev in prisotne goste, med katerimi smo opazili tudi predsednika deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja prof, dr. Giovannija Micolija, podpredsednika istega združenja prof. dr. Teodora Salo univ. prof. iz Zagreba dr. Dragovana Šepiča, zveznega poslanca dr. Jožo Vilfana, konzula SFRJ v Trstu Srečka Kovačiča in druge, je na začetku zasedanja pozdravil predsednik NŠK inž. Stanislav Renko. Zahvalil se jim je za njihov odziv na vabilo in zaželel plodno delo ter prijetno bivanje v Trstu.
V imenu Slovenske kulturno - gospodarske zveze je slovenske zgodovinarje pozdravil predsednik Boris Race. Dejal je, da smo zamejski Slovenci z velikim veseljem in zadoščenjem sprejeli dejstvo, da bodo slovenski zgodovinarji del svojega letošnjega zborovanja posvetili o-svetlitvi za tržaške Slovence in Slovence na sploh tako važnega zgodovinskega dogodka, kot je stoletnica ustanovitve političnega društva «Edinost». «Vaša današnja prisotnost v Trstu — je dejal Boris Race — je zopetni dokaz želje, da se meddržavna meja, ki ločuje Slovence, ne sme spremeniti v prekatno steno, če velja meja med Italijo in Jugoslavijo, za najbolj odprto v Evropi, bi bilo nerazumljivo, če bi ta odprtost ne veljala tudi za podobna vseslovenska zborovanja. Kaj je bolj naravnega, da sledite zgodovinarji tudi glede zunanjih manifestacij, kakršna je današnja, edino pravilnemu načelu slovenskega zgodovinopisja, da obravnava zgodovino celotnega prostora, ki je naseljen s Slovenci.»
Boris Race je v nadaljevanju svojega nagovora dejal, da «so nam skrajno neugodne razmere po drugi svetovni vojni preprečevale, da bi si sami ustvarili solidno podlago za strokovno in znanstveno delo pri nas. Vse je bilo prepuščeno hvalevrednim pobudam in naporom posameznikov. Nekaj časa sem skušamo dati temu delu organizirano obliko, toda smo šele na začetku. Nujno je zato potrebna večja zavzetost in sodelovanje osrednjih slovenskih znanstvenih ustanov in njihovih strokovnjakov. Kar zadeva zgodovino, moramo prav z zgodovinskimi dogodki utemeljevati naše narodne zahteve, če hočemo jutri še tako dobronamerne sodržavljan® italijanske narodnosti prepričati in kar nam daje večjo verjetnost, da bomo pojutrišnjem kaj dosegli. Ne sme-
mo namreč pozabiti, da uradno, in ne samo uradno italijansko zgodovinopisje, razen nekaterih redkih izjem v zadnjih letih, o Slovencih v Benečiji, v Gorici in v Trstu ne govori, ali govori o nas kot o prehodni nadlogi, ki naj bi bila v Benečiji odpravljena s plebiscitom, v Trstu in v Gorici pa z razpadom av-stro-ogrske monarhije. Za premnoge je Vivante še vedno črn madež tržaške italijanske publicistike. Nič čudnega torej, če so tudi Slovencem naklonjeni sodržavljani italijanske narodnosti neinformirani o nas in o našem mestu v tem prostoru, kajti zgodovina, ki so jo poslušali v šoli, in ki jo tak'' radodarno širi italijansko založništvo, je bua in je še vedno nam nasprotna.
Kot neenakopravna skupnost še vedno nosimo vse posledice, ki nam jih prinaša tak položaj. Tudi relativno izboljšanje v zadnjih letih ni zaustavilo odtujitve. Zato se nam v boju za naše narodnostne pravice mudi. Vsak zamujeni dan je za nas izguba.»
Boris Race je svoje izvajanje zaključil z ugotovitvijo, da si prisotnost slovenskih zgodovinarjev v Trstu «razlagamo kot dokaz, da za slovenske zgodovinarje gornje besede niso bile nekaj novega in da se naše želje že uresničujejo.»
Za poKdravne besede se je v imenu prisotnih zgodovinarjev zahvalil direktor Inštituta za zgodovino delavskega gibanja in predsednik Društva slov. zgodovinarjev dr„ Tone Ferenc in v imenu društva poklonil za Kulturni dom umetniško sliko.
Uvodni referat tržaškega dela zborovanja je bil — kot smo že omenili — posvečen 100-letnici političnega društva «Edinost». O ustanovitvi društva in o prvem desetletju njegovega obstoja je govoril prof. Samo Pahor. Sledila sta referata prof. Jožeta Pirjevca o «Problemu slovenske univerze v Trstu v avstro-ogrski dobi» in Borisa Gombača o «Ustanovitvi slovenske socialdemo-k-atske stranke v Trstu». Kot zadnji je bil na vrsti še referat prof. Sama Pahorja o «Razvoju tržaške naselbine», katerega je v dodatku dopolnil še s področno razčlembo mesta in njegove neposredne okolice s pomočjo zemljevida, kar je bil obenem tudi že nekak uvod v popoldansko študijsko ekskurzijo udeležencev zasedanja po tržaškem mestu.
V razpravo po referatih so posegli univ. prof. dr. Franc Zwitter iz Ljubljane, ki je pohvalno pa tudi kritično ocenil referate in dal nekaj svojih pripomb; univ. prof. Dra-govan Šepič, ki je omenil tesno sodelovanje političnega društva «Edinost» z istrskimi Hrvati; prof. Pirjevec, ki je pojasnil nekatere po-
iiiiuiiiiiiiiaiiiiiiiiiiMiitiiiiHtiimiiitiiiimiiiiiiiiiiiMiiMiiminniiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimMiimmiiiiiiun
PO PODATKIH ZA SEPTEMBER
Mednarodni promet na meji znatno večji od lanskega
S potnim listom skoraj 2 milijona prehodov Maloobmejni promet pa se je skrčil
V	turističnem prometu čez italijansko - jugoslovansko mejo na področju tržaške pokrajine je število prehodov s potnim listom v preteklem septembru občutno preseglo promet iz lanskega leta. Maloobmejni osebni promet (s prepustnico) pa se je nasprotno skrčil, in sicer tako pri italijanskih kakor tudi pri jugoslovanskih državljanih z obmejnega pasu.
Preglednica, ki jo je sestavila tržaška mejna policija, prinaša naslednje podatke: v preteklem septembru je s potnih listom prekoračilo mejo 1,909.398 ljudi, od tega 659.708 italijanskih in 1,249.690 tujih državljanov. V lanskem septembru pa je v mednarodnem prometu prestopilo mejo 1,580.420 ljudi, od tega 951.907 italijanskih in 628.513 tujih državljanov. V tem prometu prevladujejo kakor znano turisti iz sosedne Jugoslavije, ki so jih v letošnjem septembru našteli 652.894. Druge narodnosti pa so bile soudeležene z naslednjim številom prehodov:	Nemci 202.554,
Avstrijci 86.727, Angleži 50.530, Francozi 71.059, Grki 9.595, Švicarji 34.197 in Američani 18.490 prehodov.
V	maloobmejnem prometu je v septembru stopilo na sosedna po-
dročja 1,427.630 ljudi, od tega 955.963 italijanskih in 471.667 jugoslovanskih državljanov. V lanskem septembru pa je skupno število prehodov znašalo 2,240.795, in sicer 1,646 209 pri italijanskih in 594.586 pri jugoslovanskih državljanih. Pa še letošnji promet čez posamezne mejne prehode v okviru tržaške pokrajine: Opčine (železniška postaja) 2.900, Fernetiči 260.988, Pesek 132.433, Škofije 408.345, Lazaret 75.415, Re-pentabor 90.384, Lipica 95.139 in Plavje 165.045 prehodov.
Izleti
SPDT priredi dvodnevni avtobusni izlet 3. in 4. novembra v Gorski kotar. Prvi dan vzpon na Snježnik, za turiste postanek na Plataku. prenočitev v Ogulinu; drugi dan vzpon na Klek (gora čarovnic), za turiste ogled Ogulina. Povratek čez Crikve-nico in Reko. Prijave na ZSŠDI v Ul. Geppa 9 do 15. oktobra.
Prosvetno društvo Ivan Grbec iz škednja priredi v nedeljo, 20. oktobra izlet v Idrijo. Vpisovanje za izlet je vsak delavnik od 19. do 20. ure v društvenih prostorih. Prijave sprejemamo tudi po telefonu na štev. 81-49-25.
drobnosti iz svojega referata; univ. prof. Gestrin iz Ljubljane, ki je tudi delovni predsednik celotnega XVII. zborovanja slovenskih zgodovinarjev. Na koncu je prosil za besedo še prof. dr. Giovami] Miceli, ki je zborovalce pozdravil v imenu Deželnega inštituta za zgodovino o-svobodilnega gibanja. Poudaril je odprtost in pomen sodelovanja med ustreznima inštitutoma v Sloveniji in v Trstu, ki se že več let uspešno razvija ter izrazil željo, da bi se sodelovanje med slovenskimi in i-talijanskimi zgodovinarji poglobilo in razširilo.
Po kosilu v Bazovici so se udeleženci zborovanja poklonili spominu bazoviških junakov na kraju njihove ustrelitve, cvetje pa so položili še na kraju ustrelitve Pinka Tomažiča in tovarišev ter pri spomeniku 71 talcem na Opčinah. Nato so se podali na študijski ogled mestnih zgodovinskih zanimivosti, zvečer pa so se v Kulturnem domu udeležili slavnostne akademije v počastitev 100-ietnice ustanovitve političnega društva «Edinost».
Seja Sindikata slovenske šole
V torek, 8. t.m., bo ob 16.30 od-borova seja. Na dnevnem redu bodo: slovenska šola in novi šolski zakoni, pristojnosti deželne komisije za slovensko šolo in naloge slovenskega osebja pri šolskem skrbništvu ter razno.
Tajništvo priporoča točnost in še posebej opozarja, da se seje lahko udeležijo tudi člani sindikata.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
VAS tudi letos vljudno in prijateljsko vabi k vpisu ABONMAJA za sezono 1974 - 75
VPISOVANJE ABONENTOV DO 5. OKTOBRA V TRŽAŠKI KNJIGARNI IN OD 7. OKTOBRA DALJE PRI GLAVNI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA OD 8. DO 14. URE.
■ . • -V '-U w ^ V ’. i t » Ys. I C .* Vi £ r? i
Abonmajske izkaznice so na razpolago v Tržaški knjigarni.
USLUŽBENCA - KO Išče Tržaška knjigarna. Pismene ponudbe na: Založništvo tržaškega tiska. Personalni oddelek — Ul. Mon-tecehi 6, 34137 Trst.
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 5. oktobra
DUNJA
Sonce vzide ob 6.08 in zatone ob 17.39 — Dolžina dneva 11.31 — Luna vzide ob 19.40 in zatone ob 10.26
Jutri, NEDELJA, 6. oktobra VERA
Vreme včeraj: najvišja temperatura
16.4	stopinje, najnižja 11,6, ob 19. uri
15.4	stopinje, zračni pritisk 1013,4 mb stanoviten, veter 10 km na uro ju-govzhodnik, dežja je padlo 16 mm, nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 19,4 stopinje
ROJSTVA IN SMRTI Dne 4. oktobra se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 18 oseb.
UMRLI SO: 68-letni Leopoldo Etel, 72-letni Riccardo Dordei, 79-letni Francesco Piscardi, 52-letna Lidia Paolet-ti por. Zingarelli, 66-letna Maria To-done, 51-letni Umberto Fabris, 80-letni Vincenzo Cariucci, 78-letni Francesco Zuban, 76-letna Giuseppina Mei la vd. Di Fazio, 88-letna Maria Tu dorov, 76-letni Arturo Mauro. 79-let-na Orsola Zerial vd. Pavlic, 63-letni Giuseppe Filipas, 89-letna Ines Aprile, 70-letna Amelia Tomasini vd. Petri, 3 mesece star Massimiliano Požar, 84-letna Vincenza Marzani por. Bassi, 81-letna Maria Stoka vd. Danieli.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Rossetti - Emili, Ul. Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Tamaro-Neri, Ul. Dante 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Godina - Patuna, Trg Sv. Jakoba 1; Grigolon, Alla Minerva, Trg V. Giotti 1; Ai due Mori, Trg Unità 4.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec (tel. 228-124), Bazovica (tel. 226-165), Opčine (tel. 211-001), Prosek (tel. 225-141), Božje polje — Zgonik (tel. 225-596), Nabrežina (tel. 200-121), Sesljan (tel. 209-197). žav-Ije (tel. 213-137), Milje (tel. 271-124).
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom
Otvoritvena predstava sezone 1974 - 75
IVAN CANKAR
ZA NARODOV BLAGOR
Komedija v štirih dejanjih
Scena
Kostumi
Režija
DEMETRIJ CEJ MARIJA VIDAU MARIO URŠIČ
V sredo, 9. oktobra 1974 ob 20.30 (Abonma premierski — Red A) Razpored predstav glej pod rubriko «Gledališča».
Gledališča
KULTURNI DOM
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst
Otvoritvena predstava sezone 1974-1975: Ivan Cankar - ZA NARODOV BLAGOR, komedija v štirih dejanjih.
V sredo, 9. t.m. ob 20.30 (Abonma premierski — red A) — V soboto, 12. t.m. ob 20.30 (Abonma — red B)
—	V nedeljo, 13. t.m. ob 16. uri (Abonma nedeljski popoldanski — Red C) — V sredo, 16. t.m. ob 20.30 (A-bonma mladinski v sredo — Red D)
—	V četrtek, 17. t.m. ob 20.30 (Abonma mladinski v četrtek — Red E) — Abonmaji so na razpolago še danes, 5. t.m. v Tržaški knjigarni. Od ponedeljka, 7. t.m. dalje so abonmaji in vstopnice na razpolago pri blagajni Kulturnega doma vsak dan (razen nedelje) od 8. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav.
VERDI
Pri blagajni gledališča Verdi prodaja vstopnic za drugi koncert letošnjega jesenskega simfoničnega sporeda. Orkester bo vodil mladi tržaški dirigent Daniele Zanettovich. Spored koncerta obsega dela Mozarta, Mus-sorgskega, Bugamellija, Strawinske-ga ter tržaškega skladatelja Viozzija. Koncert bo v torek, 8. oktobra, ob 21. uri, naslednjega dne pa bo nastop v gledališču Verdi v Gorici.
Kino
Ariston I.N.C. 16.00 «Gli amici di Eddie Coyle». Robert Mitchum in Peter Boyle.
Nazionale 16.00 «L'albero dalle foglie rosa». Barvni film.
Excelsior 16.00 «L'arrivista», barvni film. Igrajo: Alaine Delon, Sydne Rome in Jeanne Moreau.
Grattacielo 16.00 «La via dei babbuini», Catherine Spaak, Pippo Franco, Lionel Stander.
Fenice 16.00 «Il giustiziere della morte», Charles Bronson.
Eden 16.00 «La cugina». Igrata Massimo Ranieri in Dayle Haddon. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 16.00 - 19.00 - 22.00 «Il fiore delle mille e una notte», od Pier Paola Pasolinija, barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 16.00 «Per amare Ofelia». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Capital 16.30 «Quel ficcanaso dell'ispettore Lawrence». Prepovedano mladini pod 14. letom.
Cristallo 16.30 «Altrimenti ci arrabia-mo». Igrata Terence Hill in Bud Spencer. Barvni film.
Impero 16.30 «Qui Montecarlo, attenti a quei due», Tony Curtis in Roger Moore. Barvni film.
Filodrammatico 16.30 «Ore 10 lezione di sesso». Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Dinamite, Agguato, Pistola», Fred Williamson. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «Colpo per colpo». Henry Jue - Juong in Ofelia Ju - Wei.
Vittorio Veneto 16.00 «Sesso matto». Laura Antonelli in Giancarlo Giannini. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Astra 16.00 «Jesus Christ Superstar». Barvni film.
Abbazia 16.00 «B ponte sul fiume Kway». William Holden in Alee Guinnes. Barvni film.
Radio 16.00 «Nel mondo dei robot», Yul Brynner. Barvni film.
Volta - Milje 17 00 «Teresa la ladra». Monica Vitti in Stefano Sattaflores. Zabavni barvni film.
Mignon 16.00—22.00 «L'odissea del Neptune nell'impero sommerso».
Prosveta
Prosvetno društvo «Tabor» obvešča, da se bo baletni tečaj začel 15. oktobra. Vpisovanje pri Luciji Hrovatin, Ul. dei Ginepri 5, tel 211-161. od 8. 10. do 10. 10. 1974, od 14. do 16. ure.
SPD «Tabor» bo jutri, 6. t.m. ob 16. uri predvajalo v prosvetnem domu na Opčinah slovenski barvni film «Cvetje v jeseni».
Prispevki
Namesto cvetja na grob Josipine Prinčič daruje Aleksij Pertot 10.000 Ur za Dijaško matico.
Ob žalovanja kolege Valentina izraža svoje globoko sočustvovanje
družina Logar
Sporočamo žalostno vest, da je umrla naša nepozabna mama in nona
URŠA PAVLIČ roj. ŽERJAL
Pogreb bo danes, 5. oktobra, ob 15. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Borštu.
Žalujoči: hčerka, sinovi, nevesti In vnukinja Marina
Boršt, 5. oktobra 1974
PRED ZAKLJUČKOM PROSLAV 5Q-LETMCE ZVEZE SLOV. ŠPORTNIH DRUŠTEV
v
Štafete iz štirih predelov Primorske krenile na pot na zaključno proslavo
Štafete iz Rezije, Benečije, Goriške, iz Trsta in okolice, iz Pirana preko Krasa ter iz Tolmina po Soški dolini, se bodo danes srečale v Sovodnjah, kjer bo drevi zaključna svečanost
S štirimi spominskimi štafetami, ki so včeraj štartale iz štirih raz-učmh smeri, tostran in onstran iz krajev, kjer so pred 50 leti delovala slovenska športna društva, se je začela zaključna prireditev za proslavo te zelo pomembne obletnice. Zaključek prireditve, kot poročamo na drugem mestu, . Jutri v Sovodnjah. Štafeta je kre-nda na pot iz Pirana, s Tolminskega. iz Rezije in iz Trsta, kar potrjuje tesne medsebojne vezi in uaje proslavi njen pravi pečat. Štafeto spremljajo povsod razne svečanosti, prireditve, na katerih fodeluje tudi šolska mladina, priložnostni govori, predvsem pa velja Podčrtati dejstvo, da je naša mla-unja ob tej zaključni prireditvi Počastila tudi spomin padlih za svo-o°do, pred spomeniki in obeležji, ^aška štafeta, ki je štartala ob to., uri s Trga Pestalozzi, je po skoraj 60 km dolgi poti prispela do P^oga cilja v Nabrežini. Na tej dolgi in dokaj težavni poti, saj vredne ni bil0 najbolj naklonjeno, se je zvrstilo veliko število naših mladih športnikov. Pred odhodom z o-
menjenega trga je prebral spremno pismo član ZSŠD Radivoj Pečar in potem predal lično izrezano polico slovensko trobojnico in napisom sedmih tržaških in goriških občin, skozi katere vodi njena pot. prvemu tekaču. Prvi postanek je imela štafeta v Rižarni, kjer sta zastopnika zveze najprej položila venec, potem pa je imel kratek nagovor predsednik ŠZ Bor Emil Gombač, ki se je spomnil tistih, ki so žrtvovali svoja življenja v edinem nemškem krematoriju v Italiji. Poudaril je še, da je vse združevala samo ena ideja: upor proti fašizmu in nacizmu, nasilju in zatiranju ter upanje v boljšo prihodnost, prijatelj Ijstvo in sožitje med narodi.
Od Rižarne je štafeta nadaljevala pot v Domjo, Dolino, Boljunec, Boršt, Ključ, Lonjer in Bazovico. V Bazovici je bila druga vmesna postaja pred spomenikom bazoviških žrtev. Podpredsednik ZSŠDI Vojko Kocman je med drugim povedal: «Skromni spomenik iz kraškega kamna nas spominja na mučeniško smrt štirih mladih življenj Bidovca, Miloša, Marušiča in Valenčiča. Bili so naši pr-
ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI
50 let ustanovitve združenja slovenskih športnih društev v Italiji 1924 -1974
Zaključna slovesnost v Sovodnjah ob Soči
danes, 5. oktobra 1974 ob 19. uri Prihod štafet Pozdravni govori Nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora ob 20. uri
Nočna tekmovalna štafeta
JUTRI, 6. oktobra 1974 ob 9. uri
Turnir v odbojki
Balinarski turnir v Doberdobu
ob 16. uri
AKADEMIJA
Nastopajo
Folklorna skupina «Sovodnje» iz Sovodenj
Folklorna skupina «Dom» iz Gorice
TVD «Partizan» iz Maribora Kotalkarji ŠD Polet z Opčin
Oba večera prosta zabava s plesom
Hnitlin,iu]il|,umu,|i„i,ii„iu,mn,,,,„,m„nuf,n,l„„„„„„,l||IIMI|l|,,„l„|||llllllllllllltllIm
V HOTELU ENALC POD NABREŽINO
Dvodnevno zasedanje o problemih obrobnih dežel v evropski skupnosti
Poleg predstavnikov deveterice, bodo sodelovali tudi izvedenci iz Jugoslavije, Avstrije in Svice
V kongresni dvorani hotela Enalc Pod Nabrežino bo v ponedeljek in torek dvodnevno zasedanje Meddržavne študijske komisije, ki deluje v okviru Sveta evropskih občin. Zasedanja, ki ga organizirata italijanski odsek Sveta evropskih občin in dežela Furlanija - Julijska krajina, se bo udeležilo večje število jav-oih upraviteljev iz devetih članic Evropske gospodarske skupnosti, organizatorji pa so povabili tudi izvedence iz Avstrije, Jugoslavije in Svice.
Na zasedanju bodo obravnavali vprašanja, ki zadevajo sodelovanje tfied obmejnimi deželami Evropske gospodarske skupnosti in vzhodno Evropo ter vprašanja tako imenovane deželne politike v Evropi. Predstavniki naše dežele bodo izkoristili to priložnost in postavili zahtevo Po ponovni preučitvi položaja Furlanije - Julijske krajine v okviru «združene Evrope», to je po ponovnem priznanju statusa «obrobne dežele». Vprašanje bo načel deželni odbornik za promet in za stike z EGS Cocianni, ki bo na zasedanju podal daljše poročilo z naslovom «Obmejne dežele Evropske gospodarske skupnosti in vzhodna Evropa». Odbornik Cocianni bo med drugim predočil nujnost, naj bi pristojni organi evropske deveterice, ki se ukvarjajo z omenjeno «deželno politiko», v večji meri kakor doslej upoštevali dejstvo, da obstajata v EGS dve kategorij obrobnih dežel. Prva kategorija združuje tiste dežele, ki se razprostirajo ob notranjih mejah deveterice, drugo kategorijo pa predstavljajo dežele, ki ležijo ob mejah med deveterico in zunanjim svetom. Te dežele, med katere sodi tudi Furlanija - Julijska krajina, pa imajo posebne probleme in jih je torej treba tudi v okviru «deželne' politike» EGS obravnavati povsem ločeno od drugih.
S tega vidika naj bi pristojni organi EGS upoštevali tudi izjemen položaj naše dežele na stičišču med zahodno in vzhodno Evropo, in to v perspektivi čedalje bolj izrazitega zbliževanja med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Svetom za vzajemno gospodarsko pomoč. V tem okviru bi Furlanija ; Julijska kra-
jina lahko v bodoče — pa čeprav šele v daljši perspektivi — odigrala pomembno vlogo, hkrati s tem pa bi se samo po sebi rešilo tudi vprašanje njene obrobnosti v Evropi.
Daljše poročilo bodo pripravili tudi člani zahodnonemškega odposlanstva, ki se bo udeležilo nabrežinske-ga zasedanja. Nemci bodo orisali vprašanja, ki zadevajo sodelovanje med obmejnimi deželami zvezne republike in sosednimi področji vzhodnoevropskih dežel.
Na sporedu so tudi nekatera poročila o problemih urbane in gospodarske koncentracije v posameznih članicah Evropske gospodarske skupnosti. Uvodno besedo o teh vprašanjih bo imel načelnik študijskega oddelka pri Svetu evropskih občin odv. G. Martini.
S 1. DECEMBROM LETOS
Skodelica kave v baru 120 lir
V zvezi z doplačilom 100 lir pri stotu za dobave gorilnega olja je tržaška prefektura sinoči sporočila, da omenjeni povišek velja za potrošnike na kraški planoti ter v Devinu in Sesljanu. Povišek je bil določen zaradi tega, ker morajo cisterne pri dobavljanju goriva omenjenim krajem premagati vzpetino iz mesta do roba kraške planote.
Kar zadeva ceno skodelice kave pa je pokrajinski odbor za cene odredil, naj ostane neizpremenjena (v višini 100 lir) do 30. novembra. Od 1. decembra dalje pa bo skodelica kave stala 120 lir.
voborci in buditelji, vzor vsem Slovencem, in še posebno mladini, ki so nadaljevali njihov boj in se odzvali pozivu NOB.» Med potjo so športniki in vaščani položili rože na vse spomenike padlim. Iz Bazovice so tekači ponesli štafetno palico v Gropado, Padriče, Opčine, Veliki Repen, Briščike, Kontovel, Prosek, Božjo Polje, Zgonik, Salež, Brišče, Križ in do prvega cilja v Nabrežini, ker je prispela ob napovedanem času, kljub dežju, ki jo je spremljal od Padrič naprej, od Opčin pa celo naliv. V nabrežinski telovadnici je zadnjega nositelja palice sprejela domača godba na pihala. Priložnostna nagovora sta imela predsednik ŠD Sokol Stanko Devetak in župan dr. Dragomir Legiša. Ansambel Iga Radoviča pa je imel krajši koncert. Povsod je bila štafeta sprejeta z navdušenjem in bolj ko se je bližala cilju v Nabrežini, bolj se je kolona avtomobilov večala. Danes bodo tekači ponesli štafetno palico iz Nabrežine na končni cilj v Sovodnje.
Tudi štafeta, ki je štartala v Tolminu, je kljub slabemu vremenu privlekla ob robove proge veliko ljudi, ki so z burnim ploskanjem pozdravili tekače, štafeta je tako prispela v Novo Gorico, kjer jo je čakala godba. Mladi kotalkarji pa so, v zabavo in navdušenje prisotnih, kar kotalkali za tekači, štafeto je pred poslopjem občinske skupščine pozdravil dr. Rot Lojze, kot predstavnik občinske konference SZDL.
V imenu Združenja slovenskih športnih društev v Italiji je štafeto in prisotne pozdravil Jožko Prinčič.
Prva od štirih štafet je štartala iz Rezije ter nadaljevala pot po Rezijski dolini v Klodič ter v Čedad.
Prvi del spominske štafete se je torej pričel v Reziji in sicer v dolinici ob hudourniku, kjer je skupina goriških tabornikov, pod vodstvom staroste Skale pripravila start štafete, ker tam ni nobenega društva, ki bi lahko priredilo tako manifestacijo.
Štafetna palica, katero je izročil predsednik Zveze slovenskih športnih društev Dino Roner, je tako odpotovala iz Rezije proti Klodiču, kjer so jo prevzeli tamkajšnji predstavniki slovenskih društev, in sicer društva Ivan Trinko in Društva beneških izseljencev. Mladinci, ki so nosili štafeto od Klodiča do Čedada na sedež društva Ivan Trinko so vredni vse pohvale. Kljub slabemu vremenu in dežju, so se pripravili za ta tek in tako dali tudi svoj delež pri uspehu te manifestacije. Nekateri izmed njih so za to priložnost pustili za nekaj ur tudi delovna mesta.
Ob prihodu štafete v Čedad je bila na sedežu društva Ivan Trinko slovesnost, na kateri je nastopil pevski zbor Rečan iz Ljes, pozdravna govora pa sta imela Izidor Predan in Viljem čemo. Predsednik združenja Dino Roner je Benečanom izročil plaketo za priznanje pri organizaciji štafete v Reziji in Benečiji ter podaril vsem tekmovalcem ki so nosili štafeto od Klodiča do Čedada, razne medalje.
šafeta bo danes odpotovala iz Čedada v goriška Brda ter skozi Gorico in štandrež v Sovodnje.
ZA RAZVOJ PRISTANIŠČA P0RT0R0SEGA
Danes v dvorani trgovinske zbornice razprava o tržiškem pristanišču
Je Tržiču potrebna samostojna ustanova ali skupno poslovanje z drugimi pristanišči v deželi?
Umrl upokojenec, ki ga je v Barkovljah podrl mladi voznik
Danes zjutraj se bo pričel v dvorani trgovinske zbornice sestanek, posvečen vprašanjem tržiškega pristanišča. Sestanek sklicuje trgovinska zbornica v Gorici in je nanj povabila sindikalne predstavnike, deželno upravo, tržaško pristaniško ustanovo, stranke in strokovnjake ter razne zainteresirane krajevne uprave.
Trgovinska zbornica v Gorici je pripravila načrt za reorganizacijo uprave pristanišča v Tržiču. Po tem načrtu naj bi ustanovili samostojno ustanovo, na čelu katere naj bi bila trgovinska zbornica, člani bi bili tako javne ustanove in krajevne uprave kot, zasebniki in banke. Njeno poslovanje naj bi bilo omejeno na pristanišče Portorosega v Tržiču, ustanova pa naj bi bila zasebnega značaja, tako da bi lahko lažje poslovala, brez raznih birokratskih ovir.
Sindikati so proti taki rešitvi, ker menijo da mora ostati uprava pristanišča v javnih rokah. Sindikati menijo tudi, da je treba planirati razvoj vseh pristanišč v naši deželi in da je treba poslovanje ustanove za pristanišče v Trstu razširiti na vso deželo. V tej ustanovi naj bi bila pristanišča Trst. Tržič, Partonogaro in Latisana. Samo tako bi dežela uspešno uporabila denar, ki ga daje za razvoj in modernizacijo pristanišč brez škodljivih zahtev po dvojnikih.
Za rešitev, ki jo predlaga sindikalna federacija, sta tudi KPI in PSI. To svoje stališče sta ti stranki že javno obrazložili, njeni zastopniki v pokrajinskem svetu pa so to poudarili tudi na sestanku načelnikov skupin, ki je bil prejšnji večer v pokrajinski palači. Zastopniki večine, t.j. KD, PSDI in SDZ pa so na tem sestanku podprli stališče trgovinske zbornice. To pomeni, da bo pokrajinska uprava na današnjem sestanku uradno zagovarjala stališče predsednika trgovinske zbornice Lupierija. Sestanek bo dopoldne in tudi popoldne. Uvodna poročila na njem bodo imeli predsednik trgovinske zbornice Lupieri. predsednik tržaške pristaniške ustanove Tonutti in deželni odbornik za industrijo in trgovino Stopper.
Šolskega avtobusa za prevoz iz Tržiča v Doberdob ni!
šolsko leto se je komaj pričelo, pa moramo takoj beležiti prve nevšečnosti v zvezi s slovenskimi šolami. Prihaja do zapletljajev na tistih področjih, kjer je vse potekalo v redu v prejšnjih letih. Že tri leta so s taksijem vozili otroke slovenskih staršev iz Tržiča in Ronk v slovensko osnovno šolo v Doberdobu. Taksi
je dajala na razpolago občina v Tržiču, ki je denar za to dobila od države, pomagal pa je tudi šolski patronat. Baje je lani dobila v ta izrecni namen občina Tržič pol milijona lir.
Letos taksija ni. V Doberdob bi se morali voziti trije učenci iz Tržiča in eden iz Ronk. Včeraj popoldne so matere teh otrok bile na županstvu v Tržiču pri županu, ki jim je dejal, da so v teku priprave in da je treba za začetek vožnje s taksijem iz Tržiča v Doberdob počakati na izid birokratskih formalnosti. Matere so glasno protestirale in županov odgovor jim ni bil seveda všeč. Zahtevale so, da se stvar nemudoma reši in tudi zagrozile, da če ne bo šolskega taksija, ne bodo poslale o-trok v šolo.
Kje je krivda, da se take malenkostne stvari, ki se lahko hitro restio, vlečejo v nedogled? Tržiški žu-
pan bi moral stvar takoj rešiti, saj bo njegova uprava dobila za to službo od države tudi ustrezno povračilo stroškov.
Obvestili občin Doberdob in Sovodnje
Pouk na kotalkarskem tečaju, ki ga je priredila občina iz Doberdoba, se bo meseca oktobra redno nadaljeval vsako soboto od 14.30 do 15.30 za najmlajše obiskovalce do 8. leta starosti in od 15.30 do 17. ure za učence od 9. leta dalje.
Trošarinski urad sporoča, da bo pobiranje davkov rednega trimesečnega obroka za občino Sovodnje v četrtek, 10. oktobra od 8. do 12. ure na županstvu. Za Doberdob pa v petek, 18. oktobra od 8.30 do 12. v uradu pri zdravniški ambulanti.
RESNE SKRBI VINOGRADNIKOV.
Zaradi nepretrganega deževja niso še potrgali belega grozdja
Sladkorna stopnja letos višja od lanske
Zaradi deževja, ki je trajalo ves i Tako v Brdih kakor tudi v zadruž-
dan, včeraj v vinogradih v Brdih in v ravninskem delu Goriške niso utrgali niti enega grozda. Izguba enega dneva v tako slabem vremenu predstavlja za vinogradnike veliko škodo, ki se samo prišteva izgubam, ki jih deževje povzroča že več dni Ob normalnih razmerah bi do sedaj spravili v kleti že vse belo grozdje, tako pa bo potrebnih, denimo, v Brdih še pet dni, preden bo pod streho. Doslej so pobrali sivi in beli pinot ter sauvignon, sedaj pa je na vrsti tokaj.
V zadružni kleti v Krminu so prav tako prevzeli skoraj ves pridelek belega grozdja iz ravninskega dela, medtem ko iz zapadnih Brd, iz Dolenj, belega grozdja niso še pripeljali, ker je zdravo in so ga pustili še na trtah. Včeraj so v kleti sprejeli 15 vozov grozdja in še tega so potrgali v četrtek. Sodijo, da bodo v tem tednu zaključili s prevzemanjem belih sort (delali bodo tudi v nedeljo popoldne), potem pa se bodo lotili črnih.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiHiiiiirfiiiitiiiiiiii»*Miiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Garibaldijeva kavarna, kakršna je bila nekoč
Trii
• "V V;
' ; 7?*
Ob koncu prejšnjega stoletja je bila Gorica majhno mesto z nekaj velikimi stilnimi palačami. Med temi je tudi palača na vogalu Korza in Drevoreda 24. maja, kjer je sedež našega uredništva. Kakor kaže slika, se zgradba ob tistih časov do danas ni v ničemer spremenila, pač pa se je sila spremenilo njeno okolje. Namesto kostanjev so rasle platane, po Korzu, ki se je imenoval po Francu Jožefu, so vozile vprege, luč je prihajala iz plinskih svetilk, v se danjem Drevoredu 24. maja, ki se je takrat imenoval Ulica treh kraljev, pa so stali kamni, od katere so privezovali konje. Zgrad-
liiiiiiiliiiiimiiiiliiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiililiiiuiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
KAKŠNO JE BILO STANJE VČERAJ
PRECEJŠNJE RAZLIKE
V	MENJAVI DINARJEV
V	Carduccijevi ulici ga menjajo trgovci po 40. v velikih trgovinah pa samo po 35 - Prednosti menjave na bankah
Včeraj zgodaj zjutraj je v ortopedskem oddelku glavne bolnišnice izdihnil 79-letni upokojenec Francesco Piscardi iz Ul. F. Severo 10. Ni preživel hudim poškodbam, ki jih je utrpel prejšnji popoldan, ko ga je povozil mladi voznik. Med sprehodom je prečkal Miramarski drevored na zebrastem prehodu za pešce, da bi prišel v gozdiček pri barkovljanskem portiču. Ravno tedaj pa je privozil z avtom 18-let-ni Antonio Morgera iz Nabrezine-Kamnolomi 27, ki ni pravočasno zavrl in je tako podrl upokojenca.
Nesrečni Piscardi si je zlomil obe nogi na dveh mestih in se je močno potolkel po glavi. V bolnišnici so ga sprejeli s pridržano prognozo, ker je bilo njegovo stanje zelo resno.
GROZDJE za VINO SUPER ortofrutticolo
Ul. Flavia (zadnja postaja avtobusa aroge št 19) TELEF. 810321	TRST
Ker je poletna sezona, ko dinar vedno visoko kotira, mimo, se je sedaj občutno spremenil kurz jugoslovanske valute. V zadnjem tednu je zdrknil precej pod 40, vendar je zanimivo, da je menjalni kurz zelo različen. Ker so nas te razlike sila presenetile, smo se odločili, da o tem tudi nekaj napišemo.
Ugotovili smo, da se je včeraj sukala vrednost dinarja od 35 do 40 lir za 100 dinarjev. Najbolj ugodno menjajo trgovci, v prodajalnah v Carduccijevi ulici, kjer velja neke vrste tih dogovor, da držijo dinar še vedno zelo visoko in da na takšen način vabijo kupce. V vseh ostalih trgovinah se suče vrednost med 36 in 40 lirami. Na Kmečki banki so nam povedali, da menjavajo dinarje od 36 do 37 lir. Pri blagajni v neki veliki trgovini pa smo izvedeli, da jemljejo dinarje celo samo po 35 lir. Ker kupujejo dinarje avstrijske in druge banke v inozemstvu ter jih plačujejo vse po isti ceni, imajo v nekaterih trgovinah občuten zaslužek tudi na valuti in ne samo na prodanem blagu. Ob upoštevanju teh podatkov je torej za jugoslovanske kupce najbolj ugoden nakup v tistih trgovinah, ki dinar visoko plačujejo. Zelo ugodna je tudi menjava na bankah, tako da kupec plačuje blago v lirah in ga pri menjavi ne morejo opehariti.
Tudi KD za ohranitev pcitetnega pouka v trgovski šoli
Tudi pokrajinski odbor krščanskode-mokratske stranke v Gorici se je zavzel za ohranitev dveh višjih razredov slovenske trgovske šole v Gorici. Pokrajinski tajnik Leardi je namreč v imenu goriškega vodstva stranke poslal prosvetnemu ministru Mal-I fattiju pismo v katerem izraža že-I Ijo po ohranitvi teh dveh razredov. To pa zaradi tega. ker se je vzdušje med tu živečimi Slovenci in Italijani izboljšalo in ker je petletna šola po-
trebna za potrebe tukajšnje obmejne trgovine.
Občni zbor agronomov
Na občnem zboru so se sestali doktorji agronomije iz goriške pokrajine. Predsednik dr. Marsano je orisal dosedanje delovanje združenja in tudi povedal, kako je deloval deželni koordinacijski odbor agronomov. Po izčrpni diskusiji so izvolili nov odbor, v katerem je prišlo do nekaterih zamenjav. Za predsednika je bil potrjen dr. Matteo Marsano, tajnik je dr. Paolo Amedeo Morandini, blagajnik dr. Antonio Franco, nova člana pa dr. Anton Rustia in dr. Claudio Fabbro.
Časnikarji obiščejo zadružno klet v Krminu
Dane« dopoldne ob 11. uri bo skupina 50 italijanskih časnikarjev obiskala zadružno vinsko klet v Krminu. časnikarska delegacija se že nekaj dni mudi v naši deželi, kjer je gost deželne ustanove za pospeševanje kmetijstva (ERSA). Ogledala si je Večje število vzomo urejenih kmetij v zasebnem in družbenem sektorju.
ba v središču mesta, ki smo j'o po vojni poznali zaradi Garibaldijeve kavarne (še poprej se je ime-nova kavarna Corso), bo v kratkem v celoti prenovljena. Prav v teh dneh so začeli urejati aperitiv bar, ki ga bo na vogalu odprl Ferigo. Ko so s stropov potegnili obloge, so se prikazale stare štukature, ki jih je spomeniško varstvo zaščitilo. Od stare tipične avstrijske kavarne, opremljene v mitteleuropskem stilu, bo ostalo bore malo, kar so pri razprodaji pritličnih prostorov, ki so bili do sedaj v celoti na voljo za potrebe javnega lokala, trgovci pokupili velike površine za svoje trgovine. V tej zgradbi so sedaj skoraj izključno samo uradi ter so se vanje nastanili, poleg sindikata CGIL, ki je v teh prostorih že vsa povojna leta, tudi CONI, Zveza obrtnikov, odvetniki itd. Spomeniško varstvo, kj je prav v zadnjem trenutku doseglo, da stavbo niso {»rušili, je s tem preprečilo gradbeno špekulacijo ter nam ohranilo košček preteklosti.
Kandidati KPI za rajonska sveta v Pevmi in na Rojcah
Prejšnje dni so na skupščinah KPI v Pevmi in na Rojcah izvoli-

li komunistične kandidate za rajonske svete. Za Pevmo so izvolili 23-letnega vzgojitelja Davida Sossoua, 27-letno uradnico Nedo Dornik ter 44-letnega delavca Srečka Muziča. Na Rojcah bosta KPI zastopala 49-letni delavec Sebastiano Coco in 41-letni delavec Tarcisio Michelin. Na sestankih so udeleženci pokazali zanimanje za nastajajoče rajonske svete ter izrazili zadovoljstvo, da bodo končno pričeli delovati. Posebno v Pevmi So ugodno sprejeli ustanovitev rajonskega sveta, ker vidijo v njem priložnost za odpravljanje številnih pomanjkljivosti.
Razdeljevanje kave proste cone
Trgovinska zbornica v Gorici javlja, da so pričeli deliti kavo proste cone, ki jo lahko koristniki dvignejo pri običajnih trgovcih. Za Gorico in Sovodnje je moč dvigniti 1,600 kg kave na osebo, za prebivalce ostalih občin pa 1,200 kg na osebo. Kavo je treba kupiti do 30. novembra.
Istočasno obvešča trgovinska zbornica avtomobiliste in motocikliste, naj dvignejo bencinske bone za zadnje letošnje trimesečje najkasneje do 16. t.m. v pisarnah Avtokluba.
ni kleti v Krminu so vinogradniki zadovoljni s kakovostjo grozdja: ne gnije in ima na splošno večjo sladkorno stopnjo kot lansko leto. Posebna velja ta ocena za pinot in «verduc».
Ker v Brdih ob trgatvi primanjkuje delovna sila, so si letos zagotovili večje število obiralk iz Tolmina in Kanala. Kadar je prejšnji teden deževalo, so obiralke odhajale domov, sedaj pa, ko čas stiska, ostajajo kar v Brdih. Seveda pa trganje ni mogoče med dežjem niti takrat, kadar je grozdje še mokro, ker voda lahko pokvari mošt.
Pozanimali smo se nadalje, če sedanji hlad zavira vretje mošta, pa so nam povedali, da mošt zavre tudi ob večjem hladu od sedanjega. Samo v primeru, da bo hladno tudi potem, ko bo nehal vreti, bodo morali kleti kuriti in pospešiti proces, da se bo ves sladkor spremenil v alkohol.
Drevi koncert v Novi Gorici
V kinodvorani Soča v Novi Gorici bo drevi, ob 20.15, v okviru letošnjega koncertnega abonmaja, simfonični koncert Slovenskega komornega orkestra. Dirigiral bo Anton Nanut, violončelo bo igral Miloš Mlejnik, klarinet pa Pietro Camliere.
Na sporedu imajo Tartinijeve, Haydnove, Larssonove in Mozartove skladbe.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst
V OKVIRU m. KULTURNEGA SREČANJA ALPE • ADRIA
IVAN CANKAR
Za narodov
blagor
Komedija v štirih dejanjih
V gledališču «Verdi» v Gorici, 10. oktobra 1974 ob 21. uri.
(Predstava v abonmaju)
•iiiuiiimiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiminiftuniiiiiiitiiiiiiii
IIIIIIIIIIUIIIIIUII
OKRAJNO SODIŠČI V CODICI
Električni grelec za vodo se je podrl na gospodinjo
Sodišče oprostilo vse obtožence
• 10. oktobra zapade rok za vložitev prošenj za pripust k natečaju za 150 mest komisarja javne varnosti. Prošnje je treba poslati na prefekturo.
• Danes zjutraj bodo v Tržiču položili temeljni kamen za stavbo nove bolnišnice pri San Polu. Glavni govor bo imel minister Toros.
• Sindikalna federacija kovinarjev
je najavila za ponedeljek eno uro stavke v znak protesta proti podražitvam na avtobusnih progah. Stavkali bodo zadnjo uro vsake izmene.
Prispe ivi jto zn
DIJAŠKO MAMO
Goriški okrajni sodnik dr. Mango-ni je imel v torek vrsto razprav, med katerimi je bila morda najbolj zanimiva zadeva z ogrevalno napravo v kopalnici gospodinje E-lene Saldassi iz Gorice. Na zatožni klopi so bili 35-letni Guido Vittori iz Gorice Ul. Oberdan 3. kot lastnik trgovine z električnimi izdelki «Steni» iz Ulice Mazzini 13, 36-let-ni Fulvio Marega iz Ulice Cascino 16 ter 27-letni Giancarlo Antonetti iz Ulice Lunghisonzo 23, ki sta bila pri prvem zaposlena.
V obtožnici je navedeno, da sta Marega in Antonetti leta 1967 montirala v stanovanju Elene Saldassi v Gorici električni ogrevalnik za kopalnico. Po skoro štirih letih pa se je ogrevalni kotel odtrgal od stene nad kopalno kadjo in povzročil precej hude poškodbe gospodinji Eleni Baldassi, ki je bila takrat v kopalnici in se je morala potem zdraviti 73 dni.
Baldassijeva je 6. septembra 1971 vložila tožbo proti gospodarju Vit-toriju in obema delavcema češ, da je prišlo do nesreče zaradi slabo opravljenega dela. Na sodni razpravi je obtoženi Antonetti takoj dokazal. da ni bil udeležen pri tem delu, ker je bil leta 1967 pri vojakih. Sodnik pa tudi ni mogel ugotoviti po toliko letih kridve gospodarja , Vittoriia in njegovega delavca Marego, čeprav je ta slednji priznal, da je on tistikrat opravil omenjeno
delo v stanovanju Baldassijeve. Zato je sodnik oprostil Vittorija in Marega, ker dejanje ni kaznivo in zanj po toliko letih ne moreta nositi odgovornosti, Antonettija pa, ker ni zakrivil dejanja. Obtožence so zagovarjali odvetnik Formentini, Ber-not in Giannattasio.
Sodnik dr. Mangoni je izrekel o-prostilno razsodbo tudi v zadevi 65-letne gospodinje Felicite Čotar iz Gorice Ul. Codelli 14. Kot izhaja iz obtožnice, se je Čotarjeva 13. avgusta 1972 v dopoldanskih urah skupaj s svojim možem Andrejem odpeljala z avtomobilom od doma proti mejnemu prehodu pri Šempetru. Ker je bilo pred njimi nekaj drugih avtomobilov, je mož u-stavil avto v vrsti in žena se je pripravljala, da bi izstopila iz vozila in nesla prepustnico službujočemu policistu. V trenutku ko je odpirala vrata pa je mimo avtomobila privozila na mopedu Jolanda Beltrame, trčila ob vrata in padla. Pri tem je dobila poškodbe, zaradi katerih je bila na zdravljenju dva meseca in 15 dni. Tako policija, ki je napravila zapisnik, kot tudi sodnik, so ugotovili, da je pripisati nesrečo izključno neprevidnosti Jolande Beltrame. Zato je sodnik oprostil vsake krivde Felicito Čotar. Obtoženko je branil odv. Cossa.
Drž. tož. odv. Maniacco; sodnik dr. Mangoni zap. Magda Massi.
L M.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI
ZVEZA
SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI
v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice Vas vljudno vabi k vpisu a-bonmaja za sezono 1974-75 v Gorici
VPISOVANJE ABONENTOV DO 9. OKTOBRA NA SEDEŽU SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE (PRI JOŽICI SMET), UL MALTA 2, TEL. 2495 TER V KATOLIŠKI KNJIGARNI, TRG VITTORIA 25. TEL. 2407.
Abonmajske izkaznice so na razpolago na sedežu SPZ pri Jožici Smetovi.
Kino
Corica
VERDI 17.00—22.00 «Amore libero». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CORSO 17.15—22.00 «Come divertirsi con un paperino e company». Film Walt Disneya.
MODERNISSIMO 17.30-22.00 «Il portiere di notte». D. Bogarde in C. Rampling. Barvni film. Prepovedano pod 18. letom.
VITTORIA 17.15-22.00 «Le guerriere del seno nudo». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 17.15—21.30 «Una matta, matta, matta corsa in Russia». A. Noschese in A. Mironov. Barvni film.
Tržič
AZZURRO 17.30-22.00 «TI portiere di notte» Barvni film.
EXCELSIOR 17.30-22.00 «Altrimenti ci arrabbiamo...» Barvni film
PRINCIPE 17.30-22.00 «Appassionata». Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Kaliber 9». italijanski barvni film ob 22. uri.
SVOBODA «Zadnji tango v Parizu», ameriški barvni film ob 18. in 20.30
DESKLE «Crormvell», ameriški barvni film ob 19.30.
RENČE «Do pekla in nazaj», ameriški barvni film ob 20.00.
PRVAČINA Prosto.
Včeraj > danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Roberto Železnik, Rino Leidi, Marco Mersecchi, Alessandro Martellos, Luisa Gruppi.
SMRTI: 84-letni upokojenec Giuseppe Vel vi, 72-letni upokojenec Pompeo Mazzucca, 5-dnevna deklica Bertilla De Rosa.
PERU DANES*
Sest let
odprtega voj. režima
«Perujska revolucija je in je vedno bila dinamična, tekoča, odprta in ustvarjalna.» Tako je perujski predsednik, general Velasco Al-varado, označil to, kar običajno i-menujemo «perujski proces» t. j. socialno — ne socialistično ali komunistično — revolucijo, ki jo postopno uveljavlja perujski režim.
«Sleherna resnična revolucija nadomesti določen politični, socialni in ekonomski sistem z drugim, ki je kvalitetno drugačen,» pravi dalje Velasco Alvarado, s čimer — obenem s trditvijo, da je «perujska revolucija povsem neodvisna, nezdružljiva s tistimi političnimi strankami, ki zagotavljajo kapitalistična ali komunistična stališča v kateri si bodi obliki — je označil zmernost originalnega okvira, v mejah katerega deluje obstoječi režim, ki pa se je hkrati s tem tudi močno izpostavil kritikam skrajne desnice.
Težko je natančno ideološko definirati perujski režim, že nekaj let se s tem trudijo, oceniti ga je moč le pragmatično, po tem, kar predstavlja, kaj in kako dela. Nedvomno gre za vojaški režim, katerega «meč pa je v službi zatiranih», kot pravi v Peruju zelo razširjena krilatica.
Vire oblasti predstavljajo oborožene sile, predstavniki tega pa so voditelji oboroženih sil, združeni v hunti. Ustava in zakoni prejšnjih režimov ostajajo v veljavi samo, kolikor so «skladni s cilji revolucionarne vlade», kot je rečeno v «statutu», sprejetem istega dne s prevzemom oblasti in ki predstavlja temeljno listino hunte. V vsakodnevni praksi, lahko rečemo, da ni važnejšega mesta, ki bi ga ne zavzemal kak višji častnik ali general.
Hkrati je treba pripomniti, da vojaki danes v Peruju — za razliko od večine vojaških režimov povsod po svetu — nikakor niso žan-darji oziroma čuvarji notranjih privilegijev ter zagovorniki kake zunanje hegemonije. Nasprotno, «perujska revolucija — naj še enkrat iznesemo besede predsednika Vela-sca — predstavlja del širokega revolucionarnega gibanja revnih narodov po svetu in je antiimperiali-stična revolucija».
Da to niso samo besede, je režim dokazal, ko je odpravil nadoblast večnacionalnih severnoameriških družb nad naravnimi viri dežele. Vendar je to opravil s spretno diplomatsko akcijo, vse to je bilo stornjeno, ne da bi prišlo do večjih napetosti v odnosih z ZDA. Na nedavnih diplomatskih pogovorih je bilo celo rečeno, da med o-bema državama ni nobenega nerešenega vprašanja. Verjetno izhaja to iz dejstva, da so vsi vodilni člani vojaškega režima šli skozi znani perujski center za višje vojaške vede, ki je že pred revolucijo zavrnil severnoameriško skrbništvo nad perujskimi oboroženimi silami. In resnično, zdi se, kot da bi ta oficirska elita delovala, upoštevajoč vse taktične in strateške elemente, ki jih sleherni generalštab mora vzeti v pretres, preden se loti praktične izvedbe kakega bojnega načrta.
Postavljeni cilji in delno doseženi rezultati na notranjem področju dokazujejo, da stremi režim za dosego takšne družbene ureditve, ki bi slonela na širokem ljudskem sodelovanju, v praksi — ne pa tudi v ideološkem pogledu — sledeč vzoru jugoslovanskega samoupravljanja. Osnovo takega ljudskega sodelovanja oziroma udeležbe predstavljajo sektorske skupnosti — industrijske, poljedelske, kulturne itd. — ki jih desnica skuša označiti za «korporacije» fašističnega tipa, povsem neupravičeno, ker je v njih docela odsotna podjetniška komnonenta.
Tem skupnostim so bili prepuščeni pred kratkim nacionalizirani časopisi, ki so povečini bili glasniki ekonomske desnice navznoter ter tujih finančnih interesov navzven. Razni televizijski kanali pa so bili deloma postavljeni pod neposredno nadzorstvo vlade, a deloma združeni v nekakšnem «telecen-tru» z državno udeležbo. Postopna tendenca — kot v celotnem razvoju «perujskega procesa» — je ta, da bi prišlo do ustanovitve nekakšnega državnega radiotelevizijskega monopola po italijanskem modelu.
Razne «marksistično - lenistič-ne» skupinice, ki so še desetkrat bolj razbite kot v Italiji, so skupaj z latifundisti in ostalimi privilegiranimi sloji najostrejši kritiki sedanjega perujskega režima. Zmerna levica, ki gre od komunistov do krščanskih demokratov (seveda levo usmerjenih, torej ne vseh), pa je, nasprotno, v glavnem naklonjena sedanjemu procesu razvoja in so nekateri njihovih predstavnikov tudi neposredno angažirani ob strani vojakov.
«Če bi bi1 Perujec. bi se ne boril proti takšni revoluciji, merveč bi jo, nasprotno, podpiral, prepričan, da bi sleherno drugo stališče bilo samo v prid imperialistom,» je izjavil Fidel Castro ob svojem obisku v Limi. Naslednja izjava predsednika Velasca to še bolj potrjuje: «Ljudstvo mora imeti v rokah polno odločujočo oblast, ki so mu jo prej odrekali vsi režimi. Na tem sloni demokratično bistvo našega gibanja. Nikoli več ne bo v Peruju prevladala tista jalova for-, maina demokracija, zahvaljujoč ka teri so resnični gospodarji Peruja bili razni latifundisti, finančniki, kapitalisti in tuji pridobitniki,» je dejal neruiski predsednik.
Režim skuša počasi, vendar zanesljivo doseči nekakšno centralizirano, načrtovano ekonomijo, opirajoč se na javne ustanove, kot so «Petroperu», «Mineroperu» ipd., več ali manj podobne italijanskim «Eni», «Egam» itd. Poseben poudarek dajejo administrativni decentralizaciji in zadružništvu.
Slika iz filma «Bil je nekoč pojoči ptič», ki ga je režiral sovjetski režiser Josseliani
FILMSKI FESTIVAL V PESARU SE JE ZAKUUCIL
KAJ JE BIL NEOREALIZEM
Se je ta struja rodila že v dobi fašizma? ■ Kateri ustvarjalci italijanskega filma so se posebno obnesli ■ Imena, ki so zaslovela in nato «ugasnila»
(Od našega dopisnika)
Največji del letošnjega festivala v Pesaru je bil namenjen študijskemu srečanju o neorealiz-mu, ki je vsebovalo projekcije 48 filmov iz obdobja 1943 - 54, in kritične razprave, ki bodo kmalu objavljene v knjigi za založbo Marsilio. Pomen tega srečanja gre seveda preko festivala samega, saj je bila ena izmed njegovih pomembnejših lastnosti bogastvo kritičnega aparata, ki ga je nudil: udeležencem so razdelili štiri obširne zvezke, ki vsebujejo doslej morda najpopolnejšo dokumentacijo o tem pomembnem obdobju italijanskega filma.
Tu seveda ne moremo obravnavati vse problematike, ki jo je razvilo srečanje: bralce, ki bi jih podrobneje zanimala, opozarjamo na zgoraj omenjene publikacije. Tu bomo le na kratko obravnavali filmske avtorje, katerih filme so nam predvajali. Na te filme gledamo danes drugače kot smo gledali.
Predvsem, ali so res predhodni-
ki neorealizma filmi, ki so nastali v fašističnem obdobju? Kritika je večkrat od italijanskega filma pod fašizmom rešila le to, kar se ji je zdelo, da anticipira neorealizem. Komisija, ki je v okviru srečanja v Pesaru obravnavala odnose med tema dvema obdobjema (v njej so bili člani milanske skupine Cinegram-ma francoski kritik Gili in avtor pričujočega poročila), se nagiba k drugačnemu gledanju. Film v fašističnem obdobju je treba v velik; meri rehabilitirati: njegov odnos do režima ni bil kritičen le, kolikor je pripravljal neorealizem. V Pesaru smo videli le malo t.i. predhodnikov: Blasetti-jev «Quattro passi fra le nuvole» (1942, scenarij Zavattini) priča da je vrednost tega režiserja v kontroli filmskih elementov v liniji «klasičnega» filma. Videli smo tudi odlični Viscontijev film «Ossessione» in zanimivo Bon-nardovo komedijo s Fabrizijem in Magnanijevo «Campo de’ Fiori»; niso pa bili prikazani De Sicov
lili llllll II lllllllllllll lili III IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIITflllllMIlillllll II llllll III lil lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll II lllillllllllllll 11 lllllllll<lllllllllllll III Hill lllflll Hll Hilli III II llllllll UH IIIIHHIIIII IllllllllllUd Hill"11
«I bambini ci guardano» in dela drugih režiserjev (sam Blasetti, Camerini, Poggioli idr.). Od Camerini j a smo videli le prvi povojni film «Due lettere anonime» (1945) s Claro Calamai, film, ki priča, da bi bilo treba pazljiveje analizirati t.i. padec tega režiserja po vojni. Od veteranov ital. filma smo se srečali z Cenino, katerega smo videli zanimivi «Cielo sulla palude» (1949).
Kaj pa «klasiki» neorealizma? če je v 50 letih italijanska marksistična kritika, oz. tedaj pre-vladajoča revija «Cinema nuovo», poudarjala Viscontijevo vrednost na račun Rosellinijeve, nas nadaljnji razvoj dveh režiserjev danes postavlja na drugačno stališče. Visconti jeva filma «Ossessione» in «La terra trema» sta še danes izvrstna, «Bellissima» je zelo pomemben, toda v Ros-sellinijevem delu zasledimo u-porabo filma kot medija za pogled na realnost, ki je nedvomno doslednejši in pogosto tudi pre-sunljivejši, čeprav nas novejša televizijska proizvodnja Rossel-linija manj zadovoljuje kot proizvodnja koga drugega.
KADAR SE POLJAK PRELEVI V TUJEGA TURISTA, OPAZI TUDI TO
Uredili so velika vprašanj oj ne vedo pa rešiti malih zadev
\
Sedaj, ko je premog spet v čislih, ga lahko izvažajo - Tudi razvili - Toda hladilniki ne delujejo, kot ne delujejo stroji
VARŠAVA, začetek oktobra. — Poljski časnikar Wieslaw Grzegor-zewski je napravil zanimiv poskus: izposodil si je razkošno a-meriško vozilo, se prelevil v bogatega ameriškega turista in začel pot po Poljski, da bi nato zabeležil svoje vtise. To potovanje je opravil potem ko so na Poljskem proslavili 30-letnico osvoboditve in 30-letnico nove družbe, poljskega socializma. Nalašč je «pustil mimo» praznično vzdušje in se lotil svoje naloge v razpoloženju vsakdanjega dne.
In vendar so tudi po uradnih svečanostih ob jubileju še vedno odzvanjali v ozračju podatki o rezultatih, ki so bili doseženi v 30 letih na ekonomskem, socialnem in kulturnem področju, pa čeprav se z njimi ni nihče bahal. Govor rilo se je še o tem in onem, o pomanjkljivostih in težavah, toda beseda je bila še vedno «nekoliko vzvišena».
Sicer pa velja v poljskem tisku že nekakšna moda primerjave poljskih uspehov z uspehi oziroma s stanjem drugod po svetu. Poljski časnikarji in publicisti radi primerjajo razmere na Poljskem z razmerami v svetu in v tem včasih pretiravajo zdaj v to, zdaj v ono smer. Hkrati pa so ponosni, upravičeno ponosni nad doseženimi uspehi.
Že omenjeni poljski časnikar, ki se je prelevil v turista, ugotavlja, da je Poljska po svoji industrijski proizvodnji že na desetem mestu na svetu. To zares ni malo, kajti po številu prebivalstva je Poljska na 21. mestu. Ne smemo pa pri tem pozabiti niti tega, da je Poljska med zadnjo vojno utrpela največje človeške žrtve, pa tudi izredna razrušenja, začenši s samim glavnim mestom, z Varšavo.
In če se časnikar navdušuje nad tem kar je bilo doseženo, hkrati tudi pravi, da je Poljska ena izmed evropskih dežel, to se pravi ena izmed dežel tiste celine, kjer sta le dve dežel brez industrijskega razvoja, namreč Albanija in Portugalska, in da torej industrijski razvoj na Poljskem ni nikakršen čudež, pač pa nekaj normalnega.
Kljub tej svoji «hoteni skepsi» pa mora časnikar priznati, da je Poljska dosegla rezultate, s katerimi bi bili zadovoljni tudi v drugih bolj bogatih deželah. En enostaven toda značilen primer: Zahodna Nemčija, Belgija, Francija in tudi nekatere druge razvite in bogate dežele so se pred leti o-tepale s svojo premogovno krizo. Pomislimo le na Porurje v Zahodni Nemčiji, kjer bi bilo kmalu prišlo do revolucije zaradi celih gora neprodanega premoga in ustreznega odstavljanja rudarjev, kajti nafta je postala «modno gorivo». Saj je res, nihče ne oporeka nafti njene bivše cenenosti in praktičnosti. Toda vtem ko so v teh deželah uvajali nafto in zato zapirali rudnike, so Poljaki investirali velike milijarde v stare in nove rudnike in so sedaj, ko je svet zajela energetska kriza, gospodarji situacije in na prvem mestu v svetu pri izvozu — premoga, ki postaja «trenutno najbolj gotovo gorivo».
Pa ne le premog, tudi žveplo je ena izmed surovin, ki prinaša Poljski velikanska sredstva. Pred desetimi leti so bile cene žvepla skrajno nizke in so povsod po svetu opustili proizvodnjo te surovine, ki je danes «na pravem mestu». Ker je Poljska vztrajala v svoji tradiciji, razpolaga z velikimi količinami žvepla, ki ga prodaja v svet po ceni, ki jo sama diktira.
Če se je Poljski, recimo, posrečilo glede premoga in žvepla, nista le ti dve surovini tisti, ki omogočata deželi normalen interni razvoj in velik izvoz. Tudi kar se tiče metalurgije je Poljska «na konju». Prav tako v težki industriji, v ladjedelstvu in še marsikje. Pred leti, v času Gomulke. ko je prišlo v baltiških mestih do ne
mirov, so ti nemiri bili odraz ekonomske in socialne stagnacije določenih industrijskih panog, ob Baltiku predvsem ladjedelstva. Danes so se v tem delu dežele razmere povsem spremenile in se more Poljska glede tega kosati tudi z velikimi deželami na svetu.
In vendar je poljski časnikar, ki se je prelevil v turista, našel veliko, zelo veliko tistih drobnih pomanjkljivosti, ki spravljajo človeka v slabo voljo, ker mu grenijo življenje, predvsem ko opaža, da se rešujejo in dobro uravnavajo velike zadeve, ne najdejo se pa rešitve za tiste drobcene stvari, od katerih pa je odvisno vsaj kolikor toliko udobno življenje. «A-meriški turist poljskega porekla» je na primer ugotovil, da na celem področju-Lodza-in Kielca ni niti
PARIZ. 4. — Petsto največjih evropskih podjetij je v lanskem letu izdelalo in prodalo blaga za 473 milijard dolarjev, kar je za 22 odst. več kot leto prej. Logično je, da ta velika podjetja niso mogla proizvesti za 22 odst. več izdelkov, pa čeprav gre za podjetja, ki so v glavnem dobro poslovala. Velik «napredek» v dohodkih je treba pripisati deloma tudi inflaciji, torej dvigu cen njihovim izdelkom. Podatke o poslovanju teh velikih evropskih podjetij navaja pariška revija «Vision», ki obravnava poslovne probleme evropske industrije in evropskega gospodarstva nasploh.
Po poslovnem prometu je na prvem mestu v Evropi družba Ro-ya\ Dutch - Shell. Gre za holandsko - britansko družbo, ki je lani imela 17 milijard 208 milijonov dolarjev prometa s čistim dobičkom 9,85 odst., kar je hkrati tudi posloven uspeh, posebno v zvezi z nastajajočo ekonomsko krizo. Ta uspeh pride še bolj do izraza, če upoštevamo podatke druge družbe in sicer prav tako holandsko -britanske družbe Unilever, ki je proizvadla in prodala blaga za 10 milijard 339 milijonov dolarjev in imela pri tem le 3,84 odst. čistega dobička. Na tretjem mestu je italijanska družba IRl z 9 milijardami 600 milijoni dolarjev fakturiranega prometa in z malo manj kot 4 odst. čistega dobička.
Po obsegu prometa pridejo nato naslednje družbe: Philips, Bri-tish Petroleum, Volkswagenwerk, Basf, Siemens, Hoechst in Daim-ler - Benz.
Med petstotimi «velikimi» je kar 138 britanskih podjetij, 119 je za-hodnonemških, 81 francoskih, 40 švedskih, 20 holandskih, 19 italijanskih, prav toliko belgijskih, 18 švicarskih, 12 španskih, 9 finskih, 7 pa je pol ameriških in pol evropskih družb, 6 norveških, 5 avstrijskih, 4 luksemburška, eno portugalsko in eno dansko.
Poleg družbe IRI pridejo v gornji seznam še naslednja italijanska podjetja: Montedison (na 19. mestu), ENI (22.), Fiat (24.), Dun-lop - Pirelli Union (34. mesto), E NEL (47.), Esso Italiana (85.), O-livetti (106. mesto) itd.
Stomatologija v Sovjetski zvezi
MOSKV A, 4. — Sovjetska zveza šteje nekaj nad 250 milrooov pre bivalcev, kar je 7 o'^* vseva Prebivalstva zemeljske oble. Toda
en javni lokal imel delujočega hladilnika, ker niso imeli nekega neznatnega nadomestnega dela. In tudi kadar si je zaželel ekspresne kave, se je ni mogel privoščiti, kajti vsi aparati so bili pokvarjeni. Manjkal je prav tako neznaten rezervni del, ki ga ni. V teh drobnih zadevah je prišel celo do zanimive ugotovitve, da pomočniki ministrov in visoki partijski funkcionarji iščejo zveze z direktorjem avtomobilskega servisa v Varšavi, kajti sicer morajo tudi za neznatno popravilo na svojem vozilu čakati dva ali celo tri tedne. Kaže torej, da so Poljaki znali rešiti velika vprašanja, niso pa znali urediti neznatnih stvari, od katerih pa je odvisno tudi kolikor toliko znosno vsakdanje življenje.
vsak četrti zdravnik na svetu zdravi sovjetske državljane, kajti Sovjetska zveza ima eno četrtino vseh zdravnikov, kar jih je na svetu, tako da pride v Sovjetski zvezi po en zdravnik že na 344 državljanov. Sovjetska zveza se drži načela, da je bolje bolezen preprečiti kot bolezen zdraviti. In zato je tako imenovana profilaksa osnova vsemu zdravstvu. Če za sedaj ne more zdraviti osnovnih vzrokov rakastih o-bolenj, ko medicina to bolezen šele proučuje, se loteva na primer temeljitega zdravljenja ustne dupline, v glavnem zob, kajti medicina ugotavlja, da je ustna duplina in predvsem zdravstveno stanje zob eden izmed pomembnih osnovnih pogojev za zdrav organizem.
Zato ni nič čudnega, da imajo v Sovjetski zvezi nič manj kot sto tisoč stomatologov, ki opravijo na leto 2p0 milijonov pregledov, tako da praktično pride po en zdravniški pregled na vsakega državljana na leto. Vsako leto imajo od 4.500 do 5.000 novih zobozdravnikov, na vseh šolah pa je obvezen zdravniški pregled in posebej pregled zob vsakih šest mesecev.
Zobozdravniške oddelke rr v Sovjetski zvezi tako organizirali, da jih ima sleherna bolnišnica, v manjših naseljih imajo ambulantne oddelke, na slabo naseljenih področjih pa imajo tako imenovane potujoče zobozdravniške ambulante.
Neki sovjetski sociolog je v zvezi s tem rekel, da naglo naraščanje poprečne življenjske dobe v Sovjetski zvezi ni le posledica izboljšanih življenjskih razmer, pač pa tudi smotrnega delovanja zdravstvenih ustanov.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Bodite odločni, kajti le tako boste prišli do veljave. V čustvenih odnosih boste preživljali depresijo.
BK (od 21.4. do 20.5.) Računajte z obljubami, ki jih boste danes dobili, toda previdni bodite. Razpoloženje za ureditev čustvenih odnosov.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Nastopile bodo večje težave pri izvajanju vaših načrtov. Ne bi bilo napak, če bi posvetili več časa družini.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Potreb-
metalurgijo so lepo i za ekspresno kavo
Kemijska topila močno škodujejo cesti in vozilom
TURIN, 4. — Družba «Autostrade» je lansko leto na svojih 2.300 km cest porabila 16.926 ton «topil» za odtajanje ledu. Pri tem je družba pridobila tudi določene izkušnje v zvezi z različnimi učinki raznih sredstev. O tem je bil govor tudi na nedavnem strokovnem zasedanju o voznosti cest pozimi in o sredstvih proti polede-nelosti cest.
Predvsem je bilo ugotovljeno, da so nekatera sredstva zelo škodljiva in sicer tista sredstva, ki vsebujejo žveplo in magnezij, ki razkrajata cestišče, vtem ko nekatera druga sredstva, kot na primer morska sol, ki močno škoduje vozilom. Pravzaprav je morska sol zaradi raznih stranskih e-lementov, ki jih vsebuje, zelo škodljivo topilo, ker škoduje na eni strani vozilom, na drugi strani pa tudi cestišču in robnikom, saj strokovnjaki ugotavljajo, da je morska sol najbolj «napadalna».
Na tem zasedanju pa je bilo u-gotovljeno tudi, da vsaj za sedaj ni nekega sredstva, ki bi bilo boljše od tistih, kar jih je kemija doslej pripravila, torej da ni na razpolago topila, ki bi kohkor toliko ne škodovalo ali cestišču ali vozilom, po navadi pa obema. V zvezi s tem kemiki zatrjujejo, da naj graditelji cest upoštevajo ta dejstva.
Kmetijstvo v Vzhodni Nemčiji
Vzhodna Nemčija šteje nekaj nad 17 milijonov prebivalcev in razpolaga s 6,3 milijona ha zemlje, od katerih je 4,6 milijona obdelovalne površine, poldrugi milijon pa odpade na gozdnata področja. Štiriindevetdeset odstotkov obdelovalne površine obdelujejo zadruge, državna podjetja itd., preostalih šest odstotkov obdelovalne površine pa je v rokah zasebnih obdelovalcev. Javni sektor kmetijske proizvodnje v Vzhodni Nemčiji daje kruha 930 tisočem delovnih ljudi. Pridelek pa je lani predstavljal 11 odst. nacionalnega dohodka in hkrati kril v celoti potrebe po nekaterih prehrambnih artiklih, kot na primer, kar zadeva meso, mleko, jajca, itd., skoraj v celoti pa je kril potrebe po žitaricah, zelenjavi, maslu itd.
Iz podrobnejših podatkov zvemo, da vzredijo v Vzhodni Nemčiji toliko goveje živine, da pride po 117 kg mesa na državljana na leto, mleka in mlečnih izdelkov pa pride kar 350 litrov na leto, jajc pa po 230 na državljana na leto.
ni so novi koraki in novi ukrepi, toda ne delajte ničesar na slepo. V ljubezni boste izredno srečni.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Imejte zaupanje v prihodnost, čeprav danes nekaj ne bo v redu. Več potrpljenja z ljubljeno osebo.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Veliko stikov in razprav strokovnega in poslovnega značaja. Družina terja včasih tudi kako žrtev.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Vaši ukrepi bodo doživeli popoln uspeh. Razčistili boste neke nesporazume v čustvenih zadevah.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Mazali se boste kot gospodar
Zanimiv avtor je Giuseppe De Santis, ki je bil zadnja leta fašizma kritik-teoretik novega filma, ki je res anticipiral neorealizem. Njegova režiserska usoda pa je res čudna. Takrat je marksistična kritika odobravala vsebino njegovih filmov, večkrat pa kritizirala način pripovedi kot preveč komercialen. Danes je neki kolega tržaškega porekla napisal, da so se takrat motili, da se danes zavedajo, da je bila vsebina reakcionarna. Kot vidimo, je takrat kot danes «običajna» kritika prezrla pravo vred-noist teh filmov, njihovo fantastično, melodramsko silo, ki je hote izražana v tonu «Grand Hotela». in njihovo domišljijo v filmskem izrazu. «Caccia tragica», «Riso amaro», «Non c’è pace tra gli ulivi» in «Roma ore 11» so zato po mojem zanimivi in pomembni filmi.
Zanimivo bi bilo, ko bi nam retrospektiva nudila priložnost, da primerjamo te filme s takratno «komercialno» proizvodnjo, npr. z melodramami Matarazza, ki ga je pred kratkim festival v Avignonu povrednotil, ali s filmi Cottafavija in Frede, s prvimi komedijami Risdja in Comencini-ja itd. Žal pa nam je rektrospek-tiva kot edini zgled popularnejše proizvodnje prikazala Mottòlijev film «Totò al giro d’Italia» z velikim komikom Totòjem.
De Sicovi filmi ohranjajo vrednost, a tu pa tam morda že občutimo pomanjkanje velike o-sebnosti, ki se bo potem razvila, kot vemo. Zavattinijevo osebnost bi pa bilo treba obravnavati ločeno, bodisi zaradi večje zavednosti kot zaradi etejstva, da so pomembni tudi njegovi scenariji za druge režiserje.
Morda bistvena zavest, ki jo je razvila retrospektiva v Pesaru, je dejstvo, da je res neorea-lizem obstajal kot splošni kultur-no-politični plan, v tem smislu pa se je zelo omejeno uresničil v filmskih delih. Danes stopajo v ospredje različne avtorske o-sebnosti, katerim je tedanja zgodovinska realnost material za med seboj zelo različne filme.
Lattuada je, recimo, primer režiserja, ki pristopa k filmu z istim vzdušjem kot v svojem prejšnjem «kaligrafičnem» obdobju. Njegov «H bandito» je lep primem gangstrskega filma po ameriškem zgledu.
Zanimiva osebnost je Aldo Vergano, aktiven že v fašističnem obdobju, čeprav je bil že znan kot antifašist (njegov je siže prvega Blesettijevega filma «Sole» iz leta 1929). Po vojni je za trenutek zaslovel le s filmom «Ti sole sorge ancora».
Castellani je bil tudi «kali-grafist»; srečanje z neorealizmom pa mu je uspelo predvsem v «čisti» komediji «E’ primavera».
Zampa je ostal tudi v fašističnem obdobju tipičen malo-meščan, ki je uspel predvsem v komičnih tonih. Germi je precej dolgoval ameriškemu filmu. Lizzani pa je bolj zanimiv zaradi svoje radovednosti do raznih sižejev kot zaradi prave osebnosti.
Nazadnje bomo omenili (od režiserjev, katerih so predvajali filme) še dva avtorja, ki že v celoti presegata neorealizem, z razliko od tistega, kar je menil vsekakor genialni Bazin: mislimo na Federica Fellinija in Michelangela Antonionija. Osebnost avtorja in avtorska politika postaneta po neorealizmu vrednoti zase, ki nista več prisiljeni se meriti s pojmom in vrednoto neorealizma.	Sergij Grmek
situacije tudi v najbolj neprijetnem položaju. Prijetno družinsko razumevanje.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ne rinite predaleč v svojih načrtih, ker ne bodo uspeli. Nemir, ki pa bo prehockiega značaja.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Potrudite se, da med svojimi sodelavci ustvarite mirno vzdušje. Vaša ljubosumnost je prav odveč.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vse karte boste imeli v rokah, zato jih pravilno igrajte. Napake neke osebe bodo padle na vaše rame.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Osebno se boste močno uveljavili, toda ne postavljajte se preveč v prvo vrsto. Zmernost tudi v družini.
iiiiimtiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiuiiiuiiiiiHiiiiii
500 NAJVECJIH EVROPSKIH DRUŽB
Italijanska IRI na tretjem mestu
...........................................................................-»■"■>•....................................................
Horoskop
22.45
18.30
20.30
21.00
SOBOTA, 5. OKTOBRA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.30	Poljudna znanost: Predsodek
12.55	Komični filmi
13.25	Vremenska napoved
13.30	DNEVNIK
17.00	DNEVNIK Izžrebanje loterije
17.15	Program za najmlajše BELI KAMEN
Prva epizoda nadaljevanke po romanu Gunnela Lindeja
17.45	Program za mladino
18.45	ŠPORTNI DNEVNIK
18.55	Sedem dni v parlamentu
19.15	Nabožna oddaja
19.25	KRONIKE DELA
20.00	DNEVNIK 20.40 TANTE SCUSE
Glasbeno - govorni spored s Sandro Mondaini in Raimondom Vianellom. Nocoj se začne nov ciklus varietejskega programa, ki se bo ponovil sedem sobot. Nastopata Sandra Mondaini in Raimondo Vianello, ki sta se zadnjič pojavila na TV ekranu v svoji oddaji leta 1972. Poleg njiju bodo ob sobotnih večerih nastopali tudi drugi, kot na primer ansambel «Ricchi e poveri», in nekakšni častni gostje, kot na primer nocoj Iva Zanicchi.
Tema nocojšnje oddaje je otroška doba. V tem smislu se bodo zvrstili razni prizorčki in baletni nastopi
21.50	TV razprave
SODNIŠKA FUNKCIJA DANES
Ta oddaja ima pravzaprav naslov «Controcampo». Na vrsti je bila že lansko leto in je s svojo aktualnostjo pritegnila pozornost občinstva, ker je v polemičnem smislu analizirala marsikateri negativni pojav v naši družbi. Nocoj se bodo lotili vprašanja sodne funkcije v Italiji trije znani italijanski pravniki, ki bodo obravnavali vprašanje, ali je sodna funkcija danes drugačna kot je bila nekoč, kaj se je spremenilo v odnosih med sodstvom in družbo in tudi ali je res, da danes ni lahko biti sodnik.
V zvezi s tem morda ne bo odveč upoštevati dejstvo, da se danes od sodnika zahteva kaj več kot nekoč, kajti družba se spreminja, toda zakoni temu ne sledijo in sodnik, ki bi moral vedno ostati «zvest zakonu», ne more iz svoje kože, on pa je hkrati član današnje «družbe v razvoju». Znašel se je torej v precepu DNEVNIK
DRUGI KANAL
Oddaja za šolnike DNEVNIK
KRONIKA SKUPINE Nocoj se začne nova serija štirih TV-filmov, ki jih je pripravila italijanska televizija. Ciklus se začne s filmom «Cronaca di un gruppo», ki ga je napravil režiser Ennio Lorenzini. Osnovna tema filma je zadeva francoskega vročega maja 1968, ko je Pariz zajel revolucionarni val, ki je pretresel ne le francosko glavno mesto, pač pa vso Francijo.
Film pripoveduje zgodbo mladih francoskih umetnikov, ki so zapustili gledališče, da bi se pridružili «revoluciji». Drugi del filma pa prikazuje isto skupino ljudi danes, to se pravi ljudi iste skupine, ki so danes drugače zavzeti, toda vedno v smislu istih idealov, idealov politične agnažiranosti
22.00	LAS VEGAS
Glasbeni program, ki ga vodi Frank M. Lang.
Las Vegas je mesto, ki je tako rekoč sinonim bogate zabave in sicer hazarda, glasbe, plesa itd. Zato današnja oddaja «Las Vegas» daje panoramo mesta kot turističnega in glasbenega centra. Gledalci bodo sledili velikim človekovim dosežkom in sicer jezu na reki Kolorado, ki ustvarja za seboj velikansko jezero, nato si bodo lahko ogledali prirodne lepote in sicer puščavsko področje, ki obdaja mesto, pa tudi kraj, kjer so ameriški atomisti razstrelili prvo atomsko bombo. Gledalci bodo lahko priča porokam in razporokam «na tekočem traku», končno se bo občinstvo srečalo z Las Vegasom kot eno samo velikansko igralnico, namreč s tistim aparatom, ki je spravil na boben že toliko ljudi,. ki sor si prišli ogledat Las Vegas
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
9.30, 10.35, 12.00 TV ŠOLA
Oddaja za vzgojitelje, Izobraževalna oddaja, Osnove mikrobiologije, Prvi hrvaški pisani spomeniki, Umetnost starih Mesarjev, Od Svilaje do Brača, Književnost Bosne in Hercegovine
14.55	Nogometna tekma: VARDAR — ŽELJEZNIČAR Neposredni prenos iz Skopja
16.45	DISNEYEV SVET
17.35	Obzornik
18.00	RADOST EVROPE
19.15	Risanka
19.30	DNEVNIK
19.50	Tedenski notranjepolitični komentar
20.00	ČLOVEK, NE JEZI SE
20.30	Moda za vas
20.45	ROŽNATI PANTER
Film je režiral Blake Edwards, glavne vloge pa igrajo v njem Peter Sellers, David Niven, Claudia Cardinale in drugi
22.35	DNEVNIK
22.50	Hokejska tekma SOVJETSKA ZVEZA - KANADA Predvajanje posnetka iz Moskve
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
14.55 Jugoslovansko nogometno prvenstvo:
VARDAR — ŽELJEZNIČAR Prenos iz Skopja
19.45	KOTA 1 — 613
Film o mladih gozdovnikih
20.15	DNEVNIK
20.30 PADEC FRANCIJE
Dokumentarni film iz ciklusa «Svet v vojni»
21.20 Nemogoči podvigi Serijski film
22.10 HOKEJSKA TEKMA MED SOVJETSKO ZVEZO IN KANADO
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Ponovno na sporedu; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Pianist Tullio Za-ghet; 18.45 Glasbena lepljenka; 19.10 Liki iz naše preteklosti: Jovan Vesel Koseski; 19.20 Revija zborovskega petja; 20.00 Šport; 20.35 Teden v Italiji; 20.50 Maria Peta,ros: Dogodek v Borštu, izvaja Slovensko stalno gledališče; 21.30 Popevke.
TRST
12.15 Deželne kronike; 14.40 Tretja stran; 15.10 Glasbeni dialogi; 16.10 Tedenska zgodba; 18.20 Zborovsko petje; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
6.30, 7.30, 8.30, 12.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba ;	9.30 Glasbeno-govorni
spored; 9.45 Glasba in nasveti;
12.00	Glasba po željah; 14.00 Tretja stran; 16.15 Poskočne; 16.40 Zabavna glasba; 16.45 Za prijeten konec tedna; 17.15 Primorska in njeni ljudje; 18.00 Vročih 100 kilometrov; 18.30 Zapojmo in zaigrajmo; 19.00 Prenos RL; 20.30 Glasba v večeru; 20.45 Lahka glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz;
10.00	Posebna reportaža; 11.30 Izbrani spored; 12.10 Lahka glasba; 13.20 Preiskušajo se diletanti; 14.50 Srečanje z znanostjo: O-zračje na Veneri; 15.10 Oddaja za bolnike; 15.40 Veliki variete;
17.10 Basist Nikola Cjavrov; 18.00 Musical; 20.00 Verdijev «Don Carlos».
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe; 8.40 Stare popevke; 9.35 Strnjena komedija; 10.05 Pesem za vsakogar; 10.35 Glasbeni variete; 11.50 Zborovsko petje; 12.40 Zgodovina ital. popevke; 13.35 Dva komika; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Berlinski festival; 17.00 Ital. folMo-ra; 17.30 Posebna reportaža; 19.55 Plošče; 21.19 Dva komika; 21.29 Glasbeno-govomi spored.
III.	PROGRAM
8.30 Jutranji koncert; 9.30 Koncert za začetek; 10.30 Straussove skladbe; 11.40 Haendlov «Te De-um»; 12.20 Morbiducci, Sapona-ro, Principe; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Gounodova opera «Romeo in Julija»; 17.10 Hača-turjan; 18.35 Lahka glasba; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Simf. koncert.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Beseda na dianašnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Plesni orkester; 10.15 Sedem dni na radiu; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob bistrem potoku; 13.30 Priporočajo vam ... ; 14.10 S pesmijo po Jugoslaviji; 15.45 «Vrtiljak»;
17.00	Aktualnosti; 17.20 Gremo v kino; 18.05 S knjižnega trga; 18.20 Rad imam glasbo; 19.40 Ansambel F. Puharja; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Radijski radar;
21.00	Za prijetno razvedrilo; 21.30 Oddaja za izseljence; 23.05 S pesmijo v novi teden.
Slutenja
bližnje
katastrofe
V ZDA z velikim uspe hom prikazujejo najnovejši film italijanskega režiserja Federica Fellinija »Amarcord« (Spominjam se). Zato je tednik Time intervjuval režiserja in ga prosil, naj pojasni odnos do svojih filmov.
Fellini je opisal razpoloženjske barve svojih dimov in med drugim dejal:	»S filmom Sladko
življenje sem želel opo. zoriti na življenjsko negotovost, ka se je začela kljub splošnemu navdušenju pojavljati ob koncu petdesetih in v začetku šestdesetih let. Vsaj v Italiji se je potem veliko spremenilo. Slutnja grozeče katastrofe je vedno bližja. Posledica je vedno močnejša želja po samoobrambi in napadalnosti, nezaupanje med ljudmi postaja vedno globlje. In ker se naš jutrišnji dan ne napoveduje v optimistični perspektivi, smo prepuščeni sami sebi, našim občutkom nemoči in strahu. Ljudje se čedalje bolj ukvarjajo z obram bo — če je treba tudi brutalno — svojega skromnega imetja, svojega telesa, čutnih apetitov. Zame je to najbolj nevarna značilnost sedemdesetih let...«
Dejal pa je tudi: »V bistvu nisem pesimist. Ge je naš čas zares apokaliptičen, mogoče vendarle napoveduje nov začetek in ne konec. Ne moremo še naprej živeti z zastarelimi idejami. Pred nami je zahteven psihološki izpit. Opravili ga bomo, če se bomo zavedali, da se nam je življenje uprlo In nas vrglo v negotovost, ker smo ga vse predolgo poniževali. Cas spremem. be ne pomeni rušenja civilizacije.«
(Opomba: razpoloženje, ki ga je Fellini pripisal sedemdesetim letom, je zelo sorodno razpoloženju, In ga je ustvaril v avtobiografskem filmu »Amarcord«, postavljenem v čase prvih fašističnih zmagoslavij in lasilij..) (PO TANJUGU)
olismi
,SUPER STAR" V ŠKRIPCIH
Kissinger: »Gospod doktor, krčim se ...«
»Chicago Daily News«, ZDA
Leto Palestincev
Pred štirimi leti so Palestinci doživeli »črni september« — PLO priznavajo zdaj vse države neuvrščenega sveta
OD DOPISNIKA »OSLOBOOJENJA« POSEBEJ ZA »DELO«
BEJRUT, 3. okt. — Pred štirimi leti so v gorah jordanskega Džebel Adžbuna Palestinci doživeli svoj črni september: neusmiljeni vojaki Huseinove legije so poklali glavnino palestinskih osvobodilnih sil, tako da so že mislili, da so palestinski osvobodilni organizaciji zadali smrtni udarec, po katerem si ne bo nikoli več opomogla.
A kot se v življenju pogosto dogaja, se te mračne nakane niso uresničile. PLO je ostala pri življenju in morala čez težko golgoto, ki so jo spremljali budi notranji pretresi, tuje vmešavanje, iz obupa pogojene akcije — ugrabitve letal in podobno. Prišla je oktobrska vojna, v kateri palestinski borci niso imeli kake vidnejše vloge, zatem pa se je PLO, kar je prav tako eden od bližnje-vzhodnih paradoksov, začela naglo uveljavljati in danes je geslo: »ni rešitve brez Palestincev« priznala večina, razen Izraela.
Ta uveljavitev PLO je morda eden od najvidnejših uspehov. doseženih po lanskem oktobru. PLO je dosegla trojno zakonitost:	pravno, kot
edina priznana predstavnica palestinskega ljudstva s statusom, podobnim začasni vladi in članstvom v arabski ligi; politično, ker so arabske države izjavile, da nočejo miru z Izraelom brez priznanja PLO; in diplomatsko, ker so arabski voditelji vztrajali pri tem, kot je dejal Sadat marca na Brionih, da mora palestinsko ljudstvo sodelovati pri vseh pogajanjih in solucljah.
PLO so priznale vse neuvr ščene države na alžirskem sestanku, na alžirskem arabskem srečanju, na Islamski konferenci v Lahoreju, pa tudi vse socialistične države. Tudi na Zahodu jo mnogi
priznavajo in palestinsko vprašanje so uvrstili na dnevni red generalne skupščine.
Na kairskem sestanku so Egipčani in Sirci podpisali tej organizaciji priznanja kot edini predstavnici Palestincev. PLO naj bi dobila vsa osvobojena ozemlja, zavrnili pa so poskus kakršnekoli parcialne politične rešitve. Na pragu je Arafatovo srečanje s francoskim zunanjim ministrom, morda pa bo organizacija dobila posebno mizo v dvorani ženevske palače narodov, če se bo konferenca o Bližnjem vzhodu nadaljevala.
Optimisti v tem vidijo odprta vrata v prihodnost, ko bo, kot citirajo alžirskega bojevnika Mohameda Budia, »kopje postalo kruh, pesek življenje, puška pa bo pela o radosti«.
Kljub vsem tem spektakularnim uspehom pa položaj še vedno ni jasen in tudi ne preprost. Nekateri pesimisti prihodnosti ne vidijo v tako svetli luči in trdijo, da bo treba vložiti še veliko spretnosti, prizadevanj in arabske enotnosti, da bi izbojevali zmago. Kairska odločitev, da bi v primeru izraelskega umika predali Cisiordaniio PLO pa pomeni tudi novo nevarnost, predvsem soočenje Pa lestincev z dvema »starima sovražnikoma« — Jordanijo in Izraelom, in s tretjim, katerega ravnanie še ni jasno — Ameriko.
JASER ARAFAT: PLO je doživela široko podporo
Ali se bo kralj Husein sprijaznil z odpadništvom Cis-jordanije in po kateri poti bo krenil: po poti samovolje, negotove izolacije v svoji kraljevini, ali v španovijo z Izraelom, ali v vojaško avanturo, po kateri bi najbrž na novo morali »deliti karte«. Izrael je pred podobno izbiro: teza, da za tretjo državo med morjem in puščavo ni prostora, še vedno velja. Neznanka o ZDA pa skriva morda največ nevarnosti. Zadnje Fordove in Kissingerjeve izjave, namenjene arabskim proizvajalcem nafte, bi si v Tel Avi-vu lahko razlagali kot zeleno luč za novo vojno, Edi pa narobe. Sicer pa bo kmalu prišel sem Kissinger in morda bo tedaj kaj več jasnega.
RIŽA MEHINAGIC
niMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiijl|
I Priložnost za nenavadno I
Moskovčani so minulo nedeljo imeli redko priložnost, da so videli nenavadno razstavo 200 platen kakih 60 slikarjev — modernistov. Množica okoli 5000 radovednih gledalcev se je na jasi v Isma-ilovskem parku, oddaljenem 15 km od mestnega središča razvrstila v dolgo vrsto, da bi si jih ogledala. V gozdu za jaso so bili v pripravljenosti policijski oddelki in gasilci, tora »prikazovanje slik«, kot so oplasti uradno imenovale razstavo, je poteklo brez incidenta. Očit. no ni nihče želel, da bi se ponovili dogodki iz-pred petnajstih dni, ko so v moskovskem predmestju čeremuški »družiniki« (pomožna prostovoljna organizacija za vzdrževanje javnega reda) in miličniki razgnali umetnike in nekatere med njimi zaradi »kršitve javnega reda« celo priprli.
Skupina moskovskih slikarjev, ki se imajo za »abstraktiste« ali »nonkon-formiste«, je v začetku septembra sporočila mos-
Kovskemu sovjetu željo, da bi jeseni nekje na odprtem organizirala razsta vo svojih del. Ker po sovjetskih predpisih smejo postavljati razstave samo na predlog združenja slikarjev, posameznih kulturnih ustanov, družbenih organizacij ah drugih združenj ali društev, in sicer v razstavnih dvoranah, muzejih, klubih, kulturnih domovih, parkih kulture itd., so predstavniki mestnih oblasti napotile abstraktiste v moskovsko združenje slikarjev. Le-to je po ogledu predloženih slik menilo, da jih ne more odobriti za prikazovanje. »Abstrak. tisti« oz. »nonkonformisti« med drugim tudi niso člani združenja slikarjev, kar pomeni, da so njihovi umetniški m estetski nazori ter način in raven njihovega slikanja nesprejemljivi in nezdružljivi s splošno veljavnimi estetskimi načeli socialističnega realizma. Tako je skupina »svobodnih umetnikov« 15. septembra brez dovoljenja mestnih obla-
sti organizirala »prvo razstavo abstraktistov« pod vedrim nebom.
Po naključju ali namer no se je istega dne na tem prostoru znašla tudi skupina državljanov, ki so hoteli s prostovoljnim delom urediti prostor, ki so ga »zasedli« uradno nepri znani umetniki. Prišlo je do incidenta, v katerem so posredovali tudi »dni-
ni sovjet odobril skupini »uradno nepriznanih slikarjev«, da je petnajst dni kasneje v Ismailovem nemoteno prikazala svoja dela. Medtem ko mestne oblasti vztrajajo na tem, da gre le za »prikaz« slik, pa nepriznani slikarji razglašajo, da je to že njihova druga razstava v enem mesecu, kar si štejejo v uspeh. Najbolj zna-
Okence v svet
žiniki« in milica. Nekaj državljanov, ki so prišli na prostovoljno delo, je kasneje v pismu »Sovjetski kulturi«, glasilu CK KP SZ, pisalo, da je šlo za »vnaprej premišljeno politično provokacijo«, slike, ki so jih »svobodni umetniki« prinesli s seboj, pa da so bile anti umetniške ter niso izzvale ničesar drugega kot »stud in posmeh«.
Dogodek je zbudil v Moskvi izredno pozornost. Morda je prav zato mest-
ni med »nepriznanimi« so Rjabin, Krapinitski, Sičev, Elskaja, Tali, itd. Med njimi je težko najti dva enaka ali podobna. Pah ijača stilov je izredno široka, od poizkusov sodob nega posredovanja klasičnih ruskih motivov done kaj prida posnemanja za. hodnjaškega »pop-arta«. Največ pozornosti so bili deležni impresivni »por-treti v naravi« slikarja Zdana. Tisto, kar povezuje skupino, je, na kratko povedano, predvsem njen
»nekonformizem« oziroma zavračanje uveljavljenega in uradno edino priznanega, ne pa kak skupni estetski program.
Tukajšnji poznavalci kulturnih dogodkov poudarjajo, da je to prva javna razstava »modemi stov«, če ne štejemo šte vilne razstave »avantgardnih« slikarjev v prvih letih sovjetske oblasti. V novembru 1962. leta je bila sicer v osrednji moskovski razstavni galeriji »Manežu« razstava »mo demistov«, ki pa ni bila odprta za javnost. Name njena je bila samo čla nom partijskega politbiroja. Po tej razstavi je ta kratni generalni partijski sekretar Hruščov na ne kem sestanku najvišjega partijskega vodstva, kate-remu so prisostvovali tudi predstavniki »ustvarjal ne inteligence«, ostro kri tiziral vsa umetniška prizadevanja, ki ne izhajajo iz socialističnega rea lizma.
MARKO ROZMAN
iiiiiiiiiiiimmimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiminiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinil|l||||||||||lm„|„„l„jij
NEMŠČINA PO SVETU
Nemško govori kot materni jezik okoli 110 milijonov ljudi — Tekma s francoščino — Trije ministri bodo nemščino predlagali za delovni jezik OZN
OD NAŠEGA BONSKEGA DOPISNIKA
BONN, oktobra — Nemščina sicer ni svetovni jezik, je pa širom po svetu pomembna kol znanstveni, gospodarski ali jezik za sporazumevanje raznih poklicnih skupin, študentov in štipendistov. Svoj pomen ima kot mednarodni delovni jezik v evropskih in mednarodnih organizacijah in organih. Takole zadržano uradno opredeljuje bonska vlada (v letnem poročilu) sedanji položaj nemškega jezika.
Spodrezan^
frak
...Vse kaže, da se bo duh davno umrle angleške književnice Emily Brente, ene izmed treh slavnih pisateljskih sester, še naprej »sprehajal« v Hauvortu (Anglija). Vaški duhovnik je namreč zavrnil zahtevo lastnika restavracije v tem mestu, da bi duh s pomočjo svete vode za vedno pregnali. Lastnik Keyt Akeroyd trdi, da se pokojnica vsako leto na dan 19. decembra, to je dan, ko je leta ISIS umrla, pojavi kot duh v njegovi restavraciji in — vznemirja goste. Ker je bil duhovnik proti temu, da duh »prežene«, je Ake-royd sklenil, da bo poiskal pomoč pri višjem organu — tokrat je poslal zahtevo naravnost na sedež pravoslavne škofije v Leedsu ...
• * •
... Poleg Bele hiše v Washingtonu so pričeli graditi plavalni bazen, ki si ga je močno želel predvsem predsednik sam. Fordov svetovalec William Casselman, ki je sodelo val pri izdelavi projekta, je povedal, da bo po oceni bazen veljal kakšnih 300 tisoč dolarjev. Denar zanj bodo zbrali z javno zbiralno akcijo...
Za razliko od Pariza ali celo Londona je Bonn samo eden izmed štirih enakopravnih »upravljalcev« z Goethejevim jezikom in kulturo Nemščina pa je tri čisto nemške države nedavno združila v pobudi, da bi tudi njihov jezik dvignili na raven delovnega jezika Združenih narodov.
Novi bonski veleposlanik prt OZN, bivši državni sekretar za informacije RUdi-ger von Wechmar, je pred odhodom v New York med drugim najavil, da bo tudi emancipacija nemščine na dnevnem redu njegovega delovanja. Skupaj s svojim vzhodnim in avstrijskim kolegom predlaga namreč svetovni organizaciji, da razglasi nemščino za delovni jezik.
Manj uradno je tudi načelnik uprave za kulturno politiko v tujini na bonskem zu-
nanjem ministrstvu Hans Arnold manj zadržan: »Na svetu govori več ljudi nemško kot pa francosko«. Takoj pa doda — da ne bi kdo tega na pačno razlagal kot nemško neskromnost — da Bonn sicer nima namena, da bj se potegoval za nemščino kot svetovni, marveč le kot delovni jezik. Sicer pa ima svoje mesto v Evropi, pravi Arnold.
Tudi zunanji minister Hans Dietrich Genscher se mora zbranim učiteljem nemščine po svetu predstaviti kot ve sten upravitelj kulturne dedi ščine nemškega jezika. Okoli 110 milijonov ljudi na svetu govori nemščino kot materi ni jezik Razen obeh Nemčij. Avstrije in Svice so to še nemško govoreči Alzačani v Franciji. Južni Tirolci v Italiji in kot nemške manjšine v vzhodnoevropskih državah
posebej še v Sovjetski zvezi in Romuniji. Skoraj po vseh državah obeh Amerik ohranjajo nemški izseljenci svoj jezik.
Vsaka deseta knjiga, ki izide danes na svetu, izide v nemškem jeziku. Okoli 18 milijonov ljudi se po svetu uči nemščine kot tujega jezika.
»Negativne posledice zlega časa, ko je tretji rajh posku šal s silo širiti nemški jezik po svetu, so za ugled in gojitev Goethejevega in Kantovega Jezika med narodi sveta torej nekako premagane. Tega se lahko veselimo, posebej še, ker ne želimo na tem graditi nikakršnih političnih zahtev,« pravi ob tem liberalni miinchenski »SUddeutsche Zeitung«.
Zvezna republika Nemčija, Nemška demokratična republika in Avstrija kot tri čla niče Združenih narodov za-
htevajo, naj bi tudi nemščino formalno drignili med delovne Jezike svetovne organizacije. To bi torej pomenilo, da bi se v bodoče z govorniškega odra Generalne skupščine slišal tudi nemški glas. Willy Brandt je lani z vstopnim govorom sicer prvi »rehabilitiral« nemško besedo, kot šef vlade pa je avtomatično Imel do tega pravico.
Kurt Waldheim se še nekako sramežljivo izogiba materinemu jeziku, kadar je v mešani družbi ali kadar se mora posebej izkazati, da kot generalni sekretar Združenih narodov ni več samo in predvsem Avstrijec, nemško govoreč. Henry Kissinger pa kar brez kompleksov pové svoje politične »vtise« po nemško pred nemško kamero. Na angleško »preklopi«, ko mu preprosto zmanjka besednjaka v materinem jeziku. Zdaj se bosta lahko Waldheim in Kissinger brez zadržkov pomenkovala v New Yorku ali Washingtonu kar po nemško, če se jima bo to zahotelo: nemščina postaja tudi jezik Združenih narodov ...
ANTON RUPNIK
Zahodne trgovske razprtije
Boj za nebo
Kdo bo sklenil največjo letalsko kupčijo v zgodovini?
Obrambni ministri štirih držav, članic Severnoatlantskega pakta — Danske, Nizozemske, Norveške in Belgije — so že nekaj mesecev pomembne osebnosti. V zadnjem času so jih slo vesno sprejeli v Stockholmu, vso po zornost so jim posvetili v Parizu, v Združenih državah pa jih je z voja škimi častmi sprejel obrambni minister James Šchlesinger. štirje ministri pa za zdaj še molčijo in njihova po-membnost še raste.
Poleg vseh vojn — naftnih, pre hrambenih, protiinflacijskih, pravih in drugih, ki divjajo po svetu, se bije namreč še bitka za to, kdo bo omenje nim štirim državam, severnemu krilu Atlantskega pakta, prodal okoli 350 vojnih letal. Danska, Norveška, Belgija in Nizozemska bodo obnovile svoje zračne sile in iščejo naslednika za rahlo ostarelega »startighterja«, ki je tvoril jedro njihovega vojnega letalstva. Bodočo kupčijo so imenovali za »kupčijo stoletja«, kar niti ni tako neupravičeno, saj bo teh 350 letal stalo okoli 3,5 milijarde dolarjev Ze tako velikanski znesek pa bo gotovo še poskočil, ker predvidevajo, da bo naro čilo štirih držav NATO sprožilo plaz novih naročil, zlasti v državah tretjega sveta, tako da utegne tisti, ki bo sklenil kupčijo s četverico, naposled prodati kakih 1500 ali še več letal.
Milijarde dolarjev, za katere gre, so dale kupčiji docela političen značaj, tvrdke, ki ponujajo letala, pa so vpregle v prodajne vozove tudi svoje države. Pri tem so bojne lastnosti po nujanih letal precej zasenčene, o izbiri štirih držav pa bodo poleg političnih momentov bržčas odločale eko nomske kompenzacije, ki jih, hkrati z letali, radodarno ponujajo posamezne države prodajalke.
Za kupčijo stoletja se potegujejo Švedska z »viggenom«. Velika Britani ja z »jaguarjem«, Francija ponuja »mirage FIM 53«, Združene države pa zastopata tvrdki Northrop z letalom »YF-17 cobra« in General Dynamics z »YF-16«. Svojčas so Danska, Norveška, Belgija in Nizozemska razmišlja le o morebitnem nakupu »panavie« (MRCA) in spočetka so pri razvoju tega letala celo sodelovale, pozneje pa so druga za drugo odstopile od sodelovanja. Zdaj razvijajo »panavio« le še Anglija, Italija in ZR Nemčija, ven dar so kupčijo že zamudile, saj letal še zlepa ne bodo začele serijsko izde lovati, čeprav je prototip že poletel. Poleg tega se zdi »panavia« četverici tehnično prezapletena, zlasti pa pre-
draga. Po sedanjih računih bo stala vsaj 20 milijonov mark, kupci s severa pa so pripravljeni odšteti za posamezno letalo le do 20 milijonov.
Slabi obeti za Angleže in Švede
čeprav nakupujoCi ministri skriv nostno molčijo, se zdi, da sta »viggen« in »jaguar« že izpadla iz konkurence. »Viggen« je drag (po 20 milijonov mark), nedavno pa ga je doletela še ta smola, da sta dva primerka treščila na tla. Saab, ki izdeluje »viggen« spravlja v zadrego še švedska nevtral nost, ki bi utegnila v napetem medna rodnem položaju zaplesti dobavo nadomestnih delov, In Švedska ni člani ca ne NATO ne EGS, na kar zadovolj no opozarjajo njeni tekmeci, sklicujoč se pri tem na solidarnost NATO, ki da se naj navsezadnje pokaže tudi pri gospodarskem sodelovanju. Vendar Švedska še ni položila orožja. »Vig gen« so, za lepši prodajni zven, pre krstili v »curofighter«, Švedska pa bo, če bo prišlo do kupčije, zgradila v Belgiji in na Nizozemskem nekaj tovarn.
Slabo kaže tudi »jaguarju«, ki je sicer plod francosko-angleškega sode lovanja, pa ga Otočani ponujajo samo v svojem imenu. »Jaguarju« očitajo, da je premalo univerzalno letalo, namenjeno samo za napade na cilje na tleh. Angleži so očitno spoznali, da jim gre za nohte, saj so predlagali, naj bi »starfighterje« nasledil tako »jaguar« kot »mirage«, češ da se idealno dopolnjujeta.
Tako za zdaj kaže, da se bodo spoprijeli za milijarde Francozi in Američani.
Tudi v Parizu priznavajo, da je Northropova »cobra« odlično letalo. V primerjavi s »starfighterjem« je prt lagojen evropskim vremenskim razme ram in razgibani površini. Strokovnjaki trdijo, da je značilen predstavnik nove generacije vojnih letal — hiter, lahek, okreten, sposoben za velike po speške. Northrop samozavestno zatrjuje, da s svojimi manevrskimi sposobnostmi za 50 odstotkov prekaša vse svoje tekmece. Za »YF-16« pa Francozi govorijo, da je zasnovan nalašč zato, da bi konkuriral »mirageu«.
Sicer pa se Pentagon še sam ni odločil, katerega od obeh letal bo ponudil evropskim kupcem in poskušal spodnesti Dassaultov »mirage«. Poleg tega Američani priznavajo, da njihovo vojno letalstvo, US Air Force, ni kaj prida navdušeno, da bi omenjeni letali, za zdaj še prototipa, vključilo v svojo oborožitev. Vendar pričakujejo, da bo pritisk Washingtona, ki se zaveda pomembnosti kupčije za ameriško plačilno bilanco, na Pentagon dosegel, da bo Air Force kupila eno izmed letal, Franciji, ki je zdaj tretji svetovni izvoznik orožja, pa preprečil še bolj zmagoslaven pohod po svetovnem tržišču orožja.
Dassaultovl »majhni koraki«
Američani so optimisti in menijo, da se bodo Evropejci naposled odločili »za najboljše«, se pravi za ameri-
ško letalo. Za »mirage F 1« trdijo, da je samo izboljšana verzija starega, še zastarelega »miraga« — nekakšen star pav v novem perju. Pariz odgovarja, da ZDA sicer ne delajo slabih letal, da pa oni, Francozi, če že kje, pomenijo nekaj prav v vojnem letalstvu. Da ssault zagovarja metodo »majhnih korakov«: enkrat zasnovano letalo nenehno izpopolnjuješ in posodabljaš. Od tod naj bi Izviral »mirageov« uspeh. Zasnovali so ga leta 1956 in doslej so prodali že okoli 1500 primerkov. Toda »mirage F 1« ima enako psihološko pomanjkljivost, kot jo ima ta »YF-16« in »YF-17«: francoski vojaki zanj niso navdušeni, ker potrebujejo denar za načrtovani hitri bombnik z velikim akcijskim radijem, ki ga nameravajo vključiti v oborožitev proti koncu tega desetletja. Američani, ki jim pritegujejo tudi Angleži, trdijo, da je francoska vojska kupila nekaj »Fl« le zato, da bi napravila vtis na tuje, zlasti arabske kupce.
Pentagon kot trgovec
Nekdo iz belgijskega generalštaba je menda dejal: »Ce hočemo dobiti boljše ponudbe, moramo molčati do zadnjega trenutka.« In ponudbe so v resnici čedalje bolj ugodne. Potenci alni prodajalci se dobro zavedajo, da kupčije ne bo, če ne bodo hkrati z le tali ponudili tudi velikih ekonomskih ugodnosti. Pariški Le Monde je, zave dajoč se, da lahko Američani ponudijo vsaj toliko kot Francozi, zapisal, da presega to vzporedno nevojaško tek movanje že vsako mero.
Tokrat se Je prvič zgodilo, da se je v kupčijo v imenu ameriških tvrdk neposredno vmešal Pentagon, ponujajoč letali, ki sta še prototipa, ameriško letalstvo pa ju še ni sprejelo v svojo oborožitev. Pomembnost kupčije so povečali še glasovi iz Irana, češ da na merava kupiti 250 letal, za katera se bodo odločili Evropejci. Seveda pa je še zmeraj daleč najbolj vabljivo velikansko tržišče NATO. Tako se je Pentagon obrnil na kupce z mamljivo formulo »50 — 10 — 10«, po kateri naj bi sodelovali pri gradnji letal za lastno oborožitev s 50 odstotki celotne vred nosti pogodbe, pri naročilih ameriške ga letalstva in pri naročilih tretjih dr žav pa s po 10 odstotki. Pentagon hkrati poudarja, da je to šele izhodišč na točka pogajanj in da bi se lahko delež Evropejcev pri naročilih ameri ške vojske in tretjih držav še povečal
Seveda tudi Francozi ne stojijo prekrižanih rok; potencialnim kupcem ponujajo delovna naročila v znesku od 60 do 80 odstotkov celotne vrednosti kupčije. Z Belgijci so že sklenili pred pogodbo o prodaji »miragea F 1«, kar pojasnjujejo s tem, da je Dassault po lovlčni lastnik belgijske letalske druž be Sabca. Na Nizozemskem pa naj bi bili bolj naklonjeni Northropovemu letalu. In prav iz Nizozemske je prišel izrazito politično obarvan klic: zakaj bi s francoskim letalom oborožili štiri države, članice atlantske vojaške zve ze, ko pa je Francija iz nje izstopila!
S tem so se malce bolj odkrito za čele tudi politične igre, čeprav, kolikor je znano, med Parizom in Washingto nom še ni prišlo do uradnega dialoga. Gotovo pa je, da bodo Američani Francozom očitali njihov odnos do NATO, Francozi pa da se bodo sklice-
vali na evropsko solidarnost. Francoski premier Jacques Chirac je novinar jem že izjavil, da je prepričan, da bo »mirage« triumfiral nad svojimi tekmeci. Po njegovih besedah so zahod neevropski kupci pred politično odločitvijo: ali bodo pokazali voljo do pro-klamiranega evropskega sodelovanja in enotnosti in torej kupili »mirage« ali pa ga ne bodo in s tem pokazali, da jim ni do Evrope. In to bi, tako Chirac, Francija sprejela z obžalovanjem ...
Skaljeno politično prijateljstvo?
Pravzaprav je določena ironija v tem, da se ZDA in Francija prav v času, ko po napetih Jobertovih časih vsaj na videz kažeta voljo do medse bojnega »dčtente«, zapletata v ostro ekonomsko bitko, od katere je v mar sičem odvisna usoda njunih letalskih industrij, deloma pa tudi usoda NATO. Nekateri komentatorji ugibajo, ali se utegne Francija polagoma vrniti v naročje Atlantskega pakta vendar večina izključuje to možnost, češ da ni v skladu s političnim razpoloženjem v Franciji. Nizozemski klic o politični nesmiselnosti nakupa francoskega letala so skušali utišati Belgijci; Francoze so povabili, naj se za začetek pridružijo vsaj »Evrogrupi«, nekakšnemu neformalnemu telesu v okviru NATO, ki razmišlja o vprašanjih evropske obrambe, zlasti o standardizaciji orožja. Američani pa mislijo, da Francozi niso naklonjeni niti tej pobudi.
Posebna skupina četverice, ki se bo odločila za nakup enega od letal, je torej pred težavno nalogo in močnimi pomičnimi pritiski Očitno je, da bodo Združene države, če bo izbrano njihovo letalo, obtožene, da so minirale težnje in vizije o združeni Evropi in ji v njeno škodo vsilile svojo letalsko Industrijo. Američani pa se sklicujejo na potrebo standardizacije evropske oborožitve, ki da jo lahko zagotovijo samo oni. Hkrati bo imela ameriška vlada — če bo zmagal »mirage« — težave s kongresom, ki je izglasoval zakon, po katerem naj bi se stroški za ameriške vojake v Evropi kompenzirali z evropskim nakupovanjem ameriškega orožja.
Vendar se lahko zgodi, da bo naposled prišlo do kompromisne rešitve, da bo volk sit in koza cela: da se bosta torej ena ali dve državi odločili na francosko, drugi dve pa za ameriško letalo.
Janko Lorenci
IZBOR IZ DELA
5. oktobra 1974
T emel jite priprave
Nekaj osnovnih šol v Sloveniji bo začelo uvajati pomembno novost že v tem letu — Izbrali jih bodo kmalu
Nekaj osnovnih šol v Sloveniji bo že v tem, najpozneje pa v prihodnjem semestru tega Šolskega leta prišlo na celodnevni način šolanja. Organizacijo in priprave vodi posebna komisija pri zavodu za šolstvo SRS. Ta je »red kratkim sklicala na osnovni šoli Riharda Jakopi-fa v I»jubljani sestanek pred-Mirnjkov šol, ki bi med vse-Mt Imeli še najugodnejše možnosti za prehod na celodnevni pouk.
Komisija je zbranim predložila osnutek programa, o katerem je stekla razprava. Predstavniki šol so predlog z odobravanjem sprejeli kot pomembno osnovo za kvalitetno rast osnovne šole. Opozorili pa so, da je treba poskrbeti za potrebna materialna sredstva in za kadre ter da naj bi šole za uspo-
sabljanje pedagoškega kadra začele čimprej izobraževati pedagoški naraščaj za razširjene naloge osnovne šole.
Med obravnavanimi šolami je komisija izbrala okrog 10 osnovnih šol, na katerih so že sedaj vsaj minimalni pogoji, to so ustrezni prostori, zadostno število le-teh in pa kadri. V prvi polovici oktobra bo komisija obiskala te šole, da bi skupaj z vodstvi šol’ preučili možnosti za prehod na celodnevno delo. Drugod pa bodo skupaj s krajevnimi družbenopolitičnimi dejavniki, zlasti pa s krajevnimi skupnostmi tudi začeli idejo celodnevne šole intenzivneje vnašati v delo in življenje osnovne ter ustvarjati minimalne pogoje za prehod nanjo. Komisija predvideva, da bo nekaj osnovnih šol prešlo na novi način dela že v zimskem
šolskem semestru. Razprava na sestanku je poudarila, da morajo biti priprave predvsem temeljite in natančne, da bi ideja o celodnevni šoli čimbolje uspela. Po vseh pripravah in ustvarjalnih pogojih za delo bodo sledili tudi pogovori s stairši in učenci.
MILKA MILORA^VIČ
Jugoslovanski
pesniki
na Madžarskem
ZAGREB — Zveza književnikov Madžarske je povabila tri jugoslovanske pesnike, da se ljubiteljem poezije ’ na Madžarskem predstavijo z nekaterimi svojimi deli. Literarni večeri bodo od 12. do 14. oktobra v treh mestih. Svoja dela pa bodo brali Matej Bor, Desanka Maksimovič in Gustav Krklec.
Široko
mednarodno
priznanje
Na letošnji »Sodobni elektroniki« 390 razstav-Ijalcev iz 20 držav
Ogrlica 16 jezer
Razvoj Plitvičkih jezer tudi skrb republike — Doslej 100 milijonov za nacionalni park — 10.000 novih postelj
OD NAŠEGA ZAGREBŠKEGA DOPISNIKA
Načrt razvoja Plitvičkih jezer mora najti primeren prostor pod soncem v republiki v njenih srednjeročnih in dolgoročnih programih, saj to ni le v interesu prebivalcev tèga pragozdnega goratega dela Like, kjer je ogrlica 16 jezer, temveč tudi širše družbene skup-nosti - je izjavil predsednik hrvaške vlade dr. Jakov Sirotkovič, ko je »prejel pokroviteljstvo nad oktobrsko proslavo srebrnega jubileja nacionalnega parka »Plitvička jezera«.
Ob 25-letnici nacionalnega pred petimi leti, ko so za parka, v katerem je 800 za- razvoj nacionalnega parka,
poslenih in ga bo letos obiskan. nad 600 tisoč turistov, bo na Plitvicah od 3. do 6. oktobra simpozij o nastanku in zaščiti jezer, ki se ga bo udeležilo nad 100 domačih in tujih znastvenikov. Ob tej priložnosti so izdali monografijo o Plitvičkih jezerih, pripravili razstavo dokumentov to fotografij, organizirali tradicionalno »plitvičko poroko«, na katen bo sodelovalo deset parov iz devetih evropskih držav in Japonske ter več kultumoumetni-ških prireditev.
Za Plitvička jezera je sicer značilno, da so imela v prvih dveh desetletjih le skromno turistično veljavo (saj jih je sprva obiskovalo le po 100 tisoč turistov na leto, med njimi pa je bilo zelo malo tujcev) ter da niso kaj prida skrbeli za njihovo zaščito.
Na bolje ae je obrnilo šele
ki je bil ustanovljen 1949 leta, odšteli 100 milijonov Zgradili so hotele, v katerih je 1200 postelj, 240 stanovanj in uredili celotno infrastrukturo.
Razvojni program jezer predvideva, da naj bi v novih hotelih, kampih in pri zasebnikih »zraslo« še 10 tisoč postelj. Tako bodo lahko zaposlili novih 1500 ljudi, zdajšnji skupni 100-milijon ski dohodek na leto pa povečali na 250 milijonov dinarjev. Temeljno pozornost nameravajo v prihodnje posvetiti problemom zaščite jezer, gradnji gospodarskih objektov in stanovanj za delavce.
V nacionalnem parku Je ta čas problem št. 1 izgradnja obvoznica. Nova cesta Udbina—Gračac resda privablja dobršen del avtomobilskega prometa, ki je doslej šel po ozki in vijugavi
cesti ob jezerih ter jih začel ogrožati, vendar pa gre ta cesta še vedno ob robu parka. Edina trajna rešitev je zato nova cesta, ki bo vodila od Ličkega Petrovega sela prek Prijeboja do Babinega potoka, kar bi stalo 60 milijonov.
Promet skozi park nameravajo zapreti maja 1975, obiskovalce, katerih število se bo zlagoma povečalo na milijon na leto, pa bodo po njem prevažali verjetno z električnimi avtomobili (kar bi nacionalni park stalo 20 milijonov din) in s kočijami. Trde, da je to edina učinkovita pot, če hočejo preprečiti onesnaževanje narave in to, da bi dokončno počila pregrada na prehodu med Gornjimi In Donjimi jezeri. Ce bi se to zgodilo, bi stekla voda Iz Kozjaka in katastrofa bi bila dvojna. Prizadeti bi bili ne le prebivalci Plltvic, temveč bi bila povsem uničena tudi jezera
Žitaric kot lani
V Makedoniji bodo zasejali največ žitaric — Zasebni kmetje obdelujejo 60 odst. • Malo industrijskih rastlin
OD NAŠE SKOPSKE DOPISNICE
SKOPJE, 2. okt. — V SR Makedoniji bodo to Jesen zasejali 191.600 hektarov, od tega 57.500 hektarov v družbenem sektorju in 134.100 hektarov v individualnem sektorju. To je skoraj enako kot lansko jesen.
Tudi letos bo pšenica ostala vodilna kultura, kj bo za segla približno 65 procentov vseh površin. V republiki je več kot šest desetin pšeničnih polj v individualnem sek torju.
žitarice bodo v Makedoniji posejali na približno 18.300 hektarih, od tega bo 129.000 hektarov pri zasebnikih. Na drugem mestu so krmne rastline, ki jih bo okrog 4500 hektarov. Za industrijske ra-
stline so določili 3000 hektarov, 1100 hektarov pa za jesensko zelenjavo.
V primerjavi z lansko Jesenjo je določen malo večji delež industrijskim rastlinam. Se najmanj bo krmil ta zelenjave, pač pa bodo makova polja zasegla skoraj 90 odstotkov površin.
BOJANA POPOVSKA
LJUBLJANA, 2. okt. — Letošnja, 21. mednarodna razstava »Sodobna elektronika 74«, ki bo od 8. do 12. oktobra na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, bo prikazala nekatere zadnje dosežke v elektroniki. Za 390 razstavljalcev iz 20 držav so uredili še dodatnih 1000 kva dratnih metrov razstavnega prostora. To so povedali na današnji časnikarski konferenci pred že utečeno in spe cializiirano prireditvijo Vsakoletna razstava uživa široko mednarodno in domače priznanje, saj poleg tega, da je strogo specializirana to strokovna, tudi pospešuje mednarodno poslovno in tehnično sodelovanje. Razstav-Ijalci, med katerimi je 57 Jugoslovanskih udeležencev, bodo predstavili telekomunikacije, elektroniko, tizacijo, nukleoniko, merilno tehniko, radiodifuzijo, vakuumsko tehniko ter opremo za proizvodnjo elektronskih naprav to sestavnih delov.
Tehniški muzej Slovenije bo letos obiskovalcem pripravil zanimivo razstavo o osnovah elektronskih računalnikov, kjer bodo z ustrez nimi elektronskimi vezji na zorno prikazali osnovne elemente računanja pri eiek tronskih računalnikih.
Razstava je pripraven kraj za srečanje strokovnjakov, zato bo 8. in 9. oktobra že osmi jugoslovanski simpozij o telekomunikacijah, 10. in 11. pa deseti simpozij o elek-tronskih sestavnih delih, ki bosta zbrala okoli 400 tujih to domačih strokovnjakov.
Ob koncu prireditve bo steklo tudi posvetovanje o mestu jugoslovanske elektro industrije v gospodarskem sodelovanju med Jugoslavijo ta deželami v razvoju na področju energetike, industrije to komunikacij. Posvetovanje naj bi prihodnja leta razvili v širše poslovno srečanje naše elektro industrije z uradnimi predstavniki teh dežel in njihovimi strokovnjaki.	STOJAN ŽITKO
„Najnovejša“ antika iz Novega mesta
Lani in letos odkrite najdbe za razstavo v Dolenjski galeriji
SLOVENSKA PESEM NA NORVEŠKEM SEVERU
BERITE REVIJO
nwi
•••••••••••••••••••<
V torek, 8. oktobra bo v veliki dvorani Dolenjske galerije v Novem mestu odprta arheološka razstava z naslovom Novo mesto v antiki. Na njej bodo prikazane najdbe iz številnih rimskih grobov, ki so bili odkriti lani in letos v središču mesta, na nekdanjem Beleto-vem vrtu ob Ljubljanski cesti. Tu je bilo odkritih nad sto grobov, Narodni muzej iz Ljubljane pa je posodil za razstavo še nekaj naidn. ki so bile na tem grobišču izkopane že pred prvo svetovno vojno. Rezultati izkopavanja so bili presenetljivo bogati in tako je bilo možno predstaviti celotno antično dediščino v Novem mestu, ki zajema čas od leta 33 pred n. šit., ko je Dolenjska prišla pod nadoblast Rimljanov, avtoma- Pa d0 sredine 4. stoletja n. št.
Ob razstavi bo izšel bogato ilustriran katalog v slovenščini in nemščini.
Poudarek	razstave je bu
preprostih,	toda izviraš*
grobnih konstrukcijah in nekaterih značilnih grobnih datkih, ki so dragoceni podatki za razumevanje antičnega časa na Dolenjskem. Inventar 'iz rimskodobne ne kropole v Novem mestu kaže na močno tradicijo materialne in duhovne kulture ilirsko-keltskih staroselcev še dolgo v času rimske dominacije v naših krajih. Po velikem številu grobov in njihovem razmeroma bogatem inventarju se da sklepati, da je bila v rimskem času na območju Novega mesta kar precejšnja naselbina dokaj premožnih prebivalcev. Žal njene lokacije ta njenega imena še do danes ne poznamo.
Naj novejše rimske najdbe skupaj z odličnimi prazgodovinskimi najdbami z Znan-čevih njiv izpred nekaj let dajejo Novemu mestu pečat izredno bogatega arheološkega najdišča; njegov sloves sega daleč čez meje naše ožje domovine.
Razstava je plod vztrajnega načrtnega dela in uspešnega sodelovanja Dolenjskega muzeja z lokalnimi faktorji, republiškimi strokovnimi službami in interesnimi skupnostmi. S prizadevanjem vseh naštetih je uspelo kontinuirano terensko raziskovalno delo in postavitev razstave, poskrbeti pa bo treba še za izdajo ustrezne publikacije, kar je končni smoter vsakega raziskovalnega dela.
T. K.
Medvedi iz Hammerfesta
Pevci Slovenskega okteta častni člani »Kraljevskega društva polarnega medveda« - Kaj so povedali nekateri domačini? - Požgano mesto obnovljeno
V Hammerfestu, najsevernejšem mestu Norveške in Evrope, je župan Arnulf Olsen na posebnem sprejemu v magistratu vsem pevcem Slovenskega okteta slovesno razdelil diplome častnega članstva v »Kraljevskem društvu polarnega medveda«.
Predstavništvo LB v Afriki
NOVA GORICA — Izvršilni odbor Ljubljanske banke je sklenil, da bo LB odprla v Abidjanu, glavnem mestu Slonokoščene obale, svoje predstavništvo za Srednjo in Zahodno AIriko. Ustanovitev predstavništva za 14 držav tega območja je narekovalo naraščanje naše blagovne menjave s temi državami, ki je lani že dosegla vrednost 110 milijonov dolarjev. Predstavništvo LB bo začelo poslovati v začetku 1975. leta.
Pogoj: denar na roko
PRAHOVO — Tovarni umetnih gnojil v Prahovu in Pančevu sta sporočili, da imata na zalogi več kot 70.000 ton umetnih gnojil, ki sta jih takoj pripravljeni dobaviti trgovini in kmetijskim organizacijam, če bodo te pravočasno poravnale račune.
Zatem pa je še posebej glede na odporniško vlogo mesta v minuli vojni — saj so ga Nemci leta 1944 do tal požgali — z veseljem povzel naš predlog, da se Hammerfest pobrati tudi s kakim ustreznim jugosloranskim mestom.
V Hammerfestu, mestu, ki bo kmalu štelo že 10.000 prebivalcev, smo se seveda fotografirali tudi pred marmornatim stebrom z zemeljsko kroglo na vrhu, ki priča, da je »tu severni konec vzporednika med Severnim oceanom in Donavo skozi Norveško, švedsko in Rusijo — Po nalogu kralja Oscarja I. in cesarja Aleksandra I. in Nikolaja I. so geometri v neprekinjenem delu od leta 1816 do leta 1852 to merjenje skupno opravili in zabeležili geografsko širino 70° 40' 11,3”.
1
■ V naiboli severnem i mestu Evrope
Res, da je tod drevje že po-jsem izginilo in da se je po raz gibanih hribčkih okrog pristanišča in razpotegnjenega mesta razrastla samo nizka trava z mahom — da, vmes sem našel še sila zapoznele borovnice — toda za mesto ki se ponaša z nazivom naj bolj severnega mesta Evrope, je bila temneratura še kar zmerna: medtem ko smo pri televizijskih poročilih izvedeli, da je bila isti dan v Jugoslaviji temperatura 24 stopinj, je pri nas v Hammerfestu ob nenehno se vračajočem dežiu živo srebro padlo samo na 7 stoninl. Sicer pa se 1e vremenska slika v tem severniaškem mestu s toplim zalivskim tokom nod vplivom Atlantika zelo hitro menjava la. V istem trenutku ie nebo ! razkazovalo celo paleto barvnih odtenkov: od črnih oblakov vijolične širine in sre-bmokovinskega bleščanja nad morsko gladino do iasne sinjine in daljno žareče rumenkaste beline.
Poziv lokalnega urednika
Ko pa sem začel raziskavo o ljudeh Hammerfesta, sem poiskal najprej novinarske kolege. Npr. Oivida Madsse-na, mladega urednika tamkajšnjega dnevnika »Finnmark
Dagblad«, enega izmed 44 lokalnih glasil, ki jih ima v rokah vladna delavska stranka. »A čeprav ima stranka večino delnic, poizkušamo biti bolj informativni kot politični. Ce pa smo politični, poizkušamo biti kritično objektivni tudi do vlade. Prav danes sem na primer napisal uvodnik, v katerem pozivam vlado, naj ima več posluha za to, kar misli ljudstvo.« Poudaril je, da je bil Sever sicer vedno najmočnejša trdnjava delavske stranke, da pa se je zdaj ta večina v marsičem ohladila in razbila. »Zlasti zaradi vladne usmeritve v EGS, kamor tukajšnji ljudje nočejo pa tudi zaradi nove petrolejske politike na Jugu, si obetajo od petrolejskih najdišč v morju veliko, tu na Severu so pa ribiči vsi zelo proti.«
Tudi ko sem pozneje obiskal šefa proizvodnje v največji hammerfestski tovarni, za predelavo rib »Pindus-Ne-stlč«, J. Morlanda, ml je govoril o teh dilemah. »Glavno, kar bi želeli, da bi bila petrolejska in ribiška politika bolj stanovitna in trdna, tako da bi mi lahko planirali; že glede okrožij in velikosti ribiških ladij. Med drugim gre tudi za dokončni sporazum med prizadetimi državami glede obsega teritorialnih voda. Namesto dosedanjih 12 milj, se norveška vlada zdaj zavzema za pas širok 50 mili. ribiči pa bi hoteli celo razširitev na 200 milj! »Sicer pa ni toliko zadrege z ribami« — mi je odvrnil Mor-land na vprašanje, če jim že zmanjkuje v morju rib — »kot na je problem ljudi « Kar 30.000 do 40 000 ton sveže ribe iz Severnega morja letno potrebuje za svoje redno poslovanje. »Pindus« v Hammerfestu. ki je največja norveška tvrdka za ribje kon-
zerve in ki je tesno povezana s švicarskim kapitalom, zaposluje okrog 800 delavcev, od tega kakih 200 na svojih desetih lastnih ribiških ladjah. Popeljali so me na »Škodi«, eno teh velikih ladij s posebno prirejeno odpirajočo se krmo za dviganje ribjih mrež, s posebno kabino za slehernega mornarja in posebnim, najmodernejšim Kruppovim zaslonom za nekakšno radarsko odkrivanje rib v globino do 10.000 metrov. S slušalkami proti hrušču na ušesih, z belimi čepicami in v sinjih oblekah so sedele zraven tekočih trakov ob strojih v tovarni delavke, med njimi mnoge Finke z one strani meje in nekdanja ribja trupla spreminjale v vsakovrstne tržne novosti za gurmanske mize doma in po svetu. Ostanke ribjih trupelc, cele kupe smrdljive gmote, pa so v drugih dvoranah žerjavi nakladali v avtomatizirane mline za ribjo moko.
Vse dražje kot v Oslu
»No, razen rib je v Hammerfestu vse dražje kot v Oslu,« se mi je pritožil novinar Madssen. Sam sem se o cenah prepričal, ko sem v običajni točilnici plačal za čašo piva celih 8 kron, to je čez 2000 starih dinarjev. Sicer pa je bila v trgovini za sadje poučna lestvica: avstralske hruške so bile po 6,5 kron, brazilske banane po 7,5 kron, domača norveška jabolka iz Hardangerja po 8,5 kron!
Zaradi svoje izpostavljene severne lege je ta del Norveške tudi zelo občutljivo vojaško področje. »Toda do Rusov mi tu na severu nimamo tolikih pomislekov kot oni v Oslu. Norveški ljudje tu na Severu so že tradicionalno navajeni na rusko sosesko. Se-
Nova tovarna betonskega železa
STOLAC — Po načrtih zeniškega inštituta za metalurške raziskave bodo v Stolcu začeli graditi tovarno betonskega železa, ki bo letno izdelala 30.000 ton rebrastega betonskega železa, 7.000 ton klasičnega betonskega železa, 14.000 ton armaturnih mrež in 2.500 ton rešetkastih nosilcev.
veda: oni imajo oh meji več divizij, mi pa le nekaj sto obmejnih stražnikov, a za vsak premik naših vojnih ladij vse tja do Tromsoja so Rusi zelo občutljivi...« Kakorkoli že: v skoraj vseh severnih norveških pristaniščih smo naleteh na male enote norveške vojne mornarice, v Hammerfestu pa se je oni dan, ko smo prispeli, usidrala tudi njihova žepna podmornica.
Mladi župan — včasih poštar
O vsakovrstnih podjetnostih mesta nam je govoril, z uradno verižico in belim medvedom v mestnem grbu za vratom, mladi župan Hammerfesta Amulf Olsen, ki je nekoč delal na pošti, ki pa je kot kandidat večinske delavske stranke že nekaj let na krilu mesta. Hammerfest ni bil samo oporišče za polarne ekspedicije, ampak je že leta 1890 kot prvo mesto na svetu, takoj po Edisonovem izumu, uvedel komunalno električno razsvetljavo po svojih cestah. Mesto je danes pobrateno z vrsto mest po svetu
—	od .nekega mesta v Južni Koreji do mesta Kola v ZSSR. Pred vojno so našteli okrog 4000 prebivalcev, zdaj pa že čez 8000, čeravno so mesto leta 1944 Nemci ob umiku popolnoma požgali to vse ljudi prisilno izselili na jug. Toda mnogi niso hoteli oditi. »Moji starši so z nami
—	otroki vred vztrajali ves čas skriti v nekem zakotnem bunkerju pod zemljo, češ od tod se ne premaknemo,« mi je pravila učiteljica, ki je prodajala vstopnice na okteto-vem koncertu.
S skalnatega hriba, poraslega le z mahom to lišaji, po katerem so zagozdili tudi vrsto močnih pregrad proti plazovom pozimi, sem se spustil v mesto prav zraven pokopališča. Lesena sivkasta cerkvica med grobovi je bila edina stavba, ki so jo Nemci pustili pri požigu leta 1944. A namesto starih lesenih hiš so Norvežani po vojni postopno zgradili novo mesto iz še lepših in trdnejše zidanih hiš. Le žive barve so vrgli tudi na pročelja novih zidanih domov; kot da bi hoteli zimo, sneg in sever premagati s svojimi barvami.
BOGDAN POGAČNIK
V NAJSEVERNEJŠEM MESTU EVROPE — člani Slovenskega okteta v družbi z županom mesta Hammerfesta Amulfom Olsenom (na sliki v sredini).	Foto: B. P.
Uboji na Slovenskem
Povej, koga ubiješ, in povem ti, kdo si
Slovenci ubijamo raje sebe kot druge — agresija je obrnjena navznoter
Vsako minuto, ki jo odmeri kaza-lec na uri, se nekje na svetu zgodi zločin. V New Yorku beležijo en uboj m dan, v Parizu dva, v Londonu (kjer bolj spoštujejo zakon) le enega na šti-rinajst dni. Zato pa je v tropskih, zla-sti srednjeameriških državah ubijanje pogostno. V Kolumbiji, na primer, morilsko orožje pobere več ljudi kot ka-ierakoli bolezen. Med tridesetimi deželami, od katerih so podatki o ubojih znani, ima Slovenija poleg Japonske najmanjšo gostoto umorov, največjo pa Kolumbija, 'kjer znaša koeficient 34 na 100.000 prebivalcev.
Uboji na Slovenskem po svojem številu sicer ne predstavljajo tolikšnega obsega, da bi povzročali posebno pozornost in zaskrbljenost, vendar pa že s samim svojim obstojem kličejo po obdelavi, zlasti še, če pomislimo, da bo po svetu v teh urah, ko tole pišem, na primer v Kolumbiji pod morilski mi rokami izdihnilo nekaj ljudi.
Kaznivo dejanje zoper življenje in telo (tako uboje imenujejo v kazenskih zakonikih) je najbolj krut in surov način urejanja medsebojnih napetosti in sporov. V ljudeh pa je čedalje navzoča pripravljenost po ubijanju O tem pričajo tudi dela o nasilju (filmi, literatura). Pravni predpisi, ki jih uporabljajo kot strašilo, sicer nasilje brzdajo, vendar pa ubojev ni moč povsem izkoreniniti.
Slovenci se torej odlikujemo po zelo majhnem številu ubojev.
Boris Uderman, sodelavec inštituta za kriminologijo pri pravni fakulteti v Ljubljani, je zbral podatke o ubojih na Slovenskem. Zajel je 271 primerov ubojev, sodno obravnavanih v Sloveniji v letih 1954 do 1967.
Značilni motivi za storilce-Slovence so predvsem trenutna jeza, objestnost In ljubosumnost. Koristoljubnost pa
kot sprožilni morilski mehanizem kar dvakrat prekaša jugoslovansko povprečje. Značilno za ubijalke-Slovenke pa je, da je njihov delež bistveno večji kot v drugih republikah; da ubijajo predvsem speče in pijane osebe, ter majhne otroke Da so od moških storilcev prištevnejše. prisebne j še in pre-računljivejše Po dejanju ne izgubijo razsodnosti. Storijo vse, da bi ostale neodkrite ali vsaj zmanjšale svojo kazensko odgovornost Nedvomno grde poteze. Ker pa uboj nikoli ne more biti lep, saj nam gre na živce že kla nje sosedovega petelina, moramo ohraniti hladno kri.
Boris Uderman zatrjuje, da je največja gostota ubojev v vzhodni Slove nlji (Dolenjska, Zasavsko-savinjska dolina, štajerska s Koroško in Pomurje s Podravjem), kjer je tudi ugotovijo na med storilci slabša izobrazbena struktura, večja primitivnost in pogostna alkoholna zasvojenost. Pa smo
spet pri alkoholu! Kar 67 odstotkom vseh ubojev na Slovenskem botruje alkohol. Pa še nekaj: »V minulih 80 letih se je na območju bivše Kranjske, ki obsega 27 občin sedanje osrednje Slovenije, tako spremenilo razmerje koeficientov med uboji in samomori na 100.000 prebivalcev, da je koeficient samomorov v obdobju, ki ga ob ravnavamo, 15-krat večji kot pred osemdesetimi leti, medtem ko je bil takrat koeficient ubojev enak koeficientu samomorov. Iz tega sklepamo, da se je pri Slovencih v tem času močno povečala navznoter obrnjena agresivnost.«
Med storilci je največ poročenih in precej samskih. Največ je kmečkega in na vasi živečega prebivalstva. Izobrazba: nizka. Ubijajo se med seboj. Lahko bi rekli: Povej, koga ubiješ, in povem ti, kdo si.
Uderman: »čim višja je izobrazba, tem fnanjša je kriminaliteta nasilja in
obratno. Medtem ko se bolj izobraženi poslužujejo psihične agresije, neizobraženi reagirajo nasilno, primitivno.«
Več kot 13 odstotkov vseh ubojev v Sloveniji storijo delavci iz drugih republik, ki so pri nas začasno zaposleni.
»To so ljudje, ki živijo odtrgani od svojega okolja,« pojasnjuje Uderman, »v zelo slabih stanovanjskih razmerah in se težko prilagodijo novemu okolju. Večina teh ubojev pa je med njimi samimi. Ponavadi ob prezirih in žalit vab v slabo izrabljenem prostem času, ubijajo sonarodnjake in delovne tovariše.«
Malo je ubojev na Slovenskem pa je njih število vseeno vznemirljivo. Kot je vznemirljivo nasilje, ta pomembna sestavina človekovega vedenja, ki ima različne družbene, duševne in biološke vzroke ter pogoje.
Dr Janez Pečar z inštituta za kriminologijo se je ukvarjal tudi s tisti-
mi, ki so bili zaradi takega nasilja — žrtve.
»Viktimologija se ukvarja s trpljenjem ljudi. Njena praktična vloga je v opozarjanju na nevarnosti, ki nastajajo. Ni še dolgo tega, ko so se sodišča ukvarjala le s storilci, z žrtvami pa nič. Pomembno je vedeti, da žrtev velikokrat prispeva k svoji lastni viktimi-zaciji. Žrtev je lahko provokativna. Včasih postane nekdo žrtev samo zato, ker je vlogo, ki ga je doletela, namenil svojemu ubijalcu.«
Med žrtvami ubojev je 27 odstotkov žensk in 73 odstotkov moških. Zakonska zveza je močan viktimogen dejavnik, saj je med žrtvami največ poročenih. Med žrtvami je veliko alkoholikov.
Dr. Pečar: »Dogaja se, da ljudje grdijo žrtev in blagrujejo storilca. Pogosto žrtve (to posebej velja za ženske), okolica slabše vrednoti od storilca. Prav takšne žrtve so največkrat sprožile dogodek s svojim izzivanjem,
grožnjami, tako da se pogosto do zadnjega ni vedelo, kateri v paru bo storilec in kateri žrtev. To kaže, da nasilje poraja še hujše nasilje.«
Med 271 žrtvami (1954—1967) je bilo le okoli 30 odstotkov v trenutku smrti treznih. Z opitostjo naraščata napadalnost, razburjenje in se zmanjšuje sposobnost za obrambo.
Pri ubojih gre pogosto za razmerja, ki presegajo dva človeka. To so konfliktne situacije, ki jih povzroča tretja oseba in na katere se sodišče ne ozira. Te tretje osebe imenuje dr. Pečar »vpletene opazovalce«. Opazovalce zato, ker opazujejo razvoj dogajanja med osebama. Vpletene pa zato’ ker se sami bolj ali manj zanimajo za spor.
»Med raziskovalnim delom za študijo .Uboji na Slovenskem’ se je izkazalo, da tretja oseba sodeluje z enim ali drugim in s podpiranjem, hujskanjem, z navajanjem vpliva na medsebojne odnose. Tako te tretje osebe sploh niso več pasivni in »nedolžni« opazovalci, ampak aktivno udeleženi pri kaznivem dejanju. Pravosodje te vpletene opazovalce velikokrat zanemarja. V naši raziskavi smo ugotovili, da je pri skoraj vsakem drugem uboju sodelovala tretja oseba, ki pa je po razpletu dogodkov ostala neprizadeta. Le 15 jih je bilo zaradi pomoči ali navajanja obsojenih ali le 12 odstotkov vseh vpletenih opazovalcev. Nujno bi bilo podrobneje proučevati tretje osebe in ugotavljati stopnjo njihovega sodelovanja, ki je doslej najmanj znano.« *
Kazalec na uri neusmiljeno odmerja minute in po svetu se dogajajo zločini- Pretirano se zaradi majhnega števila ubojev na Slovenskem ne smemo veseliti. Ker se s seganjem po lastnih življenjih uvrščamo v sam vrh svetovne lestvice samomorilcev. Nasilna smrt, takšna ali drugačna, pa je absurdna. še veliko bolj kot je včasih absurdno življenje.
Barbara Goričar
SPORT SPORT SPORT
5. oktobra 1974
TEN IS '
vse je odločeno v polfinalnem srečanju za «Davisov pokal»	OB 50-LETNICI USTANOVITVE ZDRUŽENJA SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI
Ze po drugem dnevu
Italija K.O. (0:3)
Južna Afrika končni zmagovalec brez borbe - Indija ne bo igrala «proti rasistom»
Že po drugem dnevu polfinalnega srečanja za «Davisov pokal» v Johannesburgu se je končala «a-vantura» italijanskih teniških igralcev in s tem tudi italijanske teniske zveze, ki je med srečanjem u-pala na zmago ter s tem na uveljavitev italijanskega tenisa v mednarodnem merilu. Vse je splahnelo za Italijane kar čez noč. S tem P? splahnela tudi možnost, da bl.Prišlo do finalnega srečanja. Tenisko vodstvo Indije je takoj po zmagi nad SZ jasno povedalo, da Indija ne bo pod nikakimi pogoji ..vse Pravi niti na nevtralnem i-grišču) igrala proti Južni Afriki, kjer je rasistični «apartheid» še vedno na dnevnem redu. Katastrofa Italije pomeni torej tudi katastrofo za «Davisov pokal», to se Pravi edine take amaterske teniške prireditve. Nikdar prej namreč se ni pripetilo, da bi ne bilo odločilnega finalnega srečanja. Letos bo torej «Davisov pokal» ostal brez tega prestižnega finala, kar bo morda pomenilo konec za to že itak «pokvarjeno» prireditev.
Včeraj sta bili v Johannesburgu na sporedu dve srečanji. V prvem dvoboju sta Moore in Panatta zaključila svojo prekinjeno tekmo iz Prejšnjega dne. Moore je že vodil s 5:4, v setih pa z 2:1. južni Afri-' ^—- — ......
,..
Sugarelli je bil prvi poraženec polfinalnega srečanja z Južno Afriko
Bologna -	Juventus	X	1
Cagliari -	L.R. Vicenza	1
Lazio - Cesena	1
Napoli - Ascoli	1
Ternana -	Fiorentina	1X2
Torino	-	Roma	1	X
Varese	-	Inter	X	2
roggia	-	Pescara	1
Novara	-	Como	1	X
Palermo - Atalanta	1
Spai - Genoa	1X2
Udinese - Venezia	1
Siracusa - Catania	X
L — prvi drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
1
X
1
1
X
2
1
2
1
2
X
2
čan je tako z lahkoto osvojil še točko in s tem odpravil Italijana.
V srečanju dvojic pa sta južnoafriška zastopnika McMillan - He-witt v samih treh setih odpravila italijansko dvojico Panatta - Bertolucci. S tem pa je Južna Afrika že osvojila «Davisov pokal». Ostajata tako še formalni srečanji posameznikov.
Izid
JUŽNA AFRIKA — ITALIJA 3:0
Posamezniki:
Hewitt — Zugarelli	3:2
(4:6, 6:0, 9:7, 4:6, 6:1)
Moore — Panatta	3:1
(4:6, 6:0, 6:3, 6:4)
Dvojice:
McMillan in Hevitt — Panatta in Bertolucci 3:0 (7:5, 6:4, 10:8)
Številka ena italijanskega tenisa Adriano Panatta je odpovedal na vsej črti. V dveh dneh je okusil dva poraza
Najboljši športniki bodo nosilci štafetnih palic Nastop kotalkarjev, telovadk in folkloristov
Kot zastopnica zamejskega športa bo štafetno palico prinesla v Sovodnje Sonja Miličeva
Včeraj smo poročali o tekmovalni nočni štafeti, ki se bo odvijala jutri po sovodenjskih stezah ter o odbojkarskem turnirju. Obe manifestaciji spadata v okvir proslav 50-letnice ZSŠDI.
Današnji prispevek pa smo namenili zaključni akademiji, ki bo v nedeljo popoldne, s pričetkom ob 16. uri na cementni plošči pred Kulturnim domom v Sovodnjah. Na njej bodo sodelovali: TVD «Partizan» iz Maribora, folklorna skupina iz Sovodenj, kotalkarji društva «Polet» ter mladinska folklorna skupina «Dom» iz Gorice.
Verjetno za kotalkarje društva Polet ni potrebnih posebnih predstav, kajti njihov sloves je znan ne samo slovenski publiki, marveč po celi Italiji. Prav pred kratkim smo
OBVKSTII.O
Športno združenje Bor obvešča, da je nova telefonska številka sedeža združenja in stadiona «Prvi maj» 51-377.
brali razveseljivo vest, da sta slo-
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiNiuiiniiiiiuiiiiiiuiiiiuuaiiMiiiiiiiujiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiirniil||||||,||,llllllu
NOGOMET
JUTRI ZAČETEK ITALIJANSKE A LIGE
Start s tradicionalnimi favoriti Obeta se ogorčena borba za izpad
Fiorentina «outsider» - Napoli in Bologna za dobro uvrstitev
Jutri bo start nogometnega pr- i Napoli je nabavil izkušenega Bur- j «A» ligi. Ostane še Cesena, ki prav venstva italijanske A lige, v kate- 1 gnicha in dinamičnega Masso (oba gotovo ne bo ponovila lanskega pr-rem nastopa 16 enajsteric, ki bodo | od Interja) ter zvezo Rampatija ‘	-
zastopale 11 dežel. Največjo udeležbo bo imela Lombardija, in sicer tri ekipe (Inter, Milan in Varese), sledijo Lazio, Piemonte in Emilia - Romagna, vsaka po dve ekipi. Iz tega je razvidno, da moč italijanskega nogometa je še vedno «sever», pa čeprav mnogi trdijo, da so na jugu navijači bolj vroči in tudi precej zahtevni.
No, pa poglejmo, kako startajo in kakšne so možnosti posameznih ekip. Glede končnega zmagovalca se vrtijo predvidevanja okrog štirih ekip, to so Juventus, Lazio, Milan in Torino.
Juventus in Lazio sta v glavnem
(Torino). Bologna pa si je zagotovila «stoperja» Bellugija (Inter) in dve solidni zvezi: Brugnero (Cagliari) in Masellia (Genoa). Neznanka tega prvenstva pa je prav gotovo Roma, katera ima v trenerju Liedholnu svoje skrito orožje. Če se bo v enajsterico popularnega Nilsa uigral De Sisti (Fiorentina), bo Roma prav gotovo lahko pripravila marsikatero presenečenje.
Cagliari je zgubil Albertosija, katerega bo zamenjal Vecchi, poleg tega pa ekipa nima več tistega sprinta, kot ga je imela pred tremi leti, da bi lahko kljubovala
obdržala lansko strukturo moštva, močnejšim ekipam.
Turinčani so celo pokrili slabe točke moštva z nabavo mladega «prostega» Sciree (Atalanta), o katerem se v zadnjih časih govori kot o novi zvezdi italijanskega nogometa. Juventus je nabavila še 24-letnega Damiani ja (Vicenza), ki i-gra taktično krilo in s tem bo imel novi trener Parola molhost, da premakne Causia na sredino igrišča. Tudi Lazio se je omejil na dve nabavi, in sicer Badianija (Samp-doria) in krilo Chimentia (Lecco). Zato bosta prav Lazio in Juventus gotovo protagonista letošnjega prvenstva. Pozabiti seveda ne smemo na Milan, ki je precej spremenil in ojačil postavo in predvsem zamenjal tudi trenerja. Z nabavo Gianionia je Milan nedvomno pri" dobil, kot tudi vratar Albertosi (Cagliari) bo precej ojačil obrambo, da ne govorimo o stoperju Betu (Verona), Tudi v napadu bo Milan močnejši s pristopom solidnega srednjega napadalca Buia (Torino) in mladima kriloma Vareseja Cal-lonijem (22 let) in Gorinom (23 let). Torino ni mnogo spremenil postave, vsekakor se nam zdi moštvo močnejše, saj branilec Galloni (Como) in stoper Santin (Sampdoria) bosta pokrila lanske hibe enajsterice.
Tem štirim ekipam bo verjetno delala velike preglavice Fiorentina, ki bo prav gotovo velik «outsider» tega prvenstva. Vodstvo Fiorentine je letos prevzel znani Nereo Rocco, ki ni novinec v nogometnem polju in če bo znal svoje znanje posredovati mladi enajsterici Fiorentine in ji dati pravi sistem igre, bo gotovo dosegla Fiorentina lene uspehe.
Milanski Inter prav gotovo ne bi smel delati preglavic, saj razen trenerja se letos pri Interju ni nič spremenilo, morda se nam zdi ekipa nekoliko šibkejša kot lani.
Napoli in Bologna pa imata velike možnosti za dobro uvrstitev.
Glede izpada pa bo kot vedno borba precej ostra. Na papirju iz-gleda, da bodo imele vse tri ekipe, ki so letos prestopile v «A» ligo, velike probleme. Ascoli nima V svoji sredi' Izkošenifr'nogometašev, Varese je nekoliko ojačil postavo z nogometaši, ki so že nastopali v «A» ligi, kot Speggiorin (Vicenza) in štirje člani Milana De Vecchi, Tresoldi, Lanzi in Zignoli. Tudi Ternana je ojačila svoje vrste, vendar tudi pri Ternani primanjkuje izkušenost. Poleg teh treh preti nevarnost še Sampdorii, ki je obdržala lansko moštvo in ki je že izpadla v «B» ligo, vendar zaradi prekrška Verone je bila Sampo-ria spet vključena v «A» ligo. Tudi Vicenza bo, kot vsako leto, držala na trnu svoje navijače, kateri pa upajo, da bo tudi tokrat Puri-celliju uspelo obdržati moštvo v
venstva, čeprav sta vrste Cesene letos ojačila izkušena Rizzo (Catanzaro) in Rognoni (Foggia).
B. R.
KOLESARSTVO
V Palmanovi in Trstu
Predstavniki Adrie jutri spet na startu
Kljub slanemu vremenu, se kolesarji še niso naveličali nastopov. Predstavniki lomjerskega kluba A-dria bodo jutri tako nastopali na dveh dirkah. Med amaterji bo Petelin tekmoval na 120 km dolgi dirki iz Palmanove do Červinjana. Proga bo precej naporna, predvsem v zaključnem delu, ko se bodo morali tekmovalci povzpeti iz Rubij preko Vrha ter se nato v spustu preko Zagraja podati proti končnemu cilju.
Veterani pa bodo nastopali na dirki, ki jo prireja tržaški klub Cottur za kategorije ENAL. Ob 14. uri bodo startali v Ul. Flavia ter nato opravili šest krogov okoli tovarne «Grandi Motori». Start pa bo nato v Ul. Monte Ore pri Orehu. Celotna proga meri 41 km, za A-drio pa bosta nastopala Maver in Bonanno, ki sta po odličnem uspehu na nedeljski dirki na kronometer spet dobila nekaj poguma ter do kazala, da sta še vedno v odlični kondiciji ter da še vedno lahko prispevata k uspehom domačega kluba.
venska predstavnika zasedla četrto mesto na italijanskem prvenstvu.
Zanimanje vlada tudi za nastop telovadkinj društva «Partizan» iz Maribora, ki se bodo predstavile z dvema točkama. V prvi bo nastopilo 14 dijakinj pedagoške gimnazije -vajo, ki nosi naslov: «Obroč na pomoč». Za sestavo te figure je po skrbel Jože Zadnik. V drugi točki se nam bo predstavila republiška prvakinja v moderni ritmični gimnastiki Branka Vajngerl iz Maribora, ki bo prikazala vajo s trakom.
Zaključna slovesnost v Sovodnjah ob Soči
DANES, 5. oktobra 1974 ob 19. uri
Prihod štafet Pozdravni govori Nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora ob 20. uri
Nočna tekmovalna štafeta
JUTRI, 6. oktobra 1974 ob 9. uri
Turnir v odbojki Balinarski turnir v Doberdobu ob 16. uri
AKADEMIJA
Nastopajo:
Folklorna skupina «Sovodnje» iz Sovodenj Folklorna skupina «Dom» iz Gorice
TVD «Partizan» iz Maribora
Kotalkarji ŠD Polet z Opčin Oba večera prosta zabava s plesom
Kar se tiče naših dveh folklornih skupin, bo vsekakor predstavila mladinska skupina Doma, ki bodo prikazala, pred kratkim naštudirane, partizanske plese. Skupino vodi Marija češčutova. Sovodenjska folklorna skupina, ki jo vodi Nada Križmančičeva, pa bo nastopila z belokranjskimi plesi.
Vse točke nedeljskega programa bosta napovedovala domačina Andrejina Tomšič in Marko Rojec. V slučaju slabega vremena bo prireditev v telovadnici v dolini «Korna». Ob priložnosti akademije bodo nagradili tudi zmagovalce odbojkarskega in balinarskega turniria.
P. R.
NOSILCI ŠTAFETE
Štafetni tek ob petdesetletnici ustanovitve prve špotne zveze v zamejstvu se bo zaključil danes v Sovodnjah, kamor bodo prispeli tekači iz vseh štirih startnih krajev. Ob 19. uri bodo štafete prispele pred spominsko obeležje iz dveh smeri in tako zaključile ta, skoraj petsto kilometrov dolgi tek iz Rezije, Tolmina, Pirana in Trsta. Pred sovodenjsko mladino bodo prispeli najboljši športniki iz krajev, kjer so spominske štafete startale in prebrali pozdravna pisma, ki so šla skozi roke stotin mladincev na progi, koder so štafetne palice potovale proti končnemu cilju, kjer se bodo
uradno zaključile proslave petdesetletnice športnega združenja.
Piransko štafetno palico bo v Sovodnje prinesel Davorin Miklaus ali Dušan Čeme, oba zmagovalca v jadranju na Balkanskih igrah. Tolminsko bo zastopala najboljša športnica iz Tolmina, Marina Fili, ki nastopa v raznih panogah, predvsem pa v atletiki, povsod pa žanje odlične uspehe. Štafetno palico, ki je startela v Trstu, pa bo na cilj prinesla najboljša zamejska športnica v zadnjih letih, Sonja Miličeva, večkrat italijanska državna reprezentantka.
Vsi štirje športniki bodo ob predaji štafetne palice prebrali pozdravna pisma, nakar bo spregovoril predse<kiik Združenja športnih društev Dino Roner. Takoj nato
bo s svojim sporedom nastopil Tržaški partizanski pevski zbor pod vodstvom prof. Oskarja Kjudra.
Zvečer pa bo na sporedu tekmovalna štafeta ob svitu bakel po sovodenjskih ulicah, katere se bodo udeležile številne moške in ženske ekipe
BOKS
Nocoj v Buenos Airesu
Monzon - Mundine
BUENOS AIRES, 4. — Carlos Monzon in Tony Mundine sta danes opravila zadnji lažji trening pred nocojšnjim spopadom za svetovni naslov srednje boksarske kategorije. Dvoboj se bo pričel ob 23
iiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiifiiiiiiimiiiiiimnmjiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii
PRED PRVENSTVOM C LIGE
Odbojkarji Krasa povsem zadovoljili
Drami varovanci so proti Salonitu (1:3) uspešno igrali
Jutri se bo nadaljevalo prvenstvo 2. nogometne amaterske lige. Na sliki vidimo posnetek s tekme Vesna — Edera: Fave uto (Vesna) je dosegel svoj prvi gol v tem prvenstvu
Kras — Salonit (3:15, 15:12, 11:15, 11:15)
KRAS: Živec, Milič, Drasič, Marušič, L. in S. Budin, Škrk, Vesnaver, Bitežnik in Pegan.
SALONIT: Tušar, Jerončič, Bavdaž, A. in E. Paravan, Žnidarčič, Bucik, Sirk, B. in I. Jelavič.
V četrtek zvečer je v prijateljski trening - tekmi v nabrežinski občinski telovadnici šesterka Salonita iz Kanala ob Soči premagala Kras po zanimivi borbi ob mreži. Gostje iz Kanala, ki so nastopili s svojo prvo postavo, so preizkusili svoje sile in napadalne sheme pred krstnim nastopom v drugi zvezni ligi, ki se prične že to nedeljo.
Najprijetneje presenečenje pa smo doživeli s strani odbojkarjev Krasa, ki so zaigrali kot prerojeni v primerjavi z nastopi v lanski sezoni. Sicer bi ne bilo na mestu predčasno peti slavospeva, dejstvo pa je, da se v igri ekipe že ppzna (po komaj enomesečnem rednem treniranju) vešča roka trenerja prof. Dra-siča, ki je v tej prvi fazi priprav skrbel skoraj izključno- za telesno kondicijo, kar pa je osnova za vse nadaljnje delo. Sadovi so bili že dobro vidni: premikanje igralcev po igrišču je bilo veliko bolj prožno, ekipa je solidno postavljala blok (kar je bila doslej velika pomanjkljivost), predvsem pa so krasovci izstopali po veliki dinamiki in požrtvovalnosti v obrambi, tako da so postopoma u-spešno reševali nasprotnikove «bombe». če upoštevamo, da manjkata do pričetka prvenstva C lige še skoraj dva polna meseca, je Krasova odbojkarska vrsta na najboljši poti, da doseže do starta prvenstva dobro formo in rentabilnost.
četrtkova tekma sama na sebi je bila na dobri tehnični ravni in tehnično slabšemu Krasu je uspelo, da se je na trenutke enakovredno kosal z odličnim tekmecem, kar je popestrilo igro in zabavalo precejšnje število Kraševih navijačev, ki so z radovednostjo in z zadoščenjem sledili vsekakor pozitivnemu nastopu Drasi-čevih varovancev.
NOGOMET
V 2. kolu 2. AL
Prvi derbi:
Primorje - Zarja
Deževno vreme resno ogroža reden potek drugega kola nogometnega prvenstva 2. AL, v katerem je na sporedu prvi slovenski derbi. Na Proseku se bosta namreč pomerili enajsterici Primorja in Zarje. V vrstah Primorja bo verjetno pri-
1:31 šlo do nekaterih zamenjav. Trener • Vatta bo v nedeljo imel na razpolago Sugana in Blažino, ki sta bila diskvalificirana. Primorje bo torej proti Zarji igralo v popolni postavi. Odsoten bo le vratar Štoka, ki je poškodovan. Zato v taboru Primorja z optimizmom gledajo na ta derbi, v katerem računajo odnesti obe točki. Zarja, ki si je prejšnjo nedeljo v zadnjih sekundah igre zapravila zmago, bo prav gotovo prišla na Prosek z namenom, da odnese točko. Bazovci so pokazali, da so že v dobri formi in zato ni izključeno, da jim uspe do remija.
Juventina bo prišla v goste k e-najsterici S. Anne, ki v tej tekmi računa na celotni izkupiček. Tržačani so v nedeljo prepustili Gia-rizzolam točko in zato se hočejo takoj rehabilirati proti Juventini. Fantje iz Štandreža se tega dobro zavedajo in z obrambno igro bodo skušali prekrižati račune S. Anni.
Vesna bo šla v goste k novincu lige Costalungi. V vrstah Vesne bo v nedeljo prišlo le do ene spremembe. S. Tence bo prevzel svoje mesto v ekipi, medtem ko ne bo igral vratar R. Tence. Križani računajo proti Costalungi odnesti vsaj eno točko, ki bi se prav gotovo dobro prilegla tudi Tržačanom, katerih cilj je obstanek v ligi.
V ostalih tekmah predvidevamo zmago Portualea nad Libertasom, delitev točk med Campanellami in Giarizzolami, remi Duina proti Fla-miniu, Edera pa bi morala zmagati proti Sagradu, kot tudi Stock proti Isonzu.
3. AMATERSKA LIGA Prvenstvo se bo začelo prihodnjo nedeljo, 13. • t.m. Pokrajinski odbor pa je medtem že sestavil koledar tekem. V prvem kolu bodo naše enajsterice igrale takole: Union — Acconciatori, Breg — Libertas Rocol, Virtus — Primorec, Roiane-se — Olimpija, Gaja — Pellicana.
B. R.
V ZADNJEM SREČANJU V RIMU
Amerika 87 Evropa 85
V zadnjem košarkarskem srečanju med reprezentancama Amerike in Evrope, ki je bilo sinoči v Rimu. je ameriška selekcija v dramatičnem finalu iztržila svojo prvo zmago. V ostalih treh srečanjih je namreč zmagala Evropa. V Rimu so Američani zmagali s 87:85 (44 proti 51). Najboljši strelec srečanja je bil Brazilec Ubiratan (25 točk), v evropskih vrstah je bil najuspešnejši Jugoslovan čosič (19 točk).
DOMAČI ŠPORT
DANES
SOBOTA, 5. oktobra 1974
NOGOMET
NARAŠČAJNIKI «POKAL PACCO»
15.30	v Dolini
Domio — Breg
PRIJATELJSKA TEKMA
15.00	na Padričah
Gaja — Lib. Opčine (člani)
BALINANJE
«POKAL SRS»
V	Ljubljani
Nastopa tudi Gaja
JUTKI
NEDELJA, 6. oktobra 1974
NOGOMET
2. AMATERSKA LIGA
15.00	na Proseku
Primorje — Zarja * * *
10.30	pri Sv. Sergiju
Costalunga — Vesna * * *
15.00	pri Sv. Sergiju
S. Anna — Juventina
MLADINCI
12.30	pri Sv. Alojziju
Esperia S.L. — Zarja * * *
9.00	v Miljah
Union Fortitudo — Union * * *
15.00	na Padričah
Primorec — Inter SS * * *
8.30	pri Sv. Ivanu
CMM — Vesna * * *
11.15 v Ul. Flavia
Edera — Primorje
NARAŠČAJNIKI «POKAL PACCO»
12.00	pri Sv. Ivanu
S. Giovanni — Vesna * * *
10.00	v Ul. Flavia
Ponziana — Primorje * * *
13.30	v Dolini
Rosandra — Union
ZAČETNIKI
14.00	pri Sv. Ivanu
Esp. Pio XII. — Breg
KOLESARSTVO
AMATERJI
V	Palmanovi
Nastopa tudi Adria
VETERANI
14.00	start v Ul. Flavia
Nastopa tudi Adria
KOŠARKA
PRIJATELJSKI TEKMI
9.00	v Dolini
Bor — Servolana (mladinci) * * *
10.30	v Dolini
Bor — Servolana (člani)
KOŠARKA
Jutri v Dolini
Bor $ člani in mladinci proti Servolani
Borovi košarkarji, ki se pripravljajo za bližnje prvenstvo, bodo jutri odigrali proti Servolani dve srečanji. Obe tekmi bosta v dolinski telovadnici.
Najprej, ob 9. uri, se bodo spoprijeli mladinci obeh društev. «Plavi» bodo nastopili z nekoliko okrnjeno postavo, ker sta se Francia in Kraus poškodovala, razen tega pa še ni popolnoma okreval Ra-žem, ki si je prav tako poškodoval gleženj. Bor bo zato igral z naslednjo postavo: Vatovec, Žerjal, Guštin^ Koren, Klobas, Lisjak, O-blak, Kravos, Sestan, Košuta.
Ob 10.30 bodo nastopili člani. Bor bo igral z naslednjo postavo: Sosič, Ambrožič, Fabjan, Baraz-zutti_ Škrk, Pertot, Klobas, Koren, Kralj in Guštin.
DrTrčne SATAN, jFerenc: NJEGOVO DELO 1 n. |N SMRT	^
Tako Je Josef Oberhauser postal esesovski Obersturm-fvihrer (poročnik), Reischsledtner je postal esesovski podporočnik itd. Nista pa še napredovala kriminalni inšpektor Gottlieb Hering, ker do tedaj sploh ni bil član SS in so ga predvideli le za esesovskega poročnika, ter dr. Franz S tangi, ker iz Linza še niso dobili potrebnega gradiva. Ponovno so navedli razlog, zakaj Wirtha niso povišali v esesovskega majorja :
«Wirth spada k vodstvenemu uradu kriminalne policije Stuttgart in je od 30.1.1943 kriminalni svetnik. On bo torej lahko napredoval za najbližji višji čin — za SS Haupt-Sturmlilhrerja. Sef glavnega državnega varnostnega urada (dr. Ernst Kalten-brunner — op. T. F.) je tudi za W. napredovanje za SS Sturmbannfiihrerja menil, da bi to bila prevelika prednost zanj v primerjavi z mnogimi drugimi kriminalnimi svetniki, ki imajo enake ali podobne pogoje, in je zato soglašal, da Wirth napreduje le za najvdšji čin, tj. za SS Hauptsturmftlh-rerja.» 60)
Wirth je torej 21. Junija 1943 postal le esesovski kapetan. Na ta čin je torej moral čakati več kot tri leta in pol, kar je razmeroma dolga doba za napredovanje v vojnem času. Mnogi esesovci, ki tudi niso bili v prvih vrstah na fronti, temveč so, prav tako kot Wirth, delali v zaledju, so napredovali dosti hitreje. Pač pa so Wirtha medtem, In sicer 20. aprila
1943, odlikovali s križcem za vojne zasluge I. razreda z meči. 61)
Vsa zadeva okrog napredovanja najhujših množičnih morilcev Židov na Poljskem spada v čas, ko so tekli poslednji meseci akcije «Reinhard». Ob vedno hitrejšem prodiranju Rdeče armade v Ukrajini in Beli Rusiji so morilci hiteli z odstranjevanjem sledi množičnih pokolov. Ko je Globočniku propadla velikopotezno zamišljena kolonizacija Nemcev v lublinskem dlstriktu, s katero je naletel na odpor tudi pri civilni upravi generalne gubernije, ga je moral Himmler 10. julija 1943 odrešiti policijske funkcije v Lublinu. Imenoval ga je za namestnika višjega vodje SS in policije za «osrednjo Rusijo» in je na njegovo mesto v Lublin poslal esesovskega generala Jakopa Sporrenberga.
Za sedaj še nimamo natančnejših podatkov o tem, kdaj je Globočnik odšel iz Lublina. Po nekaterih potatkih je bil za akcijo «Reinhard» teoretično zadolžen kar do 19. oktobra 1943. čeprav ga je Himmler že julija premestil v Rusijo, kaže, da sploh ni odšel tja, saj dokumenti pričajo, da je imel še avgusta 1943 nesoglasja z novim šefom lublinskega distrikta dr. Ricchardom Wendlerjem (prejšnji šef dr. Zomer je namreč zaradi nesoglasij z Globočnikom dal ostavko na svoj položaj in odšel iz Lublina) in da je septembra še vodil neka podjetja. Himmler ga je bil namreč že leta 1942 imenoval za vodjo tj. OSTI (tj. Ostindustrie) družbe, ki je upravljala podjetja z okrog 10 delovnimi taborišči, ali 18 industrijskimi obrati, v katerih je suženjsko delalo okrog 45.000 Židov. Poleg njih je v koncentracijskem taborišču Majdanek pri Lublinu delalo okrog 12.000 Židov. Himmler je 22. septembra, tj. devet dni zatem, ko ga je imenoval za višjega vodjo SS in policije v Trstu, odpustil iz vodstva OSTI družbe in ga opozoril, da bo moral do novega leta 1944 dati popoln obračun za akcijo «Reinhard». 62)
Globočnik je odšel v Trst v drugi polovici septembra 1943 in je moral polagati obračun za vso akcijo «Rednhard« že v Trstu s svojega novega in poslednjega delovnega mesta. Za nacistične veljake je bil namen akcije «Reinhard» predvsem fizično uničiti čimveč Židov, gospodarski namen je bil sicer drugoten, vendar zelo pomemben. V svojem poročilu Himmler-ju 4. novembra 1943 je Globočnik zapisal:
«Akcijo .Reinhard’, ki sem jo vodil v generalni guberniji, sem 19. 10. 1943 končal in ukinil vsa taborišča. . . Pri nekem obisku ste mi, državni vodja, dali upati, da bi za posebne napore pri tej trdi nalogi po izvršitvi tega dela lahko podelili nekaj železnih križcev. Prosim Vas, državni vodja, da mi sporočite ali lahko izdelam za to predloge. Dovolil bi si opozoriti, da so za varšavsko akcijo (tj. uničenje varšavskega geta — op. T. F.), ki je bila razmeroma le majhen del celotnega dela, silam tamkajšnjega vodje SS in policije prav tako dovolili takšno podelitev. Bil bi Vam, državni vodja, zelo hvaležen za pozitiven sklep, ker bi rad videl, da bi bilo nagrajeno trdo delo mojih mož.» 63)
Himmler je Globočniku odgovoril konec novembra 1943 in se mu takole zahvalil za njegov morilski posel v Lublinu:
«Za velike in enkratne zasluge, kd ste si jih priborili za vse nemško ljudstvo (sic!) pri izvedbi akcije .Reinhard’, Vam izrekam svojo zahvalo in priznanje.»
Odlikovali so tudi izvajalce akcije «Reinhard» in je Christian Wirth 17. marca 1944 dobil zaponko k železnemu križcu druge stopnje. 64)
Obsežnejše poročilo o akciji «Reinhard» je Globočnik poslal Himmlerju šele 5. januarja 1944, saj mu je bil ta ukazal, naj do novega leta 1944 poda gospodarski obračun te akcije. Za to se je posebno zavzemal vodja glavnega urada za gospodarsko upravo SS, SS-Obergruppenfuhrer Oswald Pohl. Ta urad je vodil nadzor nad vsemi gospodarskimi pod-
jetji SS in tudi nad koncentracijskimi taborišči Od septembra 1942 je vodil nadzor tudi nad gospodarskim poslovanjem akcije «Reinhard», Globočnik je bil temu uradu odgovoren za posebne naloge «G», medtem ko so za akcijo «Reinhard» uporabljali šifro «Geheime Reichssache 1851/43 geh.» Pohlov urad je moral skrbeti za to, da bi plen «pravično» razdelili: denar in zlato v državno banko, ure in nalivna peresa posadkam podmornic in esesovskim enotam, očala državnemu zdravstvenemu uradu itd. Menijo, da ni bilo pravega nadzora, saj je neki esesovski major zlato kar v kovčku nosil v državno banko, kjer so ga dajali na «Konto Max Heiliger» finančnega ministrsva, in so morali tudi drugače nekajkrat delati revizijo, tj. gledati Globočniku na prste. 65)
V svojem poročilu je Globočnik povedal, da je pri obračunu akcije «Reinhard» treba upoštevati to, «da bodo morali dokazila čimprej uničiti, tako kot so že uničili vse gradivo o drugih poslih v tej zadevi.» Povedal je tudi, da so popolnoma odstranili vse naprave, ki so jih zgradili iz sredstev za to akcijo in da so iz nadzorovalnih namenov na krajih nekdanjih taborišč nastale majhne kmetije, na katerih so «strokovnjaki», ki jim morajo plačevati rento. 66)
60)	BDC, PHA SS, C. Wirth, v. Herff Globočniku.
61)	BDC, PHA SS, C. Wirth.
62)	Reitlinger, n. d. str. 330—337.
63)	Arhiv instituta fiir Zeitgeschichte v Miinchnu (navajam: arhiv IfZ), PS-4024, Globočnikovo pismo Himmlerju 4. 11. 1943. Fotokopije Globočnikovih poročil 4. 11. 1943 in 5. 1. 1914 mi je ljubeznivo posredoval vodja arhiva IfZ v Miinchnu dr. A<iton Hoch, za kar se mu lepo zahvaljujem.
64)	BDC, PHA SS, C. Wirth, belež ka glavnega personalnega urada SS 18. 7. 1944.
65)	Reitlinger, n. d., str. 330—337.
66)	Arhiv IfZ, PS-4024, Globočnikovo poročilo Himmlerju 5. 1. 1944.
(Nadaljevanje sledi).
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Monlecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podruinica	GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnapre|i polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1 50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180— din za organizacije in poojetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADII» - DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200. finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pd oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.L
Sfran 8
5. oktobra 1974
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska J7r ^ ZTT - Trst
Delovanje
«Edinosti»
(Nadaljevanje s 1. strani)
prebivalstva, tudi delavcem, zlasti pa še izobražencem, zadosti prostora v svojih vrstah za politično in prosvetno dejavnost».
Govornik je nato govoril o društvu «Edinost» kot organizatorju udeležbe tržaških Slovencev na vseh volitvah v mestni svet in v državni zbor, prav tako pa tudi o mnogih gospodarskih in kulturnih pobudah, ki so rastle pod okriljem «Edinosti». Zaključil je z besedami:
«Nesporno pa je, da je več kot petdesetletno delo političnega društva Edinost obilno obrodilo. Bilo je kakor plug in seme hkrati. Odpiralo je mlada srca, krepilo narodno zavest, kazalo v upor. O njem je pričalo rožljanje jetni-ških verig, potrjevali so ga streli v gmajni:	streli, ki so ugašali
mlada življenja, in streli, ki so v veliki osvobodilni vojni prina šali čez Kras pesem zmage Tako se nam kaže delovanje Edinosti kot pomemben element v celotnem procesu zorenja slovenskega naroda, kot svetla priča o teh krajih, ki jim je bilo usojeno poslati zamejstvo. Če se nam je danes zdelo potrebno proslaviti to stoletnico je to nedvomno tudi zaradi dejstva, da se mi vsi. ne glede na našo svetovnonazorsko o-predelitev in strankarsko pripad nost, moramo čutiti in se čutimo v dobršni meri dolžniki tistih mož, ki so se takrat zbrali v Trob-čevi hiši, in nadaljevalcev tega, kar se oni zastavili.
V boju za naše narodne pravice, ki je v mnogočem enak tistemu pred sto in več leti, v boju, ki ne izključuje naše angažiranosti v vrstah političnih sil, ki se borijo za splošni napredek družbe in nove odnose med ljudmi, v tem boju nam zgodovina narekuje še zmeraj — EDINOST.»
Sledil je kulturni program, v katerem so nastopili orkester Glasbene matice, člani Stalnega slovenskega gledališča in pa moški zbor «Vasilij Mirk» s Proseka-Kontovela.
Orkester GM je pod vodstvom prof. Oskarja Kjudra zaigral Mozartov Koncert v G duru za violino in orkester s solistom violinistom Črtom šiškovičem. Orkester je muziciral čisto in delikatno ter je dosegel vzorno skladnost s solistom, ki je pokazal lepe odlike violinskega muziciranja, mehak in čist ton ter lahkotno premagovanje tehničnih zahtevnosti skladbe.
Člani SSG Jožko Lukež, Stane Raztresen, Silvij Kobal. Rado Na-krst in Anton Petje so podali v koncertni izvedbi odlomek iz Cankarjeve drame «Za narodov blagor», zbor «Vasilij Mirk» pa je pod veščo roko dirigenta Ignacija Ote zapel tri pesmi: Mirkovo «Šumi voda šumi», Mokranjčevo «Njest svjat» ter Foersterjeva «Spak». Vse tri pesmi je zapel ubrano, intonančno zanesljivo in zvočno polno, kar je spričo ne ravno velike številčnosti zbora še zlasti pohvalno. Celotni spored je napovedovala članica SSG Lidija Kozlovičeva.
Bila je to v celoti lepa, ubrana slovesnost, ki je tudi po raznoličnosti zbranega občinstva ustrezala duhu in pomenu proslave.
BOMBA BI BILA MORALA EKSPLODIRATI PREJŠNJO NEDELJO MED NOGOMETNO TEKMO
ZA LAS SPODLETEL ATENTAT NA GENOVSKEM STADIONU
Atentatorjem se je pri vklopijanju detonatorja vnel eksploziv - Dva kg razstreliva v vagonu brzca Ženeva-Milan - Zaključen posvet sodnikov v Abano Terme
Stalna konferenca jugoslovanskih mest o pomenu samoupravnih interesnih skupnosti
HERCEGNOVI, 4. — Tu se je danes zaključilo delo skupščine stalne konference jugoslovanskih mest, na kateri so proučili aktualna vprašanja samoupravnih interesnih skupnosti. Razpravi je z zanimanjem sledilo več tujih gostov, med katerimi so bili predstavniki italijanske nacionalne lige za avtonomijo in za krajevne ustanove.
Skupščina je v zaključnem dokumentu med drugim poudarila, da morajo republike in pokrajine posvetiti večjo pozornost samoupravni interesni skupnosti in pripraviti ustrezne zakone, ki naj omogočijo ustanovitev skupnosti na vseh področjih, ki jih predvideva ustava. Predlagali so, naj se z republiškimi zakoni določijo načela za organizacijo samoupravnih skupnosti in za odnose med temi in organi samoupravljanja. Ob koncu je stalna konferenca jugoslovanskih mest izvolila za svojega predsednika Toneta Koviča, predsednika skupščine Ljubljana, za glavnega tajnika pa Slavka Zalokarja.
V razpravo je posegel tudi član predsedstva SFRJ in predsedstva ZKJ Edvard Kardelj, ki je med drugim poudaril pomen interesnih skupnosti v okviru jugoslovanskega samoupravnega sistema. Kardelj je dejal, da bo treba nekatera vprašanja rešiti z zveznim zakonom, druga vprašanja pa, ki se tičejo interesnih skupnosti, ki bodo opravljale pomembne družbene funkcije, ki so bile doslej v pristojnosti državnih organov, bo treba urediti z republiškimi zakoni. Ob koncu je še poudaril, da bodo skupščine interesnih skupnosti sestavljale enega od zborov občine, oziroma republiške skupščine, in bodo pri tem enakopravne z vsemi drugimi zbori.
ŽENEVA, 4. — Dobra novica za kadilce: raziskovalci zavoda za socialno medicino v Lausanni so odkrili postopek za odstranitev 50 odstotkov snovi, ki povzročajo raka, iz tobaka, ne da bi pokvarili okus cigarete.
GENOVA, 4. — Bomba, ki je v petek ponoči počila v nekem genovskem stanovanju zaradi nespretnosti atentatorja, ki je vklopljal detonator, bi bila morala eksplodirati prejšnjo nedeljo na genovskem stadionu med nogometno tekmo Genoa - Arezzo. I
Na dlani je, da so imeli fašisti še enkrat namen povzročiti pokol, ki bi terjal brez dvoma veliko nedolžnih žrtev. Naklep jim je spodletel le za las, ker se je del razstreliva vnel in eksplodiral v obraz teroristom, ki so pripravljali peklenski stroj. Kot je znano je teroristom u-spelo uiti preden je na kraj «nesreče» prišla policija. Eden od teroristov, ki je našel zatočišče v Švici, pa je pozabil v stanovanju listnico z osebnimi dokumenti, tako da
so ga identificirali. Gre za 26-letne-ga Pietra Benvenuta, ki je bil že vpleten v rovarjenje Vetrovnice in proti kateremu je genovski sodnik izdal zaporni nalog.
Da so imeli teroristi res namen povzročiti v nedeljo pokol, ki bi po strahoti lahko zasenčil vse dosedanje atentate, dokazuje tudi rušilna moč peklenskega stroja, ki so ga pripravljali. Po ugotovitvah mi-nercev je naključno fašistom eksplodiral le del razstreliva, sicer bi bila bomba porušila poslopje.
Doslej se preiskovalcem ni posrečilo odkriti istovetnosti drugih atentatorjev (pri pripravljanju peklenskega stroja naj bi sodelovalo pet ali šest ljudi). Zaslišali so sicer dva skrajneža, ki sta priznala, da sta večkrat zahajala v stanovanje, nuiiiiiHiiutmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«Niiiiiiiiiinniiiiiiiiniiiiiiullitlii,itilt,l|lll,,l|l|l||llllllllllninil|lllmlnui
POSLANKA PREDSEDNIKA PODPORNEGA
SZ zagotavlja podporo palestinskemu ljudstvu
Popolna vojaška ditev egiptovskih
ALŽIR, 4. — Predsednik prezidiu-ma vrhovnega sovjeta SZ Nikolaj Podgomi je poslal alžirskemu predsedniku Bumedienu poslanico, v kateri pravi, da Sovjetska zveza meni, da je umik izraelskih čet iz vseh arabskih zasedenih pokrajin predpogoj za uresničitev resničnega miru na Bližnjem vzhodu.
Sovjetski predsednik je s svojo poslanico odgovoril na pismo, ki mu ga je Bumedien poslal 13. septembra. V svojem odgovoru Podgomi izjavlja, da Sovjetska zveza smatra palestinsko vprašanje «za del reševanja vprašanj na Bližnjem vzhodu, za politični problem, ki zadeva usodo naroda, ki se bori za uresničenje svojih zakonitih nacionalnih pravic, vštevši tu pravico do samoodločbe ter za umestitev svojih državnih organov». V svoji poslanici Podgomi želi, da bi pravična rešitev palestinskega vprašanja prispevala k pomi ritvi na Bližnjem vzhodu ter odstra nila vsakršno žarišče vojne.
V svoji poslanici Podgomi poudarja načelo, da bi morali predstavniki palestinskega ljudstva sodelovati pri reševanju palestinskega vprašanja na ravni generalne skupščine OZN ter se udeležiti vsakršne skupščine te organizacije, kjer bi obravnavali reševanje tega vprašanja.
«Skladno s to našo načelno politiko — pravi Podgomi v svoji poslanici — bo sovjetska delegacija na 29. zasedanju generalne skupščine OZN prejela navodila, kako naj ravna v korist palestinskega arabskega ljudstva ter njegovega pravičnega boja za osvoboditev. Sovjetska zveza bo nadalje vedno podpirala boj arab-
ili politična uskla-in sirskih pobud
AH, TA AMIN
«Iščemo dvometrske Škote, z dobro razvitim mišičevjem, ki poleg vsega še izvrstno igrajo na dudo.» Ta oglas bi se lahko prav v kratkem pojavil v vseh britanskih listih po naročilu ugandskega veleposlanika v Londonu.
Predsednik Idi Amin Dada mu je namreč naročil, naj mu preskrbi telesna stražarja škotske narodnosti, visoka o-krog dva metra, ki sta z odliko služila v vojski in ki odlično igrata na dudo. Amin, ki je služil v britanski vojski kot podčastnik in je bil po o-svoboditvi povišan v generala, je namreč udarjen na škotsko glasbo.
Doslej niso se sporočili kolikšno plačo ponuja Amin bodočim stražarjem, predvidevajo pa, da bo izredno visoka. Kdo naj bi se namreč za majhen denar izpostavil Aminovim muham.
skih narodov in med temi tudi palestinskega arabskega ljudstva, proti imperialistični agresiji, za utrditev na Bližnjem vzhodu pravičnega in trajnega miro, ki naj bi odgovarjal koristim ljudstev na tem področju.»
Po končanih vojaških manevrih v Siriji se je položaj na Bližnjem vzhodu nekoliko pomiril. Izraelci so se nekoliko oddahnili, toda, kot pravijo, so vedno v stalni pripravljenosti, da bi odgovorili na vsakršen arabski poskus, ki bi imel namen, da vsili Izraelu drugačno rešitev (se pravi vojaško), kot bi jo Izrael utegnil sprejeti.
Zanimivo je, da je prišlo med E giptom in Sirijo do 100-odstotne koordinacije na vojaški in politični ravni. To je izjavil egiptovski minister za obrambo ter načelnik egiptovsko-sirskega združenega poveljstva maršal Ahmed Ismail Ali. Visoki egiptovski častnik je podal te izjave v intervjuju libanonskemu časopisu «An Nahar». Maršal Ismail Ali trdi v intervjuju, da je egiptovska vojska pripravljena, da se spopade z Izraelci. Pripomnil pa je, da Egipt pričakuje izpopolnjeno orožje, ki naj bi
mu ga poslala Sovjetska zveza.
Medtem sporočajo, da so libijski voditelji povabili v Libijo predstavnike štirih palestinskih organizacij. Vest ni sicer še potrjena, toda zdi
se. da gre za «Ljudsko fronto za osvoboditev Palestine», za «Ljudsko fronto za osvoboditev Palestine — generalno poveljstvo», za «Fronto za ljudsko osvoboditev» ter za «Fronto arabske osvoboditve». Od teh štirih organizacij je «Ljudska fronta za o-svoboditev Palestine» zavrnila svoje sodelovanje s predstavniki «Organizacije za osvoboditev Palestine», češ da je izdala interese palestinskega ljudstva.
kjer je eksplodirala bomba, niso pa jima mogla dokazati, da sta sodelovala pri pripravi peklenskega stroja.
Finančni stražniki v Domodossoli so odkrili v stranišču vagona br-zca Ženeva-Milan kovinsko škatlo, v. kateri sta bila dva kilograma eksploziva, dvajset centimetrov za-žigalne vrvice in šest detonatorjev.
«BABY BOOM»
TUDI V IZRAELU
Osebje vseh izraelskih porodniš-nih ima v teh dneh polne roke dela z izredno velikim številom novih Izraelcev, ki neučakano silijo na svet. V Jeruzalemu se je število rojstev zmšalo za 25 odst., v H ai fi in Tel Avitm pa za 20 do 25 odst Po mnenju zdravnikov je «baby boom» ena od posledic oktobrske vojne. V teh dneh je namreč poteklo točno devet mesecev odkar so se prvi vojaki vrnili s fronte na kratek dopust.
HVALA IN GRAJA
Newyorškega agenta Elmerja Mclntosha so predstojniki istočasno pohvalili in grajali. Pohvala zato, ker je ponoči zalotil «na delu» tatova, ki sta vlamljala v neko trgovino in ju aretiral. Graja in ukor z enomesečno suspenzijo pa, ker takrat ni imel s seboj službenega samokresa kot predpisuje pravilnik.
V Beogradu srečanje «Radost Evrope»
BEOGRAD, 4. — V Beogradu se je danes pričelo srečanje otrok' «Radost Evrope», na katerem se je zbralo okrog tisoč pionirjev iz 14 držav in iz Jugoslavije. To je tradicionalna otroška prireditev, ki se prireja že šestič pod pokroviteljstvom UNICEF in s podporo nacionalnih organizacij te ustanove. S to manifestacijo se istočasno obeležuje proslava otroškega tedna in svetovnega dne otroka. Za udeležence te manifestacije je predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič v palači zveznega izvršnega sveta priredil danes sprejem. V pozdravu pionirjem je Bijedič poudaril, da s tem tradicionalnim j srečanjem otroci Evrope manifestirajo svoje tovarištvo v sodelovanju in ljubezni ter grade svet miru in svobode. Po Bijedičevem nagovoru so člani posameznih skupin izvedli kratek umetniški program. Na spre-Vmu so bili tudi veleposlaniki držav, udeležencev šestega srečanja «Radost Evrope».
B. B.
Vagon, na katerem je bilo razstrelivo, so odklopili v Domodossoli, da bi ga priključili vlaku, ki pelje obmejne italijanske delavce na delo v Švico.
V Abanu Terme se je danes zaključil posvet sodnikov, ki vodijo preiskavo o «črni mreži». V pogovoru s časnikarji je padovski državni pravdnik dr. Fais dejal, da so se sodniki odločili za periodične sestanke, da bi si izmenjali informacije in pospešili preiskave.
•iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniii
INTERNACIONALIZACIJA CERKVE
Dvomi in razprtije na vatikanskem kondlu
Čudna odsotnost Čilencev - Stvarna diagnoza nemškega primasa
VATIKAN, 4. — V teh dneh se nadaljuje debata na sinodi, ki priteguje pozornost vseh katoličanov in tudi drugih političnih krogov na to veliko srečanje škofov in drugih cerkvenih dostojanstvenikov z vseh delov sveta.
Že v prejšnjih dneh so prišla do izraza različna stališča glede tega ali drugega vprašanja. Med drugim so člani sinode obravnavali vprašanje kontracepcije, splava ter še o nekaterih problemih vprašanja večje soudeležbe žensk v cerkveni dejavnosti. Govorili' so škofi iz A-frike, Azije, Južne Amerike, beli in črni po polti, ki so vsi prikazovali določena stališča mnenja in potrebne pobude za «evangelizacijo».
Vsa dosedanja obravnavanja tekočih vprašanj ter problemov, ki tarejo posamezne države na svetu so prikazala, da' je cerkev v precej hudi stiski. Dogaja se namreč, da obstajajo pri njenih najvišjih predstavnikih (škofje) huda nasprotja. To pomeni, da najvišji vrhovi katoliške cerkve v tem trenutku ne nastopajo, na svetovni ravni, enotno.
Precejšnjo zmedo in negotovost je povzročilo dejstvo, da nista prišla na sinodo čilski kardinal Silva Hen-riquez in škof msgr. Santos Ascar-za. Danes je vatikanski glasnik A-lessandrini sporočil časnikarjem, da se visoka čilska cerkvena predstavnika nista mogla udeležiti sinode, ker ne bi mogla biti odsotna toliko časa iz svoje domovine in ker se morata pripravljati na bližnje srečanje škofov v Latinski Ameriki. Iznenadenje v časnikarskih in drugih krogih je povzročilo dejstvo, da je namesto čilskega kardinala nastopil msgr. Valdes Subercaseaux, ki je v bistvu izrazil stališča, ki so popolnoma nasprotna mislim in dejanjem čilskega primasa. Zato prevladuje mnenje, da je čilska vlada vsilila čilski Cerkvi, da jo zastopajo ljudje, ki sprejemajo njene politične zahteve in nazore.
Vatikanski glasnik je seveda skušal ublažiti ta dejstva ter je izjavil, da sta bila oba škofa, ki sta prišla iz Čila, izvoljena kot namestnika na konferenci čilskih škofov.
Kot smo že prej omenili, se o-bravnavanja raznih vprašanj na sinodi odvijajo skladno z izkustvi posameznih dežel. Kot pa se dogaja zmeraj, so najbolj značilni nastopi cerkvenih dostojanstvenikov, ki i-majo za seboj večstoletno izkušnjo in ki pripadajo narodnostim, oziroma državam, ki danes največ pomenijo v svetu. Zato je bila pomembna intervencija zahodnonem-škega kardinala in nadškofa Doep-fnerja, ki v določeni meri sledi zamislim svojega holandskega kolega kardinala Alfrinka. Kardinal Doep-fner je dejal v svojem govoru, da
je treba točno ugotoviti vzroke intervencij, ki so bile doslej podane na sinodi. Nemški kardinal je dejal, da je bilo opaziti v pokoncilskem razdobju nekaj negotovosti, toda zahteval je, da se vsi držijo prejšnjih sklepov, ker ti predstavljajo nekaj kar je neminljivo in mora obstati v življenju Cerkve.
Nemški kardinal je pritegnil pozornost koncilskih očetov na nekatera dejstvo: 1. pojema občutek za onstranstvo ter za vero v živega boga; 2. razširja se defetizem glede pomembnosti evangelija; 3. opa-da misijonarska zavzetost za širjenje krščanske vere; 4. cerkev, zgleda, da predstavlja oviro za sprejemanje vere posebno s strani mladih; 5. odrešilna evangelizacija in človeški napredek se znajdeta, po krivem, na nasprotnih položajih. Nemški nadškof je dejal, da je treba obravnavati ta vprašanja brez pomislekov ter zaupati samo v svojo vero in v Kristusa.
POMEMBNA RESOLUCIJA KONGRESA ZVEZE SOCIALISTIČNE MLADINE SLOVENIJE
Zagotovitev vsestranskega razvoja manjšin prispevek k dobrim odnosom med državami
Slovenska mladina si bo prizadevala za razvoj vsestranskih odnosov med matično domovino in slovensko narodnostno skupnostjo v sosednjih državah
MURSKA SOBOTA, 4. — Danes se je v Moravcih pri Murski Soboti končal tridnevni kongres Zveze mladine Slovenije, ki se je prav na tem kongresu s sprejetjem novega statuta preimenovala v Zvezo socialistične mladine Slovenije.
Pomen kongresa je v tem, da je organizirano in idejno združil vse plasti slovenskega mladega rodu, delavce, kmečko mladino, študente in druge in da je tako prenovljena organizacija dobila jasno idejno u-smeritev. Razprava na kongresu in njegovih komisijah je bila zelo živa, stvarna in kritična in je zajela vsa področja delovanja mladine. Izzvenela je v spoznanju, da mora mladina tvorno sodelovati v celotnem
družbenem življenju svoje dežele. I Med dokumenti, ki jih je sprejel Na plenarnem zasedanju so dele- kongres, je zlasti pomembna izja-gati, ki jih je bilo 120 iz vseh kra- va s položajem slovenske narod-
jev Slovenije, ponovno izvolili za svojega predsednika Ljuba Jasniča. S kongresa, katerega delu so med drugimi sledili podpredsednik slovenske skupščine Marjan Brecelj, predsednik IS Slovenije Andrej Marinc, sekretar izvršnega komiteja predsedstva ZKS Franc Šetinc, so delegati odposlali pozdravno pismo predsedniku republike Titu, v katerem zagotavljajo, da bo mladina sprejela svoj delež odgovornosti pri uresničevanju nove ustave in sklepov desetega kongresa ZKJ. Hkrati so sprejeli tudi program dela za prihodnje in nov statut organizacije.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
KOHEZIJSKE VEZ! V ČILSKI VOJSKI POPUŠČAJO
V Čilu postrelili na desetine upornih častnikov in podčastnikov
Hunta obljublja svobodo manj nevarnim političnim jetnikom - Pr at s je začel pisati svoje spomine
SANTIAGO DE CHILE, 4. - Komaj dobro leto je minilo od državnega udara, s katerim so golpistič-ni generali strmoglavili zakonitega in demokratično izvoljenega predsednika Salvadorja Allendeja in vojska že ni več tako strnjeno na strani hunte. Če septembra lani levičarske sile niso imele nobene možnosti zmage, spričo nepričakovanega, odločnega in izredno krutega posega vojakov, kaže, da so se kohezijske vezi znotraj vojske v tem času znatno zrahljale.
Po poročanju sovjetske časopisne agencije TASS so v prejšnjih mesecih postrelili v Santiagu in v Val-paraisu na desetine nižjih častnikov in podčastnikov, ki so pozivali k uporu zoper Pinochetovo hunto. «Golpisti» se čutijo ogrožene
Seveda ni pričakovati, da bi iz čilskih uradnih krogov potrdili vesti sovjetske časopisne agencije, vsekakor pa današnje sporočilo notranjega ministra generala Cesara Benavidesa kaže, da se v državi nekaj plete. Zakaj naj bi sicer minister obljubil, da bodo golpisti v kratkem osvobodili vse politične jetnike, ki niso bili še obsojeni ali proti katerim vojaški sodniki še niso začeli preiskave?
Benavider, je v televizijskem govoru poudaril, da je trenutno zaprtih v Čilu 748 političnih jetnikov, potem ko so v zadnjih treh tednih osvobodili 386 zapornikov. S pompoznim, psevdopravnimi izrazoslovjem je pojasnil, da bodo v kratkem osvobodili še ostale jetnike, proti katerim civilna ali vojaška sodišča niso še začela sodnega postopka. «Neodvisnost sodne oblasti — je poudaril — namreč ne dovoljuje, da bi pomilostili tudi tiste, ki zaradi svojih izredno hudih prestopkov ali zaradi svojega izjemnega položaja morajo pred sodišče, da jim prisodi pravično kazen za njihove zločine.»
Vesti o krvavi represiji med u-pornimi častniki in podčastniki tudi pojasnjujejo, zakaj je bil z vidika hunte prav sedaj potreben u-mor generala Pratsa. Bivši načelnik čilskega generalnega štaba je bil s svojim ugledom vojaka, ki ni prelomil dane prisege, «golpistom» stalno tm v peti, bil je zgled, ki so ga začeli čilski vojaki posnemati. Čeprav se aktivno ni udejstvo-
val v politiki, je bil že sam njegov obstoj prenevaren, da bi mu hunta lahko dovolila živeti. Zlasti če je res, kot je res, da je nameraval v kratkem aktivno poseči v boj proti hunti ne samo kot politik, pač pa kot vojak in general.
Nihče ne dvomi, da je Prats odločno obsojal početje hunte. Njegovo stališče je bilo brezkompromisno
«Živim od svojega dela — je poudaril takrat Prats — in brez razkošja, a hunta vztraja v svoji zlonamerni propagandi in blati mene in mojo družino.» General je še poudaril, da je začel pisati spomi-
ne in da ima namen priobčiti vse, kar je videl in spoznal v dolgoletni vojaški karieri. O sedanjem položaju v Čilu pa je Prats dejal, da je nezadovoljstvo zelo razširjeno zlasti med podčastniki, ki niso hoteli mučiti političnih jetnikov in ki so odločno obsodili življenjski standard visokih častnikov v trenutku, ko velika večina čilskega naroda živi v bedi in pomanjkanju. «Prepričan sem — je zaključil general — da se bo demokracija vrnila v Čile. Prepričan sem, da se bo čilski narod uprl diktaturi in da bo prej ali slej hunta padla in bo plačala za svoje zločine.»
iniiiiiitiiiiniiiiiiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiunfinitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PORTUGALCI ODLOČNO PODPIRAJO GIBANJE OBOROŽENIH SIL
Naravnost plebiscitaren odziv na predlog o «delovni nedelji»
Vse stranke m napredne organizacije «novačijo» med delavci - Podravnateij CIA pred nedavnim v Lizboni?
LIZBONA, 4. — Portugalci so se množično odzvali pozivu vladnega predsednika Goncalvesa za «delovno nedeljo». Politične stranke, demokratske organizacije, sindikati, celo nekatere občine so osvojile pre-mierov predlog in «novačijo» med delavci prostovoljce za nedeljo dela. Vladi je priskočila na pomoč tudi cerkev, ki je razrešila vernike dolžnosti, da se ob nedeljah vzdržijo dela. Tudi časniki bodo zato redno izšli.
Po mnenju nekaterih komentatorjev je Concai ves s pozivom k «de lovni nedelji» hotel preveriti, v kakšni meri mu je ljudstvo naklonjeno po odkritju zarote skrajne desnice in po odstopu predsednika države generala Spinole. Naravnost plebiscitarni odziv kaže, da imajo napredni častniki pri izvajanju svojega programa res podporo vsega portugalskega naroda.
Akcijo začasne vlade je podprla
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiniiiiniiia
Razdejanje v perujski prestolnici
^*1111 * ■
"iZP
Silovit potres, ki je včeraj stresel perujsko prestolnico in nekatera obalna mesta, je po zadnjih podatkih terjal 44 človeških žrtev. Sunki, katerih jakost je dosegla 8. stopnjo Mercallijeve lestvice, so poškodovali predvsem revnejši predel Lime, kjer je bilo tudi največ žrtev. Na sliki: reševalci kopljejo med ruševinami
tudi zveza industrijcev, ki je v bistvu odločno pobila Spinolovo tarnanje o hudi gospodarski krizi in o kaosu, ki kraljuje na Portugalskem. Zveza, ki združuje 47 tisoč industrijcev, je poudarila, da ne bo podprla nobenega prevratniškega poskusa. «Prepričani smo — je dejal v pogovoru s časnikarji predsednik industrijcev inž. Vasco De Melo — da ima država gospodarsko in moralno moč, da st reši iz težav.» Priznal je sicer, da so industrijci v zadnjih treh mesecih znatno zmanjšali produktivne naložbe, a istočasno poudaril, da je bila to posledica manjšega povpraševanja, ne pa pričakovanja na izid prvih svobodnih volitev po skoraj 50 letih diktature.
Industrijci so nadalje poudarili potrebo po racionalizaciji dela v tovarnah in bolj sodobnemu upravljanju, zavrnili pa so predlog o povečanju tedenskega delovnega urnika. To bi bilo lahko nevarno, ker se obeta povratek vojakov iz nekdanjih kolonij in dela kolonov, ki bi ob večjem delovnem urniku imeli še večje težave pri iskanju zaposlitve. Trenutno je na Portugalskem okrog 20 tisoč brezposelnih.
Vojska in policija medtem vztrajno nadaljujeta preiskavo o poskusu državnega udara. Po odkritju skladišča orožja na sedežu «stranke za napredek», ki že samo daje nedvoumen politični pečat tej organizaciji, so preiskovalci našli tudi dokaze o stikih, ki jih je stranka vzdrževala z vsemi fašističnimi organizacijami v Evropi. Lizbonski list «O Seculo» namreč poroča, da so na sedežu «stranke za napredek» zaplenili zajeten sveženj pomembnega dokaznega gradiva, med katerim pisma, ki so jih izmenjali s fašističnimi kolovodji vse Evrope.
List «A Capital», ki navaja informacije iz ameriškega veleposlaništva v Lizboni, trdi, da je podravnateij CUA general Walker pred nedavnim obiskal Lizbono. Walker naj bi se sešel z nekaterimi vladnimi predstavniki kot «prijatelj in zaupnik nekaterih ameriških voditeljev, med katerimi je tudi državni tajnik Kissinger».
Goncalvesova vlada je danes potrdila, da se bo proces dekolonizacije Kapverdskih otokov nadaljeval po točno začrtanem programu, za katerega so se domenili z voditelji PAIGC in z generalnim tajnikom OZN Waldheimom. Lizbonska vlada bo v kratkem razpisala referendum, na katerem bo prebivalstvo otočja odločalo o svoji usodi. Po mnenju komentatorjev ni nobenega dvoma, da se bodo otočani odločili za vključitev k republiki Gvineji Bissau. i
nostne skupnosti v Itajiji, Avstriji in na Madžarskem, ki se glasi:
«Slovenska mladina, ki gradi svojo družbeno in politično akcijo na revolucionarnih tradicijah jugoslovanskih narodov in narodnosti _ iz NOB, na pridobitvah socialistične revolucije, ki žive v samoupravni socialistični mnogonacionalni Jugoslaviji, se zavzema za razvoj in krepitev slovenskih narodnostnih skupnosti v Avstriji, Italiji in na Madžarskem na vseh področjih družbenega življenja. Pri tem izhaja iz prepričanja, da so lahko mir v svetu, univerzalna varnost in mednarodno sodelovanje učinkoviti in trajni le, če temeljijo na spoštovanju pravice vsakega naroda do svobodnega in neodvisnega razvoja. Jamstvo za svoboden družbeni, kulturni in ekonomski razvoj narodnostnih skupnosti in uresničevanje politike enakopravnosti je neposreden prispevek k dobrim sosednim odnosom, miru in stabilnosti v mednarodni skupnosti. Sodobne izkušnje iz naše stvarnosti prepričljivo potrjujejo, da narodnostne skupnosti dajejo v pogojih svobodnega razvoja pomemben prispevek k napredku države, v kateri živijo. Mladi smo tudi na tem kongresu ugotovili, da naše odnose z nekaterimi sosedi še vedno obremenjuje dejstvo, da manjšinam kratijo pravice in celo zanikajo njih obstoj. Glede metode asimilacije, nastopi organizirane reakcije, ki s svojim ravnanjem na padajo politiko dobrih sosedskih od nosov, motijo sporazumevanje v Evropi in ogrožajo demokratizacijo znotraj dežel, v katerih živimo. Nerazumljivo je, da so netolerantni do narodnostnih skupnosti uradni krogi, ki bi morali na temelju mednarodnih dogovorov zajamčiti do sledno uresničevanje pravic narodnostnih skupnosti in da včasih isti krogi osvajajo elemente takšne politike, ki jo je že obsodila svetovna demokratična javnost, predvsem pa naši delovni ljudje in mladina.
Zveza socialistične mladine Slovenije si bo prizadevala za razvoj vsestranskih stikov matičnega na; roda s slovenskimi narodnostnimi skupnostmi v zamejstvu, za razvoj sodelovanja z organizacijami in skupinami slovenske mladine v zamejstvu in z drugimi naprednimi in demokratičnimi organizacijami mladih v sosednjih deželah. Uresničevanje pravic slovenskih narodnostnih skup; nosti v sosednjih državah je tudi del boja tamkajšnjih naprednih sil za demokratičen razvoj. Zato apeliramo na demokratične sile v Avstriji in Italiji, da odločneje podprejo boj slovenskih narodnostnih skupnosti, za dosego legitimnih in z mednarodnimi dogovori določenih pravic.
Zveza socialistične mladine Slovenije so bo v vseh svojih mednarodnih stikih z demokratičnimi in naprednimi mladinskimi in študentskimi organizacijami v Evropi in v svetu odločno zavzemala za podporo svobodnemu in neodvisnemu in vsestranskemu razvoju narodov in narodnostnih skupnosti.»
Samo Sancin.
Brežnjev dficembra na obisku v Parizu
PARIZ, 4. — V Franciji so sporočili, da bo generalni tajnik CK KP SZ Leonid Brežnjev prispel 5. decembra v Pariz na delovni obisk, ki bo trajal 3 dni. Pogovori med Brežnjevom in Giscardom D’Estain-gom bodo neformalnega značaja.
Proizvajalci kave zmanjšali izvoz za 20 odstotkov
CIUDAD MEXICO, 4. — Države proizvajalke kave, ki so vključene v mednarodno organizacijo proizvajalcev, so sklenile, da bodo vskla* diščile 20 odstotkov proizvodnje namenjene izvozu. Predsednik združenja proizvajalcev kave Fausto Cantu Pena je pojasnil, da je odločitvi botroval namen o uvedbi nad; zorstva nad ponudbo in preprečiti velikim špekulantom, da umetno znižajo ceno kave na tržišču.
Cantu Pena je tudi poudaril, da so države članice organizacije proizvajalcev kave pripravljene braniti ceno kave s političnimi in trgovskimi ukrepi. Dodal je tudi. da proizvajalci kave na nameravajo prizadeti potrošnikov, a so trdno odločeni braniti svoje interese na podlagi mednarodnih sporazumov.
BERGAMO, 4. — Orožniki preiskovalnega karabinjerskega oddelka v Bergamu so prišli na sled in onesposobili skupino izsiljevalcev. Povod za preiskavo je dal neki trgovec, ki so ga zlikovci prisilili, da jim je plačeval mesečno 200 tisoč lir, da ne bi izročili njegovi ženi dokaze o ljubavnem razmerju z neko drugo žensko. Moški se je po štirih mesecih končno odločil in prijavil zadevo karabinjerjem, ki so zasačili izsiljevalce «na delu». Po prvih rezultatih preiskave kaže, da so zlikovci izsiljevali več ljudi iz Bergama in okoliških vasi.