19. IN 20. NOVEMBRA BOMO NA REFERENDUMU OBKROŽILI „ZA"
17. november 1972-LETO VIII. 18 (170)-Cena 0,30 din-Poštnina plačana v gotovini
RAZGLAS
Skupščina občine Velenje Velenje 19. 11. 1972
Da bi se laže odločili
Na območju ravenske skupnosti zdravstvenega zavarovanja, torej v občinah Velenje, Dravograd, Radlje, Ravne in Slovenj Gradec bo v nedeljo, 19. novembra in v ponedeljek, 20. novembra ljudsko glasovanje, na katerem bomo zavarovanci glasovali za združitev obeh skupnosti.
Delavci, upokojenci, obrtniki, kmetje!
GLASUJMO ZA
19. in 20. novembra 1972 bomo na ljudskem glasovanju dokazali solidarnost in enotnost delavcev in kmetov z zgodovinsko odločitvijo:
delavec in kmet bosta enaka pri zdravniku
Slovenskega delavca in kmeta druži trdna vez, skovana v težki socialni zgodovini in boju za narodov obstanek v narodno.osvobodilni vojni.
Pozivam vse volilne upravičence velenjske občine, da tudi tokrat izpričamo in dokažemo našo visoko družbeno zavest.
Predsednik
Skupščine občine Velenje NESTL ZGANK
Naše bralce bomo še enkrat podrobneje in kar se da jasno seznanili, zakaj se bomo na bližnjem referendumu odločali o izenačitvi pravic zdravstvenega zavarovanja.
Pred pol stoletja je v šaleški dolini prevladoval izključno kmečki živelj, ki je predstavljal zaledje delovne sile za majhno, a vendar že nastajajočo industrijo. Največ jih je delalo v šoš-tanjski usnjarni in v rudniku.
•	ŽE ZGODOVINSKA
DEJSTVA POGOJUJEJO
IZENAČITEV
Če zgodovinska dejstva poglabljamo še naprej, potem se živo spominjamo, da je v narodnoosvobodilni borbi, torej takrat, ko se je kovala nova socialistična Jugoslavija, bil kmet tisti, ki je naši partizanski vojski vsestransko pomagal. Odročne kmetije so dejansko omogočile nastanek in uspešen razvoj narodnoosvobodilne borbe. Tu, v senci gozdov, so se kmetje skupaj z delavci in drugimi borci partizanske vojske bojevali za isto stvar. Tudi po osvoboditvi ni bila nič manjša njihova vloga. Takoj po osvoboditvi so bila slabo razvita družbena kmetijska posestva. Zato smo bili glede prehrane zelo odvisni od naših kmetov. Iz hudih težav smo prišli zavoljo kmetijske proizvodnje in tudi zaradi naše surovinske baze, ki pa je bila deloma spet kmečka. Spomnimo se velikih gozdnih posekov in pridobljenega lesa, ki smo ga v prvih letih po svobodi izvažali. Znani so vzroki zaradi katerih je prišlo v naslednjih letih do zaostajanja kmetijstva, tako socialističnega kot tudi zasebnega. Bili smo v gospodarskih težavah in smo morali vse sile predvsem usmeriti v industrializacijo in elektrifikacijo naše dežele. Šele v zadnjih letih popravljamo zamujeno, ko želimo doseči, da bi kmet povečal svojo gospodarsko moč in postal tržni proizvajalec. Prišli smo končno do tega, da so danes delavci ki kmetje enakovredni proizvajalci v samoupravni družbi.
•	DAJMO KMETOM
ENAKE PRAVICE
Zadelj tega je danes nuja, da se kmečko zavarovanje izenači z delavskim. Delavci imajo zagotovljene vse pravice iz zdravstvenega
varstva. Njihova lastna soudeležba pri stroških zdravljenja v bolnišnicah, ambulantah, na domu in pri zdravilih je drugačna kot pri delavcih.
V naši ravenski skupnosti je komaj 3000 kmečkih gospodarstev, ki imajo skupaj blizu 10 tisoč družinskih članov. To število se iz leta v leto naglo manjša. Nasprotno pa je v zadnjih letih izredno naglo poraslo število zavarovancev delavskega zavarovanja. Skupaj z družinskimi člani je v tem zavarovanju nad 100 tisoč zavarovanih oseb. Vseh zdravstveno zavarovanih oseb je torej blizu 112 tisoč, od tega le nekaj nad 9 odstotkov kmečkega, ostalo pa je delavsko.
• PLAČILNA KUVERTA
NE BO TANJŠA
Mnogi se sprašujejo, kdo bo plačeval del razlike, če bo prišlo do združitve skupnosti zdravstvenega varstva delavcev in kmetov in, ko bosta delavec in kmet imela enake pravice iz zdravstvenega varstva. Občinske skupščine bi še vnaprej prispevale denar za financiranje zdravstvenega varstva socialon ogroženih kmetov, republiški sekretariat za finance pa za financiranje zdravstvenega varstva kmetov—borcev. Zato bi le del razlike plačevalo delavsko zavarovanje in bi morali zbrati na območju naše, torej ravenske skupnosti zdravstvenega zavarovanja, za financiranje zdravstvenega varstva kmetov le nekaj nad 3 milijone dinarjev. Letno 82 din, mesečno pa le 8 din povprečno na zavarovanca. Za uresničitev tega izenačevanja bi morali osnovni prispevek za zdravstveno zavarovanje delavcev zvišati le za 0,25 odstotkov. Tu pa moramo takoj pojasniti, ker smo v času razpravljanja pred referendumom večkrat nasprotno slišali, da zaradi izenačitve zdravstvenega varstva kmetov z delavci, ne bodo plače zaposlenih nič manjše. Ali še z drugimi besedami povedano: z izenačitvijo pra: vic ne bo obremenjena delavčeva neto plača. Pri zdajšnjem referendumu ne gre za kakršnokoli obliko uvedbe krajevnega samoprispevka in je odveč bojazen nekaterih, da bodo morali s to izenačitvijo, poleg krajevnega samoprispevka, ki- ga v velenjski občini že plačujemo, plačevati manjkajočo razliko v obliki samoprispevka. Ta
izenačitev bo pomenila dohodek podjetja, kar pa ni enako kot samoprispevek. Zaradi zvišanja stopnje za zdravstveno zavarovanje, ki bi znašala po sedanjih izračunih 0,25 odstotkov, prav gotovo v velenjski občini ne bo delovne organizacije, ki bi bila zategadelj toliko prizadeta in obremenjena, da bi se to odražalo pri osebnih dohodkih zaposlenih. Tudi pokojnine ne bodo zaradi združitve nič manjše. Zvišali pa se ne bodo niti prispevki kmetov za zdravstveno varstvo.
• VOLIVCI DOBIJO
POSEBNO OBVESTILO
Vsakdo, ki ima pravico do glasovanja, je ali pa še bo v teh dneh dobil posebno obvestilo, na katerem piše kdaj in kje bo glasoval. Na tem obvestilu je tudi številka pod katero je volilec vpisan v volilni imenik. Zaradi lažjega dela volilnih odborov je potrebno prinesti to obvestilo s seboj na volišče.
SAMI PREMISLITE KAJ VELJA OBKROŽITI
Na zdajšnjem referendumu je naša zrelost na preizkušnji. Večkrat na sesian-kih v resolucijah in sklepih radi poudarjamo, da imamo v Jugoslaviji takšen družbeni sistem, v katerem ]e največja skrb človek. Zdaj imamo priložnost, da izgovorjene in zapisane besede spremenimo v dejanja. Ne smemo pozabiti, da je naš kmečki človek bil dolga leta izkoriščan. Njegova zavest je plahnela, vdal se je v usodo in garal na domači zemlji. To zavest pa mu lahko sedaj dvignemo in mu zagotovimo, da bo pri zdravljenju enak z drugimi delovnimi ljudmi. Najbrž si kmetje to zaslužijo! Še na nekaj ne smemo pozabiti. Če hočemo, da se bodo naše maloštevilne kmetije na podeželju še obdržale in da postanejo kmetje dejanski proizvajalci v kmetijski proizvodnji potem moramo zagotoviti mladim, ki rastejo danes na podeželju, lepšo in sigurne j šo prihodnost. Izenačitev pravic v zdravstvenem zavarovanju je prav gotovo ena izmed pomembnih komponent, da slovenski kmet še naprej ostane na svoji zemlji. To pa je tudi interes vseh nas, ki se bomo na bližnjem referendumu odločali za enakovreden položaj našega kmeta v socialistični družbi.
V Velenju enotno predlagajo Andreja Marinca

ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
Na razširjeni seji izvršnega odbora občinske konference SZDL v Velenju so enotno sklenili, da za možnega kandidata za predsednika izvršnega sveta SRS predlagajo Andreja Marinca, sedanjega sekretarja sekretariata CK ZK Slovenije. Martina Primožiča, predsednika občinske konference SZDL Velenje pa so izvolili za delegata za sektorsko posvetovanje, kjer bodo danes v petek vsklaje-vali sklepe iz osmih občin celjskega območja in jih nato posredovali predsedstvu ter izvršnemu odboru republiške konfcrence.
V Velenju so na sestanku ugotovili, da Andreja Marinca dobro poznajo kot politika, ki se je uveljavil z jas,no opredeljenimi koncepti. Zato pričakujejo, da bo zmogel naloge, ki so povezane s prevzemom takšne družbene dolžnosti, kot je predsednik IS.
Kandidat za predsednika izvršnega sveta Andrej Marine je bil rojen 4. oktobra 1930 v Celju. Diplomiral je
na fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in veterino v Ljubljani. Najprej je delal na okrajni zadružni zvezi v Celju, v kmetijsko proizvajalni poslovni zvezi Šmarje pri Jelšah. Nekaj časa je bil tudi direktor kmetijskega gospodarstva Jelšingrad. Zatem je bil sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov Šmarje pri Jelšah, predsednik okrajnega odbora SZDL Celje, sekretar okrajnega in pozneje občinskega komiteja ZK Celje ter poslanec v republiškem zboru slovenske skupščine. Pred sedmimi leti so ga izvolili v centralni komite ZKS, leta 1966 pa v izvršni komite. Od leta 1968 je sekretar sekretariata CK ZKS.
O predlogu, da bi bil Andrej Marine možni kandidat za sestavo izvršnega sveta, se bosta predsedstvo in izvršni odbor RK SZDL dokončno dogovorila jutri v soboto 18. novembra. Predlog bodo predlagali predsedstvu slovenske skupščine.
w
V Šmartnem proslava dneva republike
Letos so v Šmartnem ob Paki začeli s poukom v novih učilnicah, ki so jih uredili v prizidku pri osnovni šoli. Čeprav so učilnice že začeli uporabljati, bodo ob letošnjem prazniku republike svečano otvorili povečane prostore in telovadnico.
Ob tej priložnosti bo v osnovni šoli v Šmartnem ob Paki tudi letošnja osrednja proslava dneva republike v naši občini. Proslava bo v torek, 28. novembra ob 16. uri. Kulturni spored pripravlja domače prosvetno društvo skupaj s šolo.
V Evropi se nahajamo sredi intenzivnih priprav na sklic konference o evropski varnosti,
zato je prav, da tudi v našem glasilu poskušamo komentirati razvoj teh dogajanj z namenom, da bi našim bralcem prikazali pomembnost in širino tega dogovarjanja na najvišji ravni, od katerega bo v marsičem odvisna usoda evropskih narodov že v bližnji prihodnosti. Zaradi izredne važnosti in
j a, madam Curie, Tho-masa Mana, Franceta Prešerna... lahko bi našteli dolgo listo tistih, ki so kot Evropejci dodajali svoja odkritja in svoje intelektualne prispevke skupni kulturi in civilizaciji vsega človeštva. Na evropskem kontinentu so se rodili Karel Mara, Friderik Engels in Lenin, ki so v Evropi posejali seme socialistične družbene u-reditve. Nekoliko kasneje so se male in ne-
Toda družbeno ekonomski in predvsem politični razvoj v Evropi je dosegel tisto stopnjo, ki zahteva jasno odločitev za nadaljnjo pot. Evropa mora za svoj obstoj narediti predvsem naslednje korake:
• Na izredno trezen način je potrebno razrešiti vprašanje vojne in miru. Poiskati in ustvariti je potrebno take metode dogovarjanja in sporazumevanja, po katerih bo mogoče razre-
KOMENTIRA ALOJZ RIBIČ
ljubna koeksistenca ob upoštevanju in spoštovanju vseh narodov in pravic vseh, sicer lahko sledi propad.
• Zaradi vsega tega bi bilo nujno potrebno sprejeti »status quo« v Evropi in nato na skupno sprejetih osnovah nadaljevati zastavljeno delo.
Napočil je torej čas, da se Evropa spremeni iz kontinenta vojn in napetosti v kontinent varnosti, miru in sožit-
ZGODOVINSKA PRELOMNICA V RAZVOJU EVROPE
zapletenosti te problematike bomo te komentarje posredovali večkrat, tako kot si bodo dogodki sledili.
Ob pripravah na konferenco o varnosti v Evropi nehote spoznavamo stari kontinent z vso zgodovinsko veličino. Pri tem ne mislimo le na geografski pojem in »Evropejec« nam ne pomeni le naseljenca na tem kontinentu pač pa nam ta dva pojma takoj predstavita tisočletno kulturo evropskih narodov, civilizacijo, družbeni napredek in politično razdrobljenost celine, ki jo je čas prehitel in ki se s težavo zo-perstavlja napredku predvsem Amerike, ki je na svojstven način rešila nacionalno vprašanje, torej tisto vprašanje, ki je v Evropi najbolj občutljivo in zato največkrat predmet različnih mednarodnih sporov.
Spomnimo se Homerja in drugih velikih grških dramatikov in pesnikov, Danteja, Leonar-da da Vincija, Shakespeara, enciklopedista Hegla, francoskih in ruskih realistov, Pasteur-
razvite dežele pričele zbirati ob politiki aktivne miroljubne koeksi-stence, katere pobudnik in realizator je Josip Broz Tito. Ravno ob konferenci o evropski varnosti vse več državnikov in politikov spoznava, da načela te politike predstavljajo edino garancijo za mir v svetu in za enakopravno mednarodno sodelovanje.
Ko govorimo o Evropi, ne smemo pozabiti, da sta se ravno tu pričeli obe svetovni vojni, da je bila Evropa prizorišče najbolj krvavih bitk v zgodovini človeštva, kar potrjujejo grobovi, spomeniki, koncentracijska taborišča, plinske celice in druge naprave za množično moritev nedolžnih. Nekaj deset milijonov mrtvih v vojnah so resno svarilo in opomin živečim.
Evropa, lačna surovin, je pošiljala svoje vojske v kolonialna osvajanja, da so poniževale in izkoriščale druge kontinente in druge rase, da bi nasitila svoje vladajoče kroge, ki niso bili nikdar zadovoljni.
ševati vse, še tako težke konflikte, po mirni poti.
•	Dejstvo je, da sta obstoječa gospodarsko politična in vojaška ko-losa, Sovjetska zveza in evropska gospodarska skupnost, ki se med seboj še kako razlikujeta, vojaško tako močna, da ne moreta uničiti drug drugega. To je treba u-poštevati pri kakršnemkoli načrtovanju prihodnosti.
•	Kolonializem in neo-kolonializem sta preživela. Črni kontinent se osvobaja, konec je bogatenja nekaterih evropskih narodov na račun mnogo manj razvitih držav.
•	Sile moči so danes razdeljene predvsem na Ameriko, Sovjetsko zvezo, evropsko gospodarsko skupnost, Kitajsko in delno na Japonsko. Amerika v tem mnogo-kotu igra na iste karte kot nekoč Anglija, in sicer po načelu: podeli in vladaj! To potrjuje Nixonova politika pri načrtno ustvarjenem trikotu: ZDA — SZ — Kitajska.
•	V Evropi ostaja e-dina alternativa miro-
ja. Prvi koraki v tej smeri so narejeni: podpisan je sporazum o Berlinu s strani štirih velesil, ratificirani so sporazumi med Nemčijo, SSSR ter Poljsko, predsednik Nixon je o-biskal Sovjetsko zvezo in Poljsko in evropska gospodarska skupnost se je razširila.
Na konferenci o evropski varnosti naj bi se sestali razen predstavnikov evropskih dežel tudi predstavniki ZDA in Kanade. Tako bi bile prisotne vse najpomembnejše sile kapitalističnega in socialističnega sistema, ki naj bi se sporazumele o principih miroljubne koeksistence ter sodelovanja v Evropi in v svetu.
Ravno uresničitev i-dej o miroljubni koek-sistenci in prijateljskem dogovarjanju o vseh nerešenih vprašanjih v Evropi bi izredno ugodno vplivalo na razvoj odnosov v svetu, saj vsi vemo, da je mir nedeljiv. Konsolidirana in združena Evropa pa bi gospodarsko zaživela, za evropske narode bi nastopila ponovna pomlad.
SLOVENSKA KOROŠKA IN DOGAJANJA V AVSTRIJI
KRATEK ZGODOVINSKI PREGLED
»Nikarte! Ta burka je stara že tisoč let!« (Ivan Cankar, Kurent)
Če hočemo razumeti sedanja družbena dogajanja na avstrijskem Koroškem, moramo poznati glavna zgodovinska dejstva.
Ze v srednjem veku je nemška kolonizacija intenzivno poselila Koroško z nemškim življem, da bi se germanizacijski klin zaril čim globlje v trup južnih Slovanov. Še sredi prejšnjega stoletja je živelo na Koroškem čez 100.000 Slovencev. Tedaj je bil Celovec naše politično in kulturno središče, saj so tukaj delovali naši najpomembnejši politiki, izhajali glavni časopisi in literarna glasila. Tukaj se pojavi tedaj najpomembnejša kulturna ustanova — Mohorjeva družba, ki ima velike zasluge za kulturni razvoj, gospodarski napredek in predvsem za buditev narodne zavesti med Slovenci.
Z razsulom Avstroogrske po prvi svetovni vojni, se
družbene razmere za Koroške Slovence bistveno spremenijo. Proces raznarodovanja Slovencev postane občutno močnejši. Na to vplivajo posledice senžer-menske pogodbe, s katero so tedaj velesile zakoličile meje naše države in Avstrije. Razmejitveno črto so politiki potegnili kar čez Karavanke, te so se jim zdele ob pogledu na zemljevid za meje najprimernejše. Pri tem niso pomislili, da so od slovenskega narodnega telesa odrezali del in ga pustili prepuščenega samemu sebi v Avstriji. In to za tem, ko je ljudsko glasovanje (plebiscit: 10. oktober 1920) v glavnem zaradi potvorb ter strahovanja Slovencev u-spel za Nemce. Avstrijska republika, ki bi morala izpolnjevati določila senžer-menske pogodbe, člen 92. določa, da noben prebivalec na ozemlju bivše Avstro-orgrske monarhije ne sme biti »vznemirjen ali nadle-govan«, se tega ni držala, čeprav je še posebej za tem koroški deželni zbor izjavil,
da bo varoval jezikovno nacionalno posebnost Koroških Slovencev. Oblike raznarodovanja v tem času so bile različne, očitne in prekrite. Vodila in izvajala jih je nemška nacionalistična organizacija Heimatdienst, ki je prevzela vlogo več stoletne germanizacije
Napisal:
prof. PETER FICKO
v Avstriji po prvi svetovni vojni. Preganjala in ustrahovala je vse zavedne Slovence, predvsem inteligenco, zavedajoč se, da je ta nosilec kulture naroda. Zato se je s Koroške izselilo mnogo slovenskih profesorjev, učiteljev in upravnih uslužbencev. Zavedni Slovenci niso dobivali zaposlitve pri nemških delodajalcih ali pa samo s pogojem, da opustijo svoj jezik in se odpovedo svojemu narodu. Za dvojezične šole, ki bi morale poučevati enako v slovenskem in nemškem jeziku, je primanjkovalo učiteljev. Še tiste redke slovenske učitelje, ki so poučevali na dvojezičnih
šolah, so oblasti premeščale v kraje z izključno nemškim prebivalstvom. Ko se je Avstrija leta 1938 priključila Hitlerjevi Nemčiji, je proces raznarodovanja dobil še večji in zlohotni razmah. Heimatdienst je postala velikonemška nacistična organizacija, ki ji je bila po Hitlerjevem programu zadana naloga, da fizično dokončno iztrebi zavedne Slovence. Ze vse doslej, tega ne smemo pozabiti, je načrtno naseljevala Nemce, da bi razkosala strnjeno naselitev Slovencev in povečala število nemškega prebivalstva na Koroškem. Najbolj očiten dokaz za to so danes prote-stanske cerkve na Koroškem. V času druge svetovne vojne je ta ista organizacija fizično iztrebljala Koroške Slovence, pognala v koncentracijska taborišča stotine zavednih Slovencev, od koder se mnogi niso vrnili.
Ker se je Avstrija v drugi svetovni vojni bojevala na strani Hitlerjeve Nemčije, so jo imele do 1. 1955 zasedeno zavezniške sile.
Ko so te odšle, je morala Avstrija podpisati državno pogodbo, katere podpisnica je tudi naša država. V členu 7. omenjene pogodbe se je Avstrija obvezala, da bo na osnovi posameznih zakonov uveljavila vse narodnostne pravice slovenske in hrvaške manjšine. Vendar Avstrija teh obveznosti skorajda ne izpolnjuje. Lahko rečemo, da se raznarodovanje nadaljuje pod navideznim plaščem dobrih meddržavnih sosedskih odnosov. Tako je Avstrija 1. 1958 ukinila celo obvezno dvojezično šolstvo. Ker preživlja Slovence na Koroškem v glavnem kmetijstvo, ni Avstrija poskrbela za razširitev gospodarstva z neagrarnimi dejavnostmi, kjer bi se lahko zaposlila odvišna kmečka delovna sila. Zato se ta odseljuje v tujino ali pa je žrtev velikonemško usmerjenih tovarnarjev, pri katerih je često pogoj za pridobitev pravice do dela izjava, ida nisi Slovenec, da ne boš govoril slovensko. Stalnemu strahovanju so izpostavljeni tudi funkcionarji združenj manjšine. Izvor teh nizkotnih dejanj zoper našo manjšino je še vedno nacistična organizacija Heimatdienst. Tej Av-
strija kljub zločinski dejavnosti ni prepovedala delovanja.
Do skrajnosti je povzdignila svoj glas omenjena nacistična organizacija, ko je zvezna avstrijska vlada letos po 17 letih državne avstrijske pogodbe izdala zakon o dvojezičnih napisih za slovenska naselja. Ko so bili ti postavljeni, so jih začeli velikonemški nacisti neovirano pred oblastvenimi organi odstranjevati. Pri tem pa vpiti, da na Koroškem ni Slovencev, ampak da žive tukaj Vindišarji, ki se razlikujejo od Slovencev, da nimajo nič skupnega z ostalimi Slovenci. To ne drži! Ustvarjanje posebne etnične skupine, ki se je znanstveno ne da utemeljiti, je le sredstvo za prekrivanje nenaravnega procesa germanizacije in dejanskega števila Slovencev na Koroškem. Po naših u-gotovitvah prebiva na Koroškem še okrog 60.000 Slovencev, medtem ko po nedopustnem štetju uradne avstrijske statistike nekaj nad 20.000, kjer so si poleg Slovenca^ izmislili različne jezikovne skupine Vindišarjev, z namenom, da bi prekrili dejansko število Slovencev.
ELEKTRARNA ŠOŠTANJ
čestita vsem poslovnim partnerjem in občanom velenjske občine za 29. november, dan republike
industrija plastike šoštanj
PO LY P EX
Čestitamo za 29. november -dan republike
Vsem občanom velenjske občine in poslovnim prijateljem čestitamo za dan republike
PROJEKTIVNI BIRO VELENJE
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
KOMUNALNO OBRTNI CENTER VELENJE
Delovnim ljudem,
poslovnim
prijateljem in
delovnim
kolektivom
čestitamo
za 29. november -
dan republike
TOVARNA GOSPODINJSKE OPREME
j n p p n j p
OBRAT »LESNA« ŠOŠTANJ
čestita in želi prijetno praznovanje vsem članom kolektiva in občanom velenjske občine
Še vnaprej se priporočamo za obisk! Cenjenim potrošnikom in poslovnim prijateljem čestitamo za 29. november - dan republike
Čestitamo za praznik republike
DELAVSKA UNIVERZA VELENJE
TRGOVSKO PODJETJE ZARJA ŠOŠTANJ
Za 29. november - dan republike čestitamo delovnim ljudem in jim želimo prijetno praznovanje
KLEPARSTVO VODOVOD ŠOŠTANJ
SAVINJSKO ŠALEŠKA LEKARNA MOZIRJE
čestita za 29. november -DAN REPUBLIKE
mladi pred konferenco Prizadevanja
zkj o mladini	.	s
in uspehi
V velenjski občini so v aktivih Zveze mladine ugodno ocenili odločitev Zveze komunistov Jugoslavije, da bo na bližnji III. konferenci obravnavala naloge ZK pri razvijanju aktivnosti mlade generacije pri graditvi samoupravne socialistične družbe.
V predkonferenčnem obdobju se bi morali mladi iz velenjske občine v svojih organizacijah kritično in ustvarjalno lotiti problemov in na iii način prispevati svoj dciež, da bo 111 konferenca ZKJ odraz mišljenja mladih. Tudi v velenjski občini so še nerešena vprašanja, o katerih bi morali mladi razpravljati. Zlasti bi morali nakazati kako bi bilo potrebno rešiti nekatere konkretne probleme mladih v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in šolah. Samoupravna in politična vloga mladine ni takšna kot bi morala biti. Vprašanje je ali je za takšno stanje odgovorna le mladinska organi-azcija ali celotna družba. Res je, da v vsa področja družbenega, političnega in samoupravnega življenja,
Precej let je od tega, odkar je zamrla dejavnost dramske skupine v Pesju. Majhna vas, v sredini med Šoštanjem in Velenjem, je bila pred leti znana zaradi svoje dramske skupine. V DOMU SVOBODE so večkrat prikazovali dela znanih dramatikov, ki so jih pripravili člani dramske skupine Pesje. O njihovem uspešnem delovanju pričajo tudi številne diplome in priznanja, ki visijo v knjižnici.
Pozneje so mladi v Pesju mnogokrat poskušali nadaljevati že pričeto in dokaj uspešno delo dramske skupine, toda uspeha v tem ni
nismo dovolj Vključili mlade. Nismo jih dovolj angažirali pri konkretnih akcijah, pri katerih mladi vidijo svoj cilj. Komunisti z mladino premalo delajo. Specializirane in interesne mladinske organizacije delajo skoraj brez ljudi, ki bi lahko idejno usmerjali mladino. Tudi gmotni položaj teh organizacij ni zavidljiv, kar prav gotovo vpliva na množičnost in kvaliteto njihovega dela. Mladinke in mladinci, ki smo jih sprejeli v Zvezo komunistov, smo prepustili samim sebi. Zato se mladi člani Zveze komunistov slabo vključujejo pri delu Zveze mladine. Premalo pozornosti pa je bilo posvečeno tudi na področju družbeno političnega in samoupravnega izobraževanja mladine.
bilo. Verjetno jim je manjkalo spodbudnih besed in znanja strokovnjaka, ki bi jih usmerjal pri njihovem delu.
Letos pa je delo zopet zaživelo, za kar so se potrudili mladinci iz mladinskega aktiva Pesje. Pripravili so igro »Poročil se bom s svojo ženo«, pisatelja Marjana Marinca. Delo je .v treh dejanjih in precej zahtevno za komaj začeto delovanje mladinske dramske skupine, kljub temu moramo priznati, da je njihova predstava uspela.
Ves trud, ki so ga mladi iz tega aktiva vložili, pa je bil poplačan, saj si je igro
Omeniti velja, da v naši občini narašča mladinski kriminal. Premalokrat pa analiziramo kje so vzroki za to. Ne pogledamo kako šolska mladina preživlja svoj prosti čas. Naše športne, kulturne in druge orga-nijacije, ki vključujejo mladino, so še vedno premalo množične. Na voljo nimamo dovolj prostorov, kjer bi se lahko mladina sestajala in razvijala svojo dejavnost.
Socialne razlike, ki so prisotne v naši družbi, negativno vplivajo na mlade in pogojujejo neenake možnosti vstopa v življenje.
Zveza mladine pričakuje pozitivne premike, vendar menimo, da bodo morali v večji meri pomagati prosvetni delavci, starši in končno vsi komunisti, da bomo s skupnimi močmi vendarle naredili korak naprej, saj uspeh pelje k nadaljnjemu razvoju samoupravnega socializma v naši družbi.
J. Kandolf
ogledalo precejšnje število ljudi iz Pesja in okoliških krajev.
Zlagali bi se, če bi igranje mladih iz Pesja ocenili kot slabo. Pohvale vredno je njihovo delo, če se oziramo na težke pogoje v katerih so pripravljali igro in da za svoje delovanje nimajo osnovnih stvari, kot so kostumi, kulise in podobne pripomočke.
Dobro bi bilo, da bi se organizacije, ki v Pesju obstajajo, potrudile in pomagale dramski skupini s finančnimi sredstvi ali jim vsaj nudile oporo za njihovo delovanje.
Na koncu moramo vsekakor pohvaliti vse nastopajoče v upanju, da svojega dela sedaj ne bodo zavrgli in da bomo o njih še lahko slišali marsikatero pohvalno besedo.
M. V.
Lani ustanovljeni mladinski odsek Planinskega društva Velenje, se je poleg izletništva, planinske šole, varstva narave ter o-stalih že ustaljenih oblik delovanja odločil popularizirati še nove vrste udej-stvovanja — tekmovanja v orientaciji. Na kratko povedano, so to tekmovanja, na katerih morajo ekipe v času, ki zahteva precejšnjo telesno kondicijo, le s pomočjo specialke in kompasa najti določeno število kontrolnih točk, opraviti specialne naloge iz orientacije ter test iz prve pomoči. Tako ta tekmovanja ohranjajo vse prvine planinstva, poleg tega pa razvijajo tudi
elemente obrambne vzgoje.
Članska ekipa, ki jo sestavljajo Franc Avberšek, Jože Hudournik in Andrej Kuzman se je že spomladi prijavila v republiško o-rientacijsko ligo, ki je obsegala pet tekmovanj, med njimi nočno in dvodnevno z bivakom, kot druge naloge pa sta si Avberšek in Kuzman zadala usposobiti za tekmovanja mladince in pionirje. V ta namen so na Paškem Kozjaku organizirali tudi tekmovanja za mladino spodnje Štajerske. Uspeh ni izostal.
Mladinci, dijaki RSC, so se že na srednješolskem tekmovanju v juniju solidno uvrstili in prejeli pokal
za drugo mesto na tekmovanju v spomin Pohorskega bataljona, nova mladinska ekipa, ki jo vodi Miran Dešman,, je bila na Paškem Kozjaku druga, zmagali so na Smohorju, na slovenskem prvenstvu pa so bili solidni osmi. Člani so bili na republiškem prvenstvu odlični drugi, v ligi pa so pristali na četrtem mestu med devetnajstimi e-kipami. Posebno priznanje pa zaslužijo pionirji. Najboljša ekipa, učenci III. OS Cvikl, Buršič in Sermek so zmagali na Paškem Kozjaku, bili drugi na Šmohorju, na zadnjem tekmovanju pa so postali republiški prvaki. T teoretičnem znanju, ki je razvidno iz testov, ne prekašajo le svojih vrstnikov, ampak tudi mladince, na kar so v društvu še posebno ponosni, saj uspeh kaže na solidnost planinske šole ter na resno delo celotnega mladinskega odseka.
Sprejeli so ga v Zvezo komunistov
Letošnjega pohoda AVNOJ 72 se je udeležil iz naše občine Milan Kretič, predsednik mladinskega aktiva Velenje. Z njim smo imeli tale razgovor.
•	Koliko udeležencev je bilo na letošnjem pohodu in kod je vodila pot?
Pohoda se je udeležilo 120 mladih. Iz naše občine sem bil na pohodu sam. Na pot smo krenili iz Jajc, nato pa smo šli mimo Bihača in Plitvič-kih jezer ter po Dolenjski do Ljubljane. Tu smo letošnji AVNOJ tudi končali. Hodili smo 14 dni. Tu in tam smo se tudi malo popeljali.
•	Katero doživetje ti je najbolj ostalo v spominu?
Wk
Bilo jih je veliko. Dnevi hoje so bili naporni in prijetni. Nepozabno doživetje, ki mi je najbolj ostalo v spominu, je bilo v vasici Sanica v Bosanski Krajini, kjer so za nas pripravili nepozaben sprejem. Zelo so nas počastili in nas skorajda niso pustili naprej.
• Meniš, da so takšni pohodi koristni?
Brez dvoma so. Vsi smo pridobili veliko izkušenj, spoznali nove kraje in ljudi, navadili smo se na poseben red in disciplino ter se seznanili z mnogimi mladimi prijatelji.
O pohodu se bi lahko z Velenjčanom Kreti-čem še pogovarjali. Povedal je, kako je bilo v Kočevskem rogu, kako
mM
m
so taborili kot partizani in še mnogo drugega. Najbolj vesel je, da so ga na pohodu predlagali za sprejem v Zvezo komunistov. Na srečanju vseh sedanjih udeležencev po poteh AVNOJA, ki je bilo pred nedavnim na Osankarici, so Milana Kretiča sprejeli v Zvezo komunistov.
Čestitamo!
J. K.
Delavni dramatiki iz Pesja
VLADO PRAPROTMK
avto servis usluge
Velenje, Šalek
Avtomobilistom priporočam usluge, ki jih kvalitetno opravljam:
•	centriranje koles
© krpanje in menjava gum t podmazanje
•	pranje stroja
•	menjava olja
Delavnica, ki je v neposredni bližini bencinske črpalke, je odprta dopoldan in popoldan.
Petdeset planinskih izletov
Za zaključek svoje šeste izletniške sezone je PD Velenje v nedeljo. 22. oktobra priredilo izlet na Strelovec (1754 m), planincem bolj malo znan, a svojstven in zanimiv vrh nad Robanovim kotom. 36 udeležencev izleta se je v sončnem in toplem jesenskem dnevu vzpenjalo mimo Vršnika, Havdeja in Kneza na vrh, ki se je bleščal v novoza-padlem snegu in po postanku sestopilo čez Klemen-škovo planino v Logarsko dolino.
V planinskem domu je bila krajša slovesnost, na
kateri je predsednik društva, prof. Peter Ficko med drugim dejal: »Izletništvo je najuspešnejša zvrst naše planinske dejavnosti, je kvas, ki nas čvrsto povezuje v tvorno skupnost. Kako zmotna je trditev, da so o-biska vredne le visoke in v pokrajini markantne gore, kamor običajno drve trume planincev. Enako pozornost zaslužijo tudi nižje gore. Cesto je z njih prav tako lep razgled, ali pa odkrivamo okoliški visokogorski svet z nove perspektive, s katere je še ne poznamo. Zato ni naključje, da smo se
danes podali čez Strelovec, ki se z Utami in Grofičko ponižno steguje proti visoki Ojstrici. Na tihem smo sledili temu načelu ves čas, ko smo načrtovali naše izlete. Tako ni izostal noben gorski predel na Slovenskem, stopili pa smo tudi na vrhove v Avstriji in I-taliji pod katerimi še vztraja slovenski živelj.«
Prvič so planinska doživetja dobila tudi svoj duhovni izraz. Ker je PD Velenje v začetku leta razpisalo natečaj za najboljši planinski spis, je ob koncu sezone 3 prispevke nagradilo. Priznanja pa so prejeli tudi vodniki izletov, dobitniki transverzalnih značk in vodje skupin o-rientacijskih ekip.
GLASOVALI BOMO
»ZA«
V
Se bolj usposobiti Socialistično zvezo za nfeno delovanje
Izvršni odbor občinske konference SZDL je na zadnji seji ocenjeval delo izvršnega odbora, občinske konference in krajevnih odborov ter sprejel akcijski program izvršnega odbora in občinske konference SZDL za čas od novembra do marca 1973.
Izvršni odbor se je pri svojem delu loteval tistih nalog, ki jih je sprejela občinska konferenca. Člani so sodelovali s krajevnimi odbori in pomagali pri njihovem delu. Na zadnji seji izvršnega odbora so konkretno obravnavali delo posameznih krajevnih organizacij SZDL in aktivnost njihovih predsednikov. Ocenili so, da krajevni odbori slabo delajo v Plešivcu, Šent-florjanu in Šentilju. Predsedniki od tod se ne udeležujejo sej, ki jih skliče izvršni odbor občinske konference SZDL. Neaktivni so postali tudi v Podkraju, kjer so krajevne organizacije izgubile svoj prostor in se nimajo kje sestajati. Nič boljše ni v Paki pri Velenju. Člani izvršnega odbora so sklenili, da se bodo pogovorili s posamezniki in začeli pripravljati nove člane za krajevne odbore SZDL. Več pozornosti bodo posvetili tudi njihovemu izobraževanju. V ta namen bodo izdelali program izobraževanja za predsednike in ostale funkcionarje v krajevnih odborih Socialistične zveze.
• AKCIJSKI PROGRAM IZVRŠNEGA ODBORA
Akcijski program, ki so ga sprejeli na seji izvršnega odbora, zajema naloge do marca prihodnjega leta. V tem tednu je naloga krajevnih organizacij ~SZDL, da uspešno izvedejo priprave za nedeljski in ponedeljkov referendum o izenačitvi pravic delavskega in kmečkega zavarovanja. Zatem pa bodo takoj pristopili k pripravam za volilne konference krajevnih organizacij SZDL. Pripravili bodo tudi poseben seminar s predstavniki krajevnih organizacij SZDL z namenom, da bi predkonferenčno obdobje bilo čimbolj plodno, same konference pa vsebinsko dobro pripravljene.
Socialistična , zveza bo sproti spremljala izpolnje-' vanje družbenega plana občine za leto 1973, ki sta ga na zadnji seji sprejela oba zbora občinske skupščine.
V akcijski program izvršnega odbora občinske konference SZDL so sprejeli še druge pomembne naloge.
Tako bodo sodelovali pri sestavi urbanističnega načrta do leta 1980, zlasti v tem smislu, da načrt ne bo izdelan samo z urbanističnega vidika, pač pa tudi s sociološkega. Zato bo Socialistična zveza ustanovila posebne skupine, ki bodo obdelale posamezna področja v novem urbanističnem načrtu.	_
Naloge Socialistične zveze pri socialnem razlikovanju so pomembne. Ta organizacija se bo zavzemala, da bi v občini dosledneje delala davčna in družbena kontrola, veliko pa tudi pričakujejo od občinske komisije za ugotavljanje izvora premoženja. Lotili se bodo tudi štipendiranja in štipendijske politike. Svoje delo pa bo izvršni odbor usmeril na sprejem družbenega dogovora o osnovah kadrovske politike v občini, člani izvršnega odbora menijo, da bi moral biti izbor kadrov za vodilna mesta bolj javen. V sklopu teh vprašanj se bo Socialistična zveza lotevala tudi reševanja nalog s področja gradnje stanovanj in se
zavzemala, da bi čimveč stanovanj gradili za delavce.
Pomembna naloga, ki jo je izvršni odbor sprejel v svoj akcijski program, so tudi priprave na drugo fazo ustavnih sprememb, spremembo občinskega statuta, krajevnih skupnosti in delovnih organizacij. V to akcijo bodo šli skupaj s sindikati. V velenjski občini bi morali ustanoviti politično koordinacijsko telo, ki bo usmerjalo uresničevanje ustavnih amandmajev, obenem pa dajalo pobude, predloge, smernice in idejna izhodišča za sestavo novih statutov. Na podlagi ustavnih tez bi morale v občini biti posamezne delovne skupine, ki bi začele pripravljati njihove obrise. Zato bodo najprej ugotovili dejanske možnosti, kje naj takšne skupine obstajajo. Člane političnega korodinacijskega telesa in člane delovnih skupin za pripravo statuta občine in statutov krajevnih skupnosti bo izvršni odbor imenoval že na prihodnji seji. V delovnih organizacijah pa bodo imeli za sestavljanje statutov svoje delovne skupine.
Tudi evidentiranju za možne kandidate v najrazličnejša vodstva bodo namenili nov način dela. Pred
nami je nov skupščinski sistem, zato bo ta naloga še posebej pomembna.
Obveščanje občanov je ena od pomembnih nalog Socialistične zveze. Na predlog uredništva šaleškega rudarja je izvršni odbor sprejel v svoj akcijski program, da bomo v velenjski občini drugo leto izdajali tedensko svoje glasilo. Poleg občinskega časnika pa bomo v občini pripravili program za svojo radijsko postajo. Informativna in propagandna dejavnost, ki bo v sklopu SZDL, bo drugo leto financirana enotno in sicer je predlog, za katerega so se zavzeli tudi odborniki na zadnji seji obeh zborov občinske skupščine, da bi odvojili 1 odstotek od sredstev občinskih skladov. Na tak način bodo lahko mediji javnega obveščanja (zdajšnji šaleški rudar in predvideni radio) bolj samostojno obravnavala posamezne negativne pojave v občini, seveda v skladu s sprejeto občinsko politiko in programsko usmeritvijo njihovih izdajateljskih svetov.
Socialistično zvezo bo potrebno v velenjski občini še bolj usposobiti, da bo postala realni politični prostor za vsklajevanje stališč. Akcijski program izvršnega odbora predvideva, da bodo ocenili kako v ob-
čini uresničujemo znani dokument »SZDL danes«. Za to nalogo bodo imenovali posebno komisijo, ki jo bo vodil član izvršnega odbora Vili Jelen.
Poleg navedenega pa akcijski program izvršnega odbora občinske konference zajema še druge naloge. Med njimi zlasti, kako bi usposobili SZDL in sindikat, da bo delegatski sistem najbolje deloval.
•	DELOVNI PROGRAM
OBČ. KONFERENCE
SZDL
Člani izvršnega odbora so razpravljali tudi o delovnem programu občinske konference za čas do aprila prihodnjega leta. Že v tem mesecu bo občinska konferenca SZDL z vso politično odgovornostjo razpravljala in ocenila dosedanje delo pri uresničevanju nalog, ki izhajajo iz XXI., XIII. in XXIII. amandmaja zvezne ustave. Ocena, razprave in sprejeti zaključki, bodo predvsem namenjeni nalogam pri ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela, predvidenem ko-legatskemu sistemu. Decembra pa bo občinska munalnemu sistemu ter de-konferenca SZDL razpravljala o programskih nalogah za uresničevanje družbenega plana občine za leto 1973.
V delovnem programu občinske konference SZDL
•	med drugim tudi piše:
»Za dosledno uresničevanje nalog, ki izhajajo iz družbenega plana za leto 1973, je potrebno zagotoviti enotnost stališč in akcije vseh družbenopolitičnih in gospodarskih dejavnikov. Z dokumentiranim in prepričljivim pojasnjevanjem začrtanih nalog v vseh organih konference ter sprotnim obveščanjem občanov bi v občini ustvarili primerno politično ozračje, da bodo občani tvorno sodelovali pri skupnih nalogah iz družbenega plana.«
Nova tovarna poskusno obratuje
300.000 PRALNIH STROJEV
V obratih tovarne gospodinjske opreme Gorenje so v torek, 31. oktobra, izdelali letošnji 300.000. pralni stroj.
Gorenje je proizvodnjo pralnih srojev uvedlo v letu 1965, ko so izdelali nekaj nad 5.000 pralnih stro-
jev. Danes pa steče s trakov že okrog 1.200 pralnih strojev dnevno.
Konec meseca septembra so v tovarni izdelali že tudi milijonti pralni stroj.
Čeprav so se s sedanjo proizvodnjo uvrstili med največje proizvajalce pral-
nih strojev v Evropi, razvoj te proizvodnje v Gorenju še ni zaključen. Drugo leto planirajo proizvodnjo 1.500 pralnih strojev dnevno.
Zanimiv podatek! S tako planirano produktivnostjo bosta v naslednjem letu vsako minuto zapustila tekoči trak dva pralna stroja. Pri tem se delo razvija v dveh izmenah.
TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ
javni natečaj
19. in 20.
za prodajo 5-sedežnega osebnega avtomobila »Austin« 1100, letnik 1967, temno rdeče barve, ki bo v četrtek, dne 26. 11. 1972 ob 10. uri na sedežu podjetja v Šoštanju, Glavni trg 2.
Izklicna cena za prodajo osebnega avtomobila je 10.000 din z doplačilom prometnega davka, ki ga plača kupec.
Interesenti si lahko ogledajo avto od 17. do 22. novembra v dopoldanskem času s tem, da se predhodno oglasijo v splošnem sektorju podjetja.
V primeru, če avtomobila ne bi kupila nobena gospodarska organizacija ali civilno pravna oseba, se bo avtomobil prodal privatniku in v vsakem primeru najboljšemu ponudniku.
novembra bo naša zavest in zrelost na
preizkušnji
V Selu pri Velenju je začela poskusno obratovati industrija gradbenih elementov v kateri izdelujejo betonske strešnike. V novi tovarni so nameščene sodobne strojne naprave in je proizvodnja popolnoma mehanizirana. Prvo leto bodo izdelali 8,750.000 strešnikov, kasneje pa 14 milijonov enot. Med prvimi gosti, ki so si ogledali tovarno v času občinskega praznovanja, je bil Franc Leskošek-Luka. Na fotografiji ga vidimo skupaj z direktorjem nove tovarne Rudijem Bizjakom
ZALETAVA MLADOST SE MORA ZRESNITI
Mladost je zagnana in zaletela. V njej kipijo življenjski sokovi in butajo ob ograje kot večno nemirni morski valovi ob obalo.
Delo in izkušnje v njem človeka zmodrijo in ga navajajo bolj trezno presojati svet okoli sebe. Se huje je, če butajo taki valovi v lastne starše in sorodnike. Kako neplemenitp in hkrati nečloveško je meriti mladost s starostjo.
Kolikokrat sem že opazoval starčke na cesti, v stanovanjih, v dvoranah. In kakor so bili nerodni, mi je samo na tihem ušel nasmeh, kajti zavedal sem se, da bom tudi sam nekoč drugačen. Nekoč, da, beseda, ki se tako hitro primika slehernemu živečemu.
In kadarkoli sem želel biti objesten, sem se spomnil prastare zgodbe o starčku, ki je bil sila neroden, pa so ga v kmečki družini posadili za peč in mu dali leseno žlico...
Sodobne zgodbe med starimi in mladimi so danes še bolj krute. Pehanje za standard in nasploh pomanjkanje časa za bolj obzirno življenje izločuje humanost in ustvarja bridke minute in ure starim, ki vendarle morajo živeti. Pravim, morajo!
Zagledal sem se v osem-desetletnega starčka, ki so
mu gube pokrile obraz po dolgem in počez. Mož je živel v stolpnici in bil vsem v napoto. Najbolj odvraten je bil snahi. Vsak dan je počenjal kake neumnosti. Včeraj je želel popraviti metlo in je ročaj ošilil ter ga poskušal zabiti. Po več urah mu je zadeva uspela. Toda snaha je, pometala in že pri prvih zamahih je ročaj od-letel. Tedaj sta se oba mlada norčevala iz njegovega
steljo. Včeraj je poskušal grabiti seno. Predvčerajšnjim je hotel celo kositi. Toda vse mu spodleti. Vsako delo ostaja le torzo. In sin kot da ga ne razume, vsako orodje mu puli iz rok ali pa ga poskrije. Kot da bi bil tat in ne človek. Potem pa poslušaš njegovo življenjsko izpoved. »-Tudi jaz sem bil mlad. Ej. to smo kosili. Zjutraj ob štirih smo pokosili že pol travnika!«
KRAMLJAMO 0 VZGOJI
znoja... Danes starček s krevsajočimi koraki poskuša vezati star glinasti lonec, ki se je riazčepnil. Veže ga in veže in sin ga opazuje in se mu smeji. Slednjič se pod prsti starca lonec izvije in pade na tla. Njegove kalne oči zastonj iščejo rešitve v sinu, ki mu naj prizanese. Saj vendar hoče le dobro. Hoče pomagati mladi družini, če hoče še delati kljub osemdesetim. Kaj res ne razumejo mladi, da njegovi prsti niso več tako prožni in občutljivi?!
Opazujem postaranega kmeta. Sinu je že predal posestvo. Vsako jutro mu kljub onemoglosti žilica le ne da miru. Danes seka
Iz njegovih oči še vzplamti plamenček, ki hitro ugasne. In kmetu in najemniku in stanovalcu v mestu je podobnih tisoč in več starčkov. Vsi hočejo živeti in delati. Želijo biti koristni, želijo pomagati. Mi, mladi, pa tega ne moremo in nočemo razumeti.
Zdravniki svetujejo, da je edina pot k zdravju in sreči starega človeka delo. S tem operirajo tudi psihologi in vsi, ki vsaj malo poznajo vzgojo človeka. Res pa je, da smo stara leta dolgo potiskali vstran in res je, da je prav neznanje o psihi starega človeka krivo nepravilnemu odnosu mladih do starih.
Vse skrbi in tegobe, ki vas preganjajo iz dneva v dan, bodo odveč, če stopite k ZAVAROVALNICI Maribor.
ZAVAROVALNICA MARIROR poslovna enota celje,
prešernova 6
ter njeni zastopniki v vseh večjih krajih, zavarujejo vas in vaše imetje pred raznimi nezgodami.
Vseh skrbi in tegob, ki so vas preganjale iz dneva v dan, se boste rešili, vi pa boste brezskrbni in zadovoljni.
zastopnika v velenju:
1.	JOVAN Franc, ZIDANŠKOVA 6
2.	VUCINA Vinko, FOITOVA 2
Prepričan sem, da moramo iskati v starem človeku vse tiste vzmeti, ki ga bodrijo, mu vlivajo poguma in vero v jutrišnji dan. Prav je, da ga vzpodbujamo, če opravlja katerokoli delo, pa čeprav ga ne opravi najbolje. Tako bomo ravnali tudi mi, ko bomo stari. Ne govorimo jim, da bodo umrli, pa čeprav se naj to zgodi jutri. Vsak trenutek življenja je dragocen. Ne za-nemarjajmo njihovih higienskih navad. Pomagajmo jim, da se bodo lahko umivali in kopali kot mi. Skratka - ravnajmo s starčkom kot s sebi enakopravnim. In prav v teh relacijah se vidi naša humanost.
Starih ljudi ne bomo priganjali k delu. Vendar jim bomo omogočili, da opravljajo delo, ki si ga želijo opravljati. Naša zavest po takem ravnanju bo skladka. Človeka ne bo več. Mi pa si ne bomo mogli očitati, da naš odnos do najdražjih ni bil lep in pravilen.
V. S.
EOg^dAl
•	TVD PARTIZAN ŠOŠTANJ razpisuje mesto HIŠNIKA telovadnega doma v Šoštanju, Tekavčeiva cesta. Informacije in pogoje lahko dobite v pisarni TVD Partizan ob četrtkih in petkih od 17. do 18. ure.
PREKLICI
•	Preklicujem neresničnost vsebine članka pod naslovom »odgovor na Fidejevo pismo«, ki je bil objavljen v Šaleškem rudarju dne 5. 9. 1972. Obenem se tovarišu Rudiju Fide-ju zahvaljujem, ker je odstopil od sodnega pregona. Marija Martinšek, Velenje Tomšičeva 29.
•	Preklicujem neresnično vsebino članka pod naslovom »Tako se ne služi denar« z dne 21. 7. 1872. Rudi Fidej, Velenje, Cankarjeva la.
• NAJDENO
Ob cesti Šmartno—Letuš je bil 12. t. m. najden moped »Colibri 15«. Lastnik naj se javi v Podgori št. 30.
Sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč občine Velenje razpisuje po 9., 10., 11. in 12. členu zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/66 in 20/71) ter po 4., 5., in 8. členu odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča ....... - - - ■	št. 2/71, 4/71, 1/72 in 8/72)
6., 7
(Skupščinski šaleški rudar,
o DANES!
V Skupščinskem šaleškem rudarju je objavljen občinski družbeni plan za leto 1973.
:: NE ZAVRZITE! VOLILCI!
JAVNI NATEČAJ
I.	Za oddajo stavbnih parcel od št. t do št. 306 razen naslednjih stavbnih parcel št.: 86 , 87, 175, 176 , 31, 36 , 267 , 52, 53 , 68 , 69, 70 , 71, 72, 77, 78, 79, 94, 95, 89, 99, 103, 105, 106, 140, 98, 97, 134 in 135 v
I. etapi soseske šalek—Bevče k. o. Velenje. Označba stavbnih parcel in odmera je po zazidalnem načrtu.
Velikost stavbnih parcel, predvidenih za oddajo na javnem natečaju je od ca. 250 mJ do 900 m!.
Po zazidalnem načrtu je v soseski Šalek—Bevče predvidena gradnja:
—	35 vrstnih hiš s predvideno stanovanjsko površino od 120 do 150 m«;
—	12 dvojčkov (pol dvojčka) s predvideno stanovanjsko površino do 150 ms;
—	138 atrijev I. in II. s predvideno stanovanjsko površino od 108 do 118 m!;
—	56 terasastih hiš I. in II. s predvideno stanovanjsko površino od 116 do 124 tn!;
—	36 enodružinskih stanovanjskih hiš tipa Habit I. in II. ter DOM I. in II. s predvideno stanovanjsko površino
od 96 do 171 m*.
Po pravilniku o izvajanju zazidalnega načrta Šalek—Bevče lahko izvaja gradbena dela do III. faze objekta, samo pooblaščena gradbena organizacija.
Predmet tega licitacijskega postopka je stavbno zemljišče navedenih objektov.
II.	Z gradnjo je treba pričeti najkasneje v 6 mesecih po dodelitvi stavbne parcele, končana pa mora biti najkasneje v 3 letih po dodelitvi zemljišča, sicer investitor izgubi pravico uporabe tega zemljišča.
III.	Izklicna cena za pravico uporabe zemljišča znaša 20 din za m2 zemljišča.
IV.	Prispevek za komunalno ureditev stavbnega zemljišča znaša 70 din za m!, in ga vsi ponudniki oziroma občani, družbene in civilno pravne osebe, ki niso v delovnem razmerju s podpisniki samoupravnega sporazuma o komunalnem urejanju ali niso podpisniki tega sporazuma, poravnajo obenem s plačilom odškodnine za zemljišče po tč. III.
V.	Rok za plačilo odškodnine za stavbno zemljišče in prispevka za komunalno ureditev zemljišča po tč. III. in IV. je 3 dni po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča.
VI.	Varščino v višini 2.000 din vplača vsak ponudnik, ki.se namerava udeležiti tega natečaja, najmanj 1 dan pred javnim natečajem Skladu za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč občine Velenje na račun št. 5074-652-119 z oznako, da je depozit. Varščina zapade v korist sklada, če ponudnik odstopi od ponudbe potem, ko je že uspel na natečaju. Ponudniku, ki na natečaju uspe, se varščina Obračuna pri plačilu zemljišča in prispevka, tistim, ki ne uspejo na natečaju, pa se vrne.
VII.	Javni natečaj bo usten in bo:
1.	Dne 4. decembra 1972 ob 7. uri zjutraj v sejni sobi sindikalnega sveta RL Velenje, IV. nadstropje, uprava 2 v Velenju.
2.	Dne 5. decembra 1972 ob 7. uri zjutraj v restavraciji TGO »Gorenje« v Velenju.
3.	Dne 5. decembra 1972 ob 12. uri v zgradbi RŠC Velenje, Pre-žihova 3, soba 22 (zbornica).
4.	Dne 6. decembra 1972 ob 15. uri na sedežu Skupščine občine Velenje v sobi št. 9.
Za najugodnejšega ponudnika se bo štel tisti, ki bo sprejel vse razpisne pogoje in ponudil najvišjo ceno.
VIII.	Podrobnejše informacije se dobijo ob uradnih dnevih stavbi Skupščine občine Velenje, soba št. 41/IV pri referentu za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč ali po telefonu št. 85-010, interna 47.
Zazidalni načrt soseske Šalek—Bevče je interesentom na vpogled tudi na Zavodu za urbanizem SO Velenje, soba št. 45/IV.

TUDI TO MORAMO VEDETI
Potrošnikom naše trgovine v Šoštanju in občanom velenjske občine želimo prijetno praznovanje in jim čestitamo za 29. november - dan republike
TRGOVSKO UV PROIZVODNO
PODJETJE
CELJE
SEKTOR PRODAJE IVA DR0RN0 ŠOŠTANJ
ČAS VOLITEV
Da ne bo nejasnosti, objavljamo čas volitev in druge podrobnosti.
V	nedeljo, 19. novembra 1972, volijo
•	kmetje — nosilci zavarovanja
•	zavarovanci — obrtniki in zasebni gostinci
•	drugi samostojni poklici
•	zavarovanci — zaposleni v zasebnem sektorju
•	začasno nezaposleni zavarovanci
•	upokojenci
V	ponedeljek, 20. novembra 1972, volijo zavarovanci v delovnih organizacijah.
VOLIŠČA BODO ODPRTA
—	v nedeljo, 19. novembra od 7. do 19. ure
—	v ponedeljek 20. novembra od 7. do 19. ure (v delovnih organizacijah, kjer imajo delo v izmenah urejeno drugače, je določen poseben čas).
KAKO GLASUJEMO
Na referendumu bo glasovanje neposredno in tajno s pomočjo glasovnic. Vo-lilec glasuje tako, da obkroži besedico »ZA«, če se strinja z izenačitvijo pravic iz dravstvenega varstva kmetov z delavci in o združitvi obeh skupnosti.

lJ/jl\\t.
v v
V NEDELJO DERBY RUDAR: ŠMARTNO
Na stadionu v Športnem parku v Velenju se bosta v nedeljo ob 114. uri pomerila med seboj domači Rudar in moštvo Šmartnega ob Paki. Tekma bo nadvse zanimiva, saj so gostje prvi na lestvici, Ve-lenjčani pa drugi.
V predzadnjem kolu so Šmarčani igrali doma z Branikom iz Maribora. Tekma je veljala za prestiž na vrhu lestvice. Smarčanl so svojega najhujšega tekmeca prepričljivo premagali s 4:1.
Gole so dosegli Benetek 2, Prašnikar in Vodišek.
Tudi moštvo Rudarja je v nedeljo zabeležilo zmago. Z rezultatom 2 : o so v gosteh premagali Dravinjo.
Rezultati ostalih tekem:
Olimp — Steklar 1:1 (1:0) Rakičan — Bakovci 2 : o (1:0) Kovinar — Beltinci 1:4 (1:2) Opekar — Slivnica 2:1 (1:0)
Lestvica VCNL:
1.	Šmartno
2.	Rudar
3.	Branik
4.	Steklar
5.	Beltinci
6.	Olimp
7.	Dravinja
8.	Rakičan
9.	Bakovci
10.	Kovinar
11.	Opekar
12.	Slivnica
10 8
10 6 10 6 10 5 110 6 10 3 10 2 10 3 10 3 10 3 10 3 10 2
1 1 28 2 2 16 1 3 25 1 4 18
1	4 23
4	3 10
5	3 12
2	5 10 2 5 13 2 5 T
0	7 7:
1	7 M
10	17
11	14
13	13
14	11 20 11
9 10 :14 9 11 8 16 8 :18 8 18 6 29 5
USPEH MLADIH NOGOMETAŠEV
V Celjski nogometni pod-zvezi uspešno tekmujejo mladi nogometaši iz Šmartnega ob Paki in Rudarja iz Velenja.
Mladinci so dosegli ob prvi polovici tekmovanja — Šmarčani 4., Velenjčani pa 5. mesto .na lestvici.
Pionirji Šmartnega pa so od šestih tekem v prvem delu prvenstva zmagali v vseh srečanjih in zavzemajo prvo mesto. Pionirji Ru-
SMUČARJI SE PRIPRAVLJAJO
Smučarski klub Velenje je na zadnji razširjeni seji sprejel program dela za sezono 1972/73.
Da bi delo čimbolje steklo, so imenovali komisijo za tekmovalno smučanje, komisijo za rekreacijo in šole smučanja in komisijo za organizacijske in gospodarske posle.
Vsi so že pričeli z delom. Mladi tekmovalci se že ves mesec s suhimi treningi pripravljajo, tako da bodo imeli potrebno fizično pripravo za vadbo na snegu.
Preko poverjenikov na vseh
Igralke »Gorenja« so v prvem delu ženske rokometne lige dosegle zlato sredino. V prvih kolih so pokazale zelo dobro igro in dosegle tudi tri zmage. Proti koncu pa jim je »zmanjkalo moči«. Igrale so vse preveč ležerno, brez
SOSTANJCAM JESENSKI PRVAKI
NA TEKMAH V ŠOŠTANJU VEČ KOT 1000 GLEDALCEV
šolah bodo skrbeli za povezavo med smučarji in klubom. V kratkem bodo sklicali tudi starše tekmovalcev in se pogovorili o tekmovanjih, opremi in drugem.
Ob sobotah in nedeljah bodo organizirali šolo smučanja za odrasle na smučiščih na Koroškem ali na Golteh V seme-stralnih počitnicah pa začet-niške tečaje za otroke.
O svoji dejavnosti bodo stalno obveščan ljubitelje smučanja v vetrini Planinskega društva Velenje (Izložba Mladinske knjige).
V ZADNJIH TEKMAH POPUSTILE
prave tekmovalne borbenosti. To je imelo za posledico, da so izgubile tudi srečanja, v katerih so veljale za favorite. Želimo, da bi v nadaljevanju prvenstva popravile zamujeno in se povzpele med najboljše na lestvici.
Z odlično igro so rokometaši Šoštanja uspešno končali prvi del tekmovanja v Slovenski rokometni ligi. Osvojili so naslov jesenskega prvaka, kar jim daje tudi lepe obete za dosego končnega cilja — naslov republiškega prvaka.
Do zadnjega kola so bili Šoštanj čani edina nepre-magana ekipa. V zadnjem kolu pa so za presenečenje prvenstva poskrbeli rokometaši Ajdovščine (zadnji na lestvici) in jih prepričljivo premagali. Kljub porazu imajo Soštanjčani še vedno tri točke več od prvega zasledovalca Rudarja iz Trbovelj. V enajstih tekmah so dosegli 9 zmag, en neodločen izid, eno tekmo pa so izgubili.
Z zmagami v prvem delu prvenstva so dosegli še drug uspeh. Na igrišča so privabili več kot 1000 gledalcev, tako da je zmanj-
kalo prostora za gledalce o-koli igrišča.
Ob tem uspehu rokometne ekipe nam je podpredsednik Avgust Vohar povedal:
»Že v tekmovanju v Štajerski ligi smo si zadali cilj, da v Šoštanju dvignemo rokomet na kvaliteto republiškega nivoja. Da bi to dosegli, smo pričeli vzgajati mlade nadarjene igralce, ki so po nekaj letih »piljenja« dosegli nivo dobro uigrane ekipe, ki danes dosega odlične rezultate.
Zato uspeh, ki so ga dosegli v prvem delu prven-
stva ni slučajen. Levji delež za to ima predvsem trener Štefan Kac, ki je znal svoje bogate izkušnje prenesti na ostale igralce. Z odlično igro sta izstopala Mirko Požun in Ivan Va-čovnik. Veliko mero borbenosti in požrtvovalnosti pa so pokazali vsi igralci. Odlične igre so privabile na i-grišče vedno več gledalcev.
Lestvica slovenske lige:
Tako so va zadnjih srečanjih beležili več kot 1000 navijačev. Rokomet je v Šoštanju postal šport številka ena.
Težko je predvideti končni uspeh. Vendar se bomo vsi zavzeli, da bi dosegli zaželeni cilj, ki nam je tokrat zelo blizu — naslov prvaka Slovenije.
1.	Šoštanj	11	9	1	1	190 :	: 167	19
2.	Rudar	11	8	0	3	152 :	: 139	16
3.	Tržič	11	7	1	3	188 :	: 162	15
4.	SI. Gradec	11	7	0	4	196	: 174	14
5.	Ribnica	10	6	1	3	174	: 159	13
6.	Izola	11	5	1	5	163	: 173	11
7.	Piran	10	4	2	4	121	: 120	10
8.	Radgona	11	4	1	6	214	: 233	9
9.	Radeče	11	3	1	7	180	: 186	7
10.	Brežice	11	3	1	7	162	: 185	7
11.	Ajdovščina	11	2	1	8	158	: 198	5
12.	Polet	11	2	0	9	175	: 197	4
darja so zmagali tri tekme, tri pa izgubili in so v sredini lestvice.
Lestvica pionirske lige v jesenskem delu:
1.	Šmartno	6 6 00 20:2 12
2.	Kladivan	641119:10 9
3.	Dravinja	630 324:10 6
4.	Rudar (V) 630320:13 6
5.	Kovinar	6 12 3 9:20 4
6.	Olimp	6 1 14 7:32 3
7.	Steklar	6 1 05 7:19 2
Hojan in Švercova odlično tekla
V športnem parku ob velenjskem jezeru je bil letošnji republiški jesenski kros, ki ga prireja atletska zveza Slovenije za pokal časopisnega podjetja »DELO«.
Izvedba tega zahtevnega tekmovanja je bila zaupana atletskim delavcem AK Velenje, ki so letos uspešno izvedli vrsto pomembnih prireditev — od republiških in državnih prvenstev do mednarodnih atletskih prireditev.
Tekmovanja se je udeležilo blizu 350 najboljših slovenskih tekačev, od tega kar 130 pripadnikov JLA iz domala vseh garni-zij v Sloveniji.
Pokale so osvojili: mladinke — ekipa iz Raven na Koroškem; mladinci —
L j ubij ana-Bežigrad; članice — Maribor; člani — Celje in JLA — Slovenska Bistrica.
Med posamezniki velja omeniti odličen tek Velenj-čana Edija Hojana, ki je na progi 2500 m v velikem slogu premagal vse svoje tekmece. Nastopilo jih je kar 55. Dobro sta se uvrstila tudi Miran Žagar na 9. in Zvonko Hižar na 13. mesto.
Andreja Sverc je bila 2. v teku mladink na 1000 m,
USPEŠNO DELO ŠŠD V ŠOLSKEM CENTRU
Učenci šolskega športnega društva v Šolskem centru v Velenju so se pred dnevi zbrali na občnem zboru ŠŠD.
Predsednik Ivan Bogataj je 95. predstavnikom razrednih skupnosti in mentorjem poročal o delu druj štva v preteklem šolskem letu.
V ŠŠD je vključenih blizu 450 učencev, ki so aktivno delovali v 11 sekcijah. Najštevilnejša je bila planinska sekcija, ki vključuje več kot 150 učencev. Izvedli so 12 izletov v planine, markirali poti na P. Kozjak, sodelovali na republiškem tekmovanju v orientacijskem tekmovanju. Z lepimi uspehi se lah-
ko pohvalijo tudi strelci: sekcija šteje 90 članov. Zanimanje za streljanje je še večje. Vendar jim morajo odklanjati vsled pomanjkanja prostora za vadbo. Na republiškem prvenstvu z zračno puško so mladi strelci dosegli odlično 3. mesto. Veliko zanimanje je predvsem za športne igre — nogomet, košarko, rokomet, nekoliko manj za odbojko. Nadarjeni atleti sodelujejo pri AK Velenje, kjer je letos najuspešnejši Edo Hojan, učenec 3. razreda elektro poklicne šole.
Na republiškem prvenstvu je osvojil prvo mesto na 1000 m, 1500 m in 2000 m. Zmagal pa je tudi na republiškem spomladanskem in jesenskem krosu.
Člani društva so se udeležili vseh področnih šolskih prvenstev ter odigrali tševilne medrazredne tekme. Sodelovali so v tekmovanju za »Kajuhov pokal«. Deset ekip se je udeležilo pohoda »Po poteh okupirane Ljubljane«. Udeležili so se mladinske Olimpiade v Idriji v štirih panogah. V tradicionalnem srečanju, ob »Dnevu mladosti« z RšC Zagorje, so od sedmih pokalov kar 6. Organizirali so tudi smučarski tečaj, ki se ga je udeležilo 45 smu-
Majda Potočnik pa osma.
Pri članicah sta bili najboljši Mariborčanki Breda Perger in Biljana Martič. Zelo dobra pa je bila Darinka Ramšak — šesta.
Zelo zanimiv je bil tek članov na 5000 m. Najboljša sta bila Celjana Bogdan Svet in Stanko Lisec. Od velenjskih dolgoprogašev sta se najbolje uvrstila Stanko Koselj in Tone Ve-denik na 7. oziroma na 10. mesto.
čarjev. Skoraj v celoti pa so izpolnili sklep, da se vsi učenci šolskega centra v času šolanja naučijo plavati.
Za uspehe je šolsko športno društvo v republiškem tekmovanju ŠŠD doseglo že drugič odlično 4. mesto in prejelo nagrado 2.000 dinarjev. To je vsekakor lep uspeh in priznanje učencem športnikom in njihovim mentorjem.
V razpravi so se zavzeli za boljšo organiziranost dejavnosti, da bi lahko pritegnili večje število učencev. Sprejeli so program dela za šolsko leto 1972-73, s katerim želijo doseči še boljše rezultate kot doslej.
Ob koncu so izvolili nov odbor, za predsednika pa učenca 3. letnika tehniške elektro šole Antona Tiršeka.
—	Amand PAPOTNIK, roj. 1946, predmetni učitelj iz Velenja, Tomšičeva 4 in Danijela TRILAR, računovodja, roj. 1947 iz Velenja, Tomšičeva 4
—	Janez POLES, roj. 1951, študent medicine iz Velenja, Jenkova "6 in Ana POLANC, roj. 1952, študent ped. iz Šoštanja, Goriška 9
—	Milan SIKER, roj. 19-18, študent gradb iz Pernice št. 7 in Vida SIRK, roj. 1952, študentka PA iz Velenja, Celjska 9
—	Jose Antonio BAUTISTA, roj. 1944 iz Huttentala in Štefanija KOLAR, roj. 1948, delavka iz Kavč št. 27
—	Martin RAZBORNIK, roj. 1947, električar iz Šmartnega ob Paki, Podgora 42 in Marija JAVORNIK, roj. 1950, delavka iz Šmartnega ob Paki 5
—	Valentin TURK, roj. 1844, rudar iz Podgorja št. 8 in Marija KOREN, roj. 1953, delavka Iz Podkraja pri Velenju št. 69/a
—	Jožef POČIVALNIK, roj. 1941, strojni inženir iz Velenja, Jenkova 6 in Ljudmila JESENICNIK, roj. 1937, delavka iz Velenja, Jenkova 6
—	Marjan KLAUŽ, roj. 1950, elektrotehnik iz Pesja št. 106 in Antonija. KOS, roj. 1352,
krojačica iz Celja, Ulica V. Prekom. brigade 9/a
—	Franc VRANJEK, roj. 1947. strojni ključavničar iz tožnlce št. 12 in Irena JERIC, roj. 1952, krojačica iz Pesja št. 64
—	Rudolf PUSTINEK, roj. 1947, rudar iz Silove št. 12 in Kristina KOREN, roj. 1954, delavka iz Silove št. 32
—	Silvo KUKOVIC, roj. 1950, varilec iz Velenja, Slandrova 14 in Angela DEDIČ, roj. 1951, delavka Iz Velenja, Slandrova 8
—	Marjan HROVAT, roj. 195?, ključavničar iz Velenja, Sercerjeva 11 in Pavla NE-MIVSEK, roj. 1953, delavka iz Matk št. 45
—	Bogomir KRAJNC, roj.
1950, šofer iz Laz št. 36 in Marija VERDEV, roj. 1952, gospodinja iz Silove št. 14
—	Jožef HUDOURNIK, roj. 1945, rudar iz Skal št. 41 in Terezija JEZOVNIK, roj. 1949, krojačica iz Velenja, Jurčičeva 4
—	Stanislav KOVAČ, roj. 1949, pismonoša iz Velenja, Koroška 25 in Marica ZEVART, roj. 1953, delavka iz Gabrk št. 70
—	Oskar FUCIK, roj. 1949, oblikovalec iz Velenja, Tomšičeva 7 in Majda STIMULAK, roj. 1|953, gradbeni tehnik iz Velenja, Tomšičeva 28
—	Drago JURENC, roj. 1950, električar iz Velenja, Aškerčeva c. št. 3 in Branka EROR, roj. 1952, študentka iz Velenja,
Aškerčeva 3.
—	Ewald RINK, roj. 1945 iz Bremerhawna in Alojzija PO-GOREVC, roj. 1949, delavka iz Plešivca št. 45.
—	Anton BARLE, roj. 1945, šofer iz Velenja, Kidričeva c. št. 14 in Darinka MALOVSEK, roj. 1951, ekonomski tehnik iz Velenja, Kidričeva 15.
—	Iztok VIVOD, roj. 1949, galvanik iz Velenja, Tomšičeva 2 in Jolanka NOVAK, roj. 1953, prodajalka iz Velenja, Cankarjeva 1.
—	Stevo LALEK, roj. 1951, rudar iz Koprivnice, Stari grad št. 52 in Marija VODLAN, roj. 1946, uslužbenka iz Velenja, Jenkova 10.
—	Jože BRACIC, upokojenec iz Lise št. 5, star 72 let
—	Ivana REPlC, druž. upokojenka iz Konovega št. 2, stara 89 let
—	Jožefa VECKO, gospodinja iz Silove št. 18, stara 67 let
—	Jožefa AUBERSEK. delavka iz Plešivca št. 72, stara 81 let
—	Marija GOLOB, gospodinja iz Pesja št. 88, stara 68 let
—	Ljudmila CHROMY, družinska upokojenka iz Velenja, Kersnikova 7, stara 67 let.
ŠALEŠKI RUDAR - Uredništvo Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 85-087 - Lastnik in izdajatelj: občinska konferenca SZDL — Ureja uredniški odbor - Glavni in odgo vorni urednik LJUBAN NARAKS - Časnik Je izhajal kot »Rudar« glasilo delovnega kolektiva rudnika lignita Velenje - cd 1. maja 1965 dalje ga izdaja obMnska konferenca ®ZDL občine Velenje — List izhaja vsak drugi petek — Posamezna številka stane 0,30 din - Letna naročnina 7,50 dinarjev — Naročnina se plača vnaprej na tekoči račun. 5074-8-369 pri SDK.,
ekspozitura Šoštanj — Rokopisov in fotografij ne vračamo — Tisk in klišeji: AERO, kemična in grafična industrija Celje
LAHKO BI BILO USODNO
Kaj dela občinska komisija za ugotavljanje izvora premoženja?
V uredništvo smo dobili nekaj pisem s vprašanjem kaj dela občinska komisija za ugotavljanje izvora premoženja. Za odgovor smo zaprosili predsednika komisije RUDIJA PAHOLETA, dipl. pravnika. Njegov odgovor v celoti objavljamo:
Komisija je bila imenovana na podlagi novega republiškega zakona o davkih občanov, ki predvideva poseben postopek za odmero davka od nenapovedanega dohodka. Ta postopek se uvede zoper tiste o'b-čane, ki imajo premoženje ali razpolagajo s sredstvi oziroma trošijo sredstva, ki so znatno večja od njihovih prijavljenih dohodkov. Gre za odkrivanje enega od načinov neupravičenega bogatenja občanov in izvajanje zakonitih sankcij proti takim občanom. Ce komisija u-gotovi, da je imel občan davku zavezane dohodke, ki jih ni prijavil, sledi odmera davka od nenapovedanega dohodka po stopnji 80 %. Razen tega pa, če so podani znaki kaznivega dejanja ali prekrška, je komisija dolžna prijaviti za uvedbo kazenskega oziroma upravno kazenskega postopka.
Poudariti moram, da uspešno opravljanje na-
log komisije ne zavisi le od komisije same, kajti komisija ne more uvesti postopka brez predloga davčnega organa občinske skupščine za družbeno nadzorstvo, javnega tožilstva ali javnega pravobranilca. Zato je nujno sodelovanje komisije s temi organi, kakor tudi družbenopolitičnimi organizacijami v občini, ki bodo v zvezi s svojim delovanjem najbrž večkrat naletele na take pojave, saj brez dvoma tudi v naši občini obstajajo. Poleg tega je pričakovati, da bo iniciativa prišla tudi s strani občanov, ki sicer po zakonu ne morejo biti neposredni predlagatelji. Organ, ki bo opozorilo oz. prijavo občana prejel, bo stvar preveril in raziskal ter ukrepal v skladu z zakonom.
Pred pričetkom obravnavanja konkretnih primerov je bilo potrebno izvesti potrebne priprave za delo komisije. Za to vrsto postopkov ni
izkušeni, nekatera določila zakona o delu komisije pa niso dovolj natančna. Komisija je morala precej časa čakati na napovedano posvetovanje o izvajanju posebnih postopkov za ugotavljanje izvora premoženja, ki ga je organiziral republiški sekretariat za finance dne 3. 10. 1971 v Celju. Cez nekaj dni zatem je bila skupna seja naše komisije s komisijo za družbeno nadzorstvo pri Skupščini občine Velenje. Na tej seji smo o-bravnavali nekatera načelna vprašanja postopka in se dogovorili o metodi dela. Do danes je davčna uprava že zbrala gradivo za tri primere, ki jih bo komisija o-bravnavala na seji, sklicani za naslednji teden.
Zakon določa, da so podatki o nenapovedanem dohodku in odmerjenem davku javni, in sicer po pravnomočnosti odločbe o odmeri davka. Zato bo šaleški rudar lahko o tem obveščal svoje bralce.
Sprejem za dirkača
Uredništvo Šaleškega rudarja je v hotelu Pa-ka priredilo sprejem za udeleženca	rallyja
»Tour d'Europe-< Karla Ferleža in Darka Klari-ča.
Na sprejemu je bil tudi direktor šolskega centra Velenje Ivo Jam-nikar in zastopnik po-
krovitelja udeležencev TGO Gorenje Hinko Dermol.
Tekmovalca sta prisotne seznanila s težavami, ki jih terja tako zahtevno tekmovanje.
Glavni in odgovorni urednik Šaleškega rudarja L. Naraks je v nagovoru povedal, da u-
V zadnjem času se je v Velenju zelo uveljavil nov šport — streljanje z zračno puško. To ne bi bilo nič posebnega, če ne bi tarča teh kroglic postali tudi ljudje.
Naj opišem primer, ki se je pripetiX pri nas v Velenju. Lahko bi se končal zelo tragično.
Učenec 4. razreda je povabil v stanovanje v V. nadstropju tri sošolce. Za-
gledali so zračno puško in se pomerili v streljanju. Kar zagleda R. sošolce in sošolke, ki so šli pod oknom. Začel je streljati nanje. Eden je dobil v roko, drugi se mu je umaknil, sošolka Tatjana pa je dobila kroglico v glavo. Morala je nemudoma v bolnico, ker je kroglica o-stala v gl&vi.
Kako tragično bi se lah-
speh Karla Ferleža ni bil slučajen. Ze pred dvema letoma ga je naše uredništvo proglasilo za najboljšega športnika leta za dosežke v avtomobilskem športu. K številnim priznanjem z domačih rallyiev je dodal še prvo mednarodno priznanje za doseženo 3. mesto na letošnjem najdaljšem evropskem avtomobilskem tekmovanju.
Sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč občine Velenje-razpisuje po 9., 10., 11. in 12. členu zakona o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč (Uradni list SRS, št. 42/66 in 20/71) ter po 4., 5., 6., 7. in 8. členu odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Skupščinski Šaleški rudar, št. 2/71, 4/71 in 1/72)
Javni natečaj
I. Za oddajo v uporabo stavbnega zemljišča za gradnjo 4 enodružinskih stanovanjskih hiš in sicer:
1.	gradbena parcela z zazidalno št. 46 v soseski Konovo po zazidalnem načrtu na parceli št. 482/2 k. o. Velenje v izmeri 841 m2;
2.	gradbena parcela z zazidalno št. 9 po zazidalnem načrtu soseske Šmartno II dopolnitev ob Cesti bratov Mravljakov na stavbni parceli 3542/del v izmeri 400 m2 in 2086/26 v izmeri 50 m2 k. o. Velenje;
3.	gradbena parcela v Stari vasi št. pare. 633/5 k. o. Velenje v izmeri 689 m2;
4.	gradbena parcela št. 161/8 k. o. Šoštanj v izmeri 477 m2 po zazidalnem načrtu mesta Šoštanj, del ob železnici.
II.	Z gradnjo je treba pričeti najkasneje v 6. mesecih, končana pa mora biti najkasneje v 3 letih po dodelitvi zemljišča. Tip enodružinskih hiš je določen z zazidalnim načrtom.
III.	Izklicna cena za pravico uporabe stavbnega zemljišča znaša 15,12 din za m2.
IV.	Prispevek za komunalno ureditev znaša 30 din za m2.
V.	Ceno zemljišča in komunalni prispevek (delni strošek komunalne opreme soseske) je poravnati v roku 3 dni po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča.
VI.	Interesente za gradbeno parcelo št. 46 opozarjamo, da bo najboljši ponudnik dolžan skleniti s skladom še pogodbo o dodelitvi pare. št. 470/3 v izmeri 317 m2 in pare. št. 470/4 v izmeri 171 m2, obe k. o. Velenje, ki funkcionalno pripadata k stavbišču 46. Izklicna cena za pravico uporabe tega zemljišča znaša 5 din za m2. Komunalnega prispevka pa ni.
Interesenti za stavbišče 9 po zazidalnem načrtu soseske Šmartno II pa morajo sami pridobiti odstopno izjavo za del stavbne parcele, ki jo hasnuje Gornik lože in sicer 2086/78 v izmeri 50 m:,
VII.	Varščina, ki mora biti plačana en dan pred javnim natečajem, znaša 2.000 din. Ponudnik se lahko udeleži javnega natečaja le, če predloži potrdilo o plačilu varščine, ki jo je dolžan nakazati na sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč pri SO Velenje, št. rač. 5074-642-119 z oznako, da je depozit. Varščina zapade v korist sklada, če ponudnik odstopi od ponudbe potem, ko je že uspel na natečaju. Udeležencu, ki na natečaju uspe, se varščina obračuna pri plačilu zneskov iz III. in IV. točke tega razpisa, ostalim pa se vrne.
VIII.	Stavbno zemljišče je delno komunalno urejeno.
IX.	Pismene ponudbe morajo vsebovati: ponudnikov natančni naslov, rok za začetek in dokončanje graditve, ponujeno ceno in način plačila, ponudnikov podpis ter priloženo potrdilo o plačilu varščine.
X.	Ponudbe morajo prispeti v zaprti ovojnici najkasneje do 10. 12. 1972 do 14. ure na naslov: Sklad za urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča. Skupščina občine Velenje, z oznako »lavni natečaj — enodružinska gradnja«.
XI.	V primeru dveh enakih ponudb ima prednost tista, ki je prej prispela.
Odpiranje ponudb, kjer lahko prisostvujejo tudi ponudniki, bo dne 13. decembra 1972 ob 15. uri v sobi št. 9 — pritličje upravne zgradbe Skupščine občine Velenje.
XII.	Zemljišče bo oddano najboljšemu ponudniku,
XIII.	Podrobnejše informacije se dobijo ob uradnih dnevih v stavbi Skupščine občine Velenje, soba št. 41/IV, pri tajniku sklada za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč in na telefon št. 85-010, interna 47.
ko končalo, če bi kroglica zadela oko ali sence!
Slišimo, to nam povedo otroci v šoli, da je veliko otrok, ki imajo zračno puško. Kaže, da je zadnji čas v Velenju to že običaj, da se otroci obstreljujejo z zračno puško.
Za zaključek pa samo še vprašanje staršem: »Ali o-troku res ni mogoče dati, še posebej v današnjem zmilitariziranem času, primernejše igračke, kot je zračna puška?«
Metka Pocajt, prof. za telesno vzgojo
Svet za urbanizem in komunalne	zadeve
Skupščine občine Velenje razglaša, da je razgrnjen
ZAZIDALNI NAČRT INDUSTRIJSKE CONE II. V VELENJU.
Ta zazidalni načrt je izdelan za območje, ki ga omejuje železnica, Koroška cesta, Kidričeva cesta in eksploata-cijska meja.
Razgrnjen bo 1 mesec od dneva objave na Zavodu za urbanizem, v IV. nadstropju Skupščine občine Velenje. V tem roku sprejemamo pismene pripombe k razgrnjeni zazidavi.
Svet za urbanizem in komunalne zadeve
Skupščine občine Velenje
TITO V MAKEDONIJI — Predsednik republike Josip Broz Tito se je prejšnji teden štiri dni mudil v SR Makedoniji. Obiskal je Kumanovo, Skopje in Tetovo. Povsod so našega predsednika toplo pozdravili. Bil je tudi v večih delovnih kolektivih in se je v pogovorih z delavci in predstavniki zanimal za delovne in življenjske pogoje delovnih ljudi v Makedoniji • PARADA NA RDEČEM TRGU — Kot običajno so tudi letos v glavnem mestu Sovjetske zveze s parado počastili 55. obletnico velike oktobrske revolucije. Že stota parada je krenila izpred Kremlja mimo Leninovega mavzoleja odkoder so jo spremljali najvišji partijski in državni vodje ter nekateri opazovalci iz tujine. Mimohod vojaških enot je trajal dvajset minut. Sovjeti pa so tudi tokrat pokazali najsodobnejše raketno orožje s katerim je opremljena Rdeča armada • NIXON ZNOVA ZMAGAL NA PREDSEDNIŠKIH VOLITVAH — Richard Nixon si je spet zagotovil mesto v Beli hiši za naslednja štiri leta. Na nedavnih volitvah v Ameriki je zanj glasovalo 60 odstotkov volivcev in je zmagal v 49 ameriških državah. Vendar pa je republikanska stranka, katere kandidat je Nixon, v predstavniškem domu ostala v manjšini. Na sijajno zmago na nedavnih predsedniških volitvah v ZDA pa meče senco podatek, da je le 54 odstotkov volivcev prišlo na volišče. To je najmanjša udeležba Američanov pri izbiranju novega predsednika. Na sliki sta novoizvoljeni predsednik in podpredsednik ZDA. -