KUPUJTE
VOJNE BONDE!
Najsiarejši slovenski dnevnik
v Ohio ★
Oglasi v iem listu so uspešni
WAR
ONDS
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
KUPUJTE
VOJNE BONDE!
The Oldest Slovene Daily
in Ohio ★
Best Advertising Medium
ICTORV BUY
BONDS
STAMPS
Vol. xxvm.—leto xxvm.
cleveland. ohio, thursday (četrtek), july 5, 1945
ŠTEVILKA (NUMBER) 155
Kampanja na Filipinskih otokih je končana
RUSI ZACELI ILausche in Stassen sta TIRJATI VOJNO atrakcija na ŠKODO V BLAGU konferenci governerjev
Stroji iz nemških tovarn bodo poslani v Rusijo; vznemirjenje *ned Nemci raste
. BERLIN,*4. julija. — V sov-okupacijski zoni se je že izvajati program, glasom katerega bo Nemčija morala Vojno odškodnino plačati v bla-Su. Sporazum glede tozadevnega reparacijskega programa je dosežen med zavezniškimi dr-^^vami, še predno je bila Nemčija poražena.
V berlinskih okrožjih, katere sedaj prevzele ameriške in fitske čete, so Rusi začeli od-^tranjevati stroje iz tovarn že P^'ed osmimi tedni.
J^oročila zavezniških opazovalcev, ki so bili v drugih nem-® ih pokrajinah, o katerih ni ° nikdar nobenega dvoma, da bodo nahajale pod trajno rus-^kupacijo^ potrjujejo, da se 'eno odstranjevanje industrij-® ® opreme vrši tudi tam.
Corespondent, ki je danes 'skal velike nemške vojne in-atrije v severnem predmest-Tegei^ odkoder so se Rusi g , ^knili v nedeljo, je tam na-® samo 300 strojev od skupne-^a števila 2,500, ki so ostali po Vezniši^ej^n bombardiranju do-
Ralph J. Donaldson, korespondent "Cleveland Plain Dealerja," poroča iz Grand hotela na Mackinac Islandu v Michiganu, kjer se vrši te dni governerska konferenca, da gov. Frank Lausche iz Ohija in Commander Harold E. Stassen, bivši governer iz Minnesote, vzbujata večjo pozornost na konferenci kot vsi ostali člani konference, katero tvorijo governer j i iz 48 ameriških držav.
Korespondent clevelandskega*' dnevnika tozadevno poroča;
tiČn,
okrožja.
Dr /I	tovarnah,. ki so
Ouuciraie vse, kar se potrebu-
doT od sintetičnega olja 000 ' nekoč delalo 70,-^ Oseb, med katerimi je bilo g ^^°^®ntov suženjskih delav-' ^ključivši 1,000 žensk, ki ' ® deportirane iz Rusije.
■^'^thur Zinzen, od Rusov Oftie	tehnični direktor
Hnc- tovarne, pravi, da so Vgv.^ _°dp^jali 2,200 strojev, po-^arn^	kalibra, in to-
"Ta konferenca je producira-la dvoje zaključkov političnega značaja, o katerih obstoji splošen sporazum. Eden je, da% je Commander Harold E. Stassen, bivši governer Minnesote, popolnoma zasenčil gov. Thomasa E. Dewey-ja iz New Yorka, ki je bil lani republikanski predsedniški kandidat.
"Drugi pa je, da je ohijski governer Frank J. Lausche naj-odličnejši demokrat, ki prisostvuje konferenci in da se bo od njega v bodočnosti še mnogo ču-lo.
"Lausche, ki je dospel na konferenco danes zjutraj — V sredo 4. julija — je nenadoma postal središče vsebbčega zanimanja. Do svojega prihoda semkaj je osebno srečal samo dvoje izmed navzočih governerjev, namreč Dewey-ja in gov. Clarence W. Meadows-a iz West Virginije. Ampak vsi navzoči governerji so slišali o njem, in bili odkrito radovedni, kakšen človek ja novi governer države Ohio, ki je zmagal v državi, kjer je bil bivši gov. Bricker republikanski podpreds edniški kandidat in kjer so republikanci dobili večino v predsedniških volitvah.
Novi grobovi
AMERIKANCI NAPADLI OTOK BLIZU SIBIRIJE. POROČAJO JAPONCI
SAN FRANCISCO, 4. julija. — Japonski radio je danes poročal, da so ameriške bojne ladje v ponedeljek in torek bombardirale japonski del otoka Karafu-to, ki leži nedaleč od sibirske obale. Severni del omenjenega otoka je sovjetska last.
Ako je poročilo točno, to pomeni, da je ameriška mo-narica prodrla globlje v japonske vode na severu kot kdaj poprej. Iz ameriškili virov se japonskega poročila ni niti zanikalo niti potrdilo.
Harry Hopkins odstopil kot predsedniški svetovalec

sedanjem stanju ni v
ničesar producira-
zgorela v ^^so+nosfi s+aršev
po polnoči je na-
žine b	na domu dru-
vf?i Wiley na Steams
li . '"''sted Falls, kjersospa-
otroci. Oče in mati sta Nahajal
Se Ko
itiejjjh	videli hišo v pla-
in	prihiteli na lice mesta
niftij , požar pogasiti z vrt-cevmi in škafi, ^sa v 1 hiša je bila hitro i	in ves njihov
Hich =^aman. '
bil leto^^'	let, je zgra
zbudil n	staro sestrico,
žal i2 i,:v dva otroka, in be-
^taia dva rf^-^
Pegev 1' Dawd, star 10 let, in
ko sta G let, sledila, toda
^°^Pela	T:ri zjutraj
a zunaj po opravkih.
"Lausche je imel na poti semkaj eno tistih skušenj, radi katerih slovi, in je malo manjkalo, da ni prišel na konferenco. Peljal se je namreč z avtomobilom iz Toleda v Detroit, kjer je imel ob 11. zvečer ujeti vlak za Mackinaw City, toda njegov voznik je zgrešil pot in bil 20 milj naprej od Detroita, predno je odkril svojo napako. Takrat sta imela z governerjem samo 30 minut, da ujameta vlak. Neki michiganski državni policist je ustavil karo radi prehitre vožnje in je postal skrajno sključen, ko mu je Lausche pojasnil, da sta zgrešila Detroit,
" 'Zdi se mi, da me je nameraval aretirati in vtakniti v ječo,' je pripovedoval Lausche danes, 'dokler mu nisem povedal, kdo sem in kam sem namenjen. 'Potem pa nama je dal navodila in rekel vozniku, da naj se požuri, ker drugače bova zamudila vlak.'
"Par milj dalje je avtomobil ustavil še en policaj, toda governer je končno vendar le ujel vlak par sekund pred njegovim odhodom."
FRANK OZIMEK
Nagloma je umrl v torek zjutraj za srčno hibo Frank Ozi-mek, podomače Erjavček, star 51 let, stanujoč na 14901 Edge-wood Ave. Doma je bil iz fare Dobrnič pri Žužemberku, odkoder je prišel v Ameriko pred 35 leti. Bil je član društva Dom št. 25 SDZ. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Uršulo, tri sinove, Cpl. Frank, Sgt. Joseph in Capt. Louis ter več drugih sorodnikov. Pogreb se bo vršil v petek ob 9. uri zjutraj iz Louis L. Ferfolia pogrebnega zavoda, 9116 Union Ave., in ob 9:30 uri v cerkev sv. Družine, ter nato na Calvary pokopališče.
WILLIAM STEFANS
V sredo ob 1:30 uri zjutraj je preminil v Charity bolnišnici William Stefans, star 64 let, stanujoč na 1562 E. 26 St. Tukaj nima sorodnikov. Pogreb oskrbuje prijatelj John Počuča. Rojen je bil v Mali Bukovaci na Hrvatskem, ter se je nahajal v Ameriki 40 let. Pogreb se vrši v petek ob 1. uri popoldne iz Josip Žele in sinovi pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave., na Whitehaven pokopališče.
AMERIŠKA ZASTAVA PLAPOLALA NAD BERLINOM ZA 4. JULIJ
BERLINjv 4. julija. — Nad istim vojaškim trgom, kjer so na-cijski gestapovci zadnjih 11 let, vršili masne eksekucije svojih političnih nasprotnikov, je danes na praznik Neodvisnosti plapolala ameriška zvezdnata zastava.
Zunaj paradnega trga, kjer so nekoč marširale Hitlerjeve elitne čete, je Berlin ležal v razvalinah, katere je ustvarila vojna, katero je začel Hitler v prepričanju, da podjarmi svet.
Mrki prebivalci Berlina so danes stali v vrstah, da dobijo hrano, in delali med razvalinami opustošene prestolnice.
WASHINGTON, 3. julija. — Harry L. Hopkins, ki je bil najintimnejši svetovalec pokojnega predsednika Roosevelta, je danes položil resignacijo, da si vzame oddih.
Hopkins, ki je bil že dolgo bo-lehen, je navzlic temu za predsednika Trumana potoval v Moskvo v zvezi s pripravami za konferenco velike trojiqe v Berlinu in tekom razgovorov s Stalinom organiziral program za rešitev poljskega vprašanja.
Naznanilo o Hopkinsovi resig-naciji je bilo danes v Beli hiši. Do tedaj se je s sigurnostjo pričakovalo, da bo šel na konferenco v Berlinu, kjer se bo predsednik Truman prvič osebno sestal z maršalom Stalinom in premijerjem Churchillom.
Gen. MacArthur naznanja osvobojenje vsega otočja; zmagaAvstralcevnaBorneo
WASHINGTON, 5. julija — Gen. Douglas MacArthur je danes formalno naznanil, da je kampanja za osvobojenje vseh Filipinskih otokov, v kateri so Japonci doživeli svoj največji polom, za praktične svrhe končana.
DELAVSKI PREMIER AVSTRALIJE UMRL
CANBERRA, 5. julija. — Danes ob 4. uri zjutraj je v spanju umrl avstralski premier John Curtin, ki je stal na čelu kabinetu delavske stranke. Bil je že dalj časa bolehen, kar je bil vzrok, da se ni udeležil konference v San Franciscu.
TRUPLO GOEBBEI^A BILO IDENTIFICIRANO
LONDON, 4. julija. — Moskovski radio je danes naznanil, da je bilo truplo bivšega nacij-skega propagandnega ministra dr. Goebbelsa, ki je bilo najdeno pod razvalinami kancelarske palače, definitivno identificirano. SS četniki so truplo poskusili zažgati, pravi poročilo, ampak ostalo je navzlic temu dovolj ohranjeno za pozitivno identifikacijo.
General pravi v svojem poročilu, da je 17 ameriških divizij v teku kampanje uničilo 23 japonskih divizij, ki so štele 450,-000 mož, medtem ko so ameriške izgube v kampanji, ki je trajala 250 dni, v mrtvih, ranjenih in pogrešanih znašale 54,000 mož.,
V formalnem naznanilu gen. MacArthurja je rečeno;
"Od časa do časa utegnejo stopiti v akcijo popolnoma odrezane skupine Japoncev, ki se nahajajo v neobljudenem gorovju, toda ta velika zemeljska ma-
sa 115,600 kvadratnih milj, ki šteje 17 milijonov prebivalcev, je sedaj prosta vpadalca."
Iz Bornea se poroča, da so avstralske čete zavzele centralni del pokrajine Belikpapan, kjer se nahajajo velike oljne rafinerije. Japonci so bili vrženi iz luke in poglavitnih naprav za čiščenje olja in avstralske čtete jih sedaj obkoljujejo tudi od severne strani. Oljne rafinerije v Balikpapanu so bile od zavezniškega bombardiranja popolnoma uničene.
NA OBISKU
Na obisku pri prijateljih v Clevelandu se te dni mudi rojak Andrew Kilbucher, z Meadow-lands, Pa, Upamo, da se bo dobro zabaval v metropoli.
Voditelji stavke v Akronu apelirajo na pred. Trumana
Naslovili so nanj poziv, da prisili kompanije k pogajanjem glede spora, ki je ustavil delo
NA OPERACIJI
V University bolnišnici se nahaja Mrs, Josephine Bajt, 20851 N, Vine St,, ki je srečno prestala težko operacijo. Obiski začasno niso dovoljeni. Želimo ji skorajšnje okrevanje!
AKRON, 3, julija — Unijski voditelji delavcev pri Goodyear in Firestone družbah, kjer je v teku stavka, ki je ustavila vso produkcijo, so danes poslali predsedniku Trumanu brzojaven poziv, da vzame "gorjačo v roke" in prisili omenjeni kompaniji, da se pogajata s stavkarji glede nesoglasij, radi katerih je prišlo do stavke.
Enaka brzojavka je bila po-*———:-:-—--—'
, J.	vsedeta skupno k mizi z zastop-
ma tudi Philipu Murray-u, ... ..
niki unije, ki zastopajo njihove
uposlence in prično z njimi pra-
General Dwight D. Eisenhower in člani njegove družine
m
slana
predsedniku CIO, kateri pripadajo stavkarji, ter dr. George W. Taylorju, predsedniku vladnega delavskega odbora.
V brzojavki je med drugim rečeno:
"Sporočiti vam želimo, da ni absolutno nobene potrebe, da bi vlada zasegla kate,ro izmed prizadetih tovarn.
"Edino, kar je potrebno je to, da predsednik Zed. držav ali kaka druga odgovorna vladna agencija ukaže Goodyear in Firestone korporacijama, da se
va pogajanja za izravnavo pritožb, ki so do vedle do teh stavk."
V Washingtonu je vladni delavski odbor položaj v Akronu izročil William H. Davisu, ravnatelju urada za ekonomsko stabilizacijo.
To je prvi korak, predno vlada zaseže prizadete tovarne. Stavka pri Goodyear Co. traja sedaj že 18 dni, in računa se, da izguba v produkciji v tem času znaša okrog 272,000 tajerjev.
^^ti, se je od-^ela. Trn ®^tala v hiši in zgo-lo v	enega otroka je bi-
Bega p	nadstropju, dru-
načelnik v Olm-
d ' ^&rence Simmerer,
nastal ^ dognalo, kako ogenj.
DRAM DRUŠTVO "ANTON VEROVŠEK"
Članstvo dramskega društva "Anton Verovšek" se opozarja, da se naj udeleži redne seje, ki se vrši v petek ob 8. uri zvečer v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
PROGRESIVNE SLOVENKE
^ Redna mesečna seja krožka " . 3 Progresivnih Slovenk se vrši v petek ob 8. uri zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Članice so vabljene, da se udeležijo polnošte-vilno in obenem se prosi vse, ki imajo na rokah listke za dobitke, ki bodo oddani na nedeljski priredbi, da jih oddajo na seji.
Ko se je general Dwight D. Eisenhower pred par tedni vrnil v Zed. države, mu je narod priredil navdušene ovacije. Govori, katere je imel pred kongresom, v New Yorku in drugod, pa so pokazali, da Eisenhower ni samo velik vojaški poveljnik, temveč tudi resen državnik. Poudaril je, da svet ne sme nikdar več dovoliti, da bi prišlo do take vojne kot je sedanja, kajti to bi pomenilo konec civilizacije, ter ponovno izjavil, da mir sveta odvisni od tesnega sodelovanja med Ameriko, Rusijo in Britanijo. Slika na sredi zgoraj predstavlja poveljnika zavezniških sil v zapadni Evropi ob snidenju z njegovo soprogo. Na levi je njegov oče, na desni pa njegova mati. Spodaj na levi je Eisenhower s svojo nevesto, Mamie Doud iz Denver j a, ob času njune poroke 1. 1915, slika na sredi predstavlja bodočega generala, ko je graduiral z vojaške akademije v West Pointu, na desni pa je slika Eisenhower j eve družine, ki je bila vzeta 1. 1902 v Abilene, Texas.
NA OBISKU
Včeraj so prišli na par-dnev-ni obisk Mr. in Mrs. Sam Ya-kish ter Mr. in Mrs. Jake Kau-čič, z Coverdale, Pa. Tukaj bodo obiskali prijatelje in sorodnike v Maple Heights, Clevelandu in Willoughby, O., nakar se bodo v soboto večer zopet vrnili domov. Želimo jim obilo zabave in razvedrila!
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
Nokomis, 111. — Dne 26. junija je naglo umrl Joseph Pp-renta, star 59 let in doma iz Škofje Loke. Bolehal je na srčni hibi in bil član SNPJ. Zapušča ženo in tri odrasle otroke. — Na dopustu sta bila vojaka Anton in Frank Stražar. Anton se je nahajal v Nemčiji, kjer je bil ranjen in je sedaj v bolnišnici, Frank je pa nekje v Californiji.
Manor, Pa. — Tukaj je naglo umrla za srčno hibo Mary Ko-matz, stara 65 let in rojena na Ogrskem.
Proslava 4. julija
Proslave praznika Neodvisnosti, ki se je vršila snoči v mestnem stadionu, se je udeležilo 82,000 Clevelandčanov.'
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by IH> AUEBICAIf JCGOSLAV HUNTING AND PUBLISHING 00.
6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 6311-13 Issued Every Day Except Sunday# and Holiday# SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI)
By Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town:
(Po raznaialcu v Cleveland in po pošti Izven mesta):
for One Year — (Zm celo leto) ______----
Por Half Year — (Za pol leta)___________
Por 3 Month# — (Za ■ mecece)_______:____________
*oaO
. 830 . 2.00
By Mall In Cleveland, Canada and Mexico: CPo pošti V Clevelandu, Kanadi In MehlU):
Por One Year — (Za cdo leto)__
For HaU Year - (Za pol leta)___
Por 9 Month# — (Za • meceo«)-
_»7.60 _ 4.00 . BJ5
Por Europe, doutb America and Other Foreign Countrlea:
(Za Evropo, Juino Ameriko In druge Inozemske dišav#):
Por One Year — (Za celo leto)----$# 00
Por HaU Year — (Za pol leta)---------------------------MO
Entered aa Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
REGENTSKI SVET JUGOSLAVIJE
F. J. Kcrn:
IVAN ZUPAN - SEDEMDESETLETNIK
v torek, dne 3. julija, je starosta slovenskih urednikov v Ameriki, Ivan Zupan, praznoval sedemdeseti rojstni dan. Ob tej priliki zasltiži, da se ga nekateri njegovi prijatelji in znanci spomnimo in se ozremo na njegovo zaslužno delo za naš narod v Ameriki.
"Slovenski poročevalec" je nedavno objavil kratke življenj episne črtice jugoslovanskega regentskega sveta, sestoj ečega iz treh mož, ki so bili 5. marca zapriseženi, da vršijo dolžnosti, dokler ljudstvo pri svobodnih volitvah ne odloči bodoče vladne oblike Jugoslavije. Kraljevi namestniki do tedaj so dr. Srd j an Budisavljevič, dr. Ante Mandič in ing. Dušan Sernec.
DR. SRDJAN BUDISAVLJEVIČ se je rodil 1883 leta v Slavonski Požegi. Leta 1904. je prišel v Beograd, kjer je skupno s predstavniki slovenske in hrvatske mladine sodeloval na jugoslovanskem študentovskem kongresu. Od leta 1908. do 1909. je bil eden glavnih branilcev v znanem ve-leizdajniškem procesu v Zagrebu proti 33 Srbom iz Hrvatske. Leta 1910. je bil prvikrat izvoljen za narodnega poslanca v Hrvatskem saboru in ostal v njem do leta 1918,, najprej kot član srbske samostojne stranke, a potem v hr-vatsko-srbski koaliciji. Leta 1916. je bil obsojen zaradi ve-leizdaje na 10 mesecev zapora. Ko je bil 19. oktobra 1918. osnovan Narodni svet'je bil dr. Srd j an Budisavljevič njegov glavni tajnik. Bil je večkrat poslanec v skupščini.
Po uvedbi sestojanuarske diktature je aktivno sodeloval v vrstah opozicije proti diktatorskem režimu. Leta 1939. je vstopil v vlado Cvetkovič-Maček, bil je eden izmed treh ministrov, ki šo na We j i vladnega kabineta 20. marca 1941., ko je vlada sklepala o pristopu k p&ktu z Nemčijo govoril in glasoval proti paktu ter je iste noči podal ostavko. V emigraciji je ostal v vladi generala Simoviča in je vstopil v vlado, ki jo je sestavil Slobodan Jovanovič, v poznejše vlade ni vstopil. V Beograd je prispel 25. feb.
DR. ANTE MANDIČ še je rodil v Trstu. Med svetovno vojno je bil v Rusiji, kamor je odpotoval takoj po atentatu v "Sarajevu. Leta 1915. ga je jugoslovanski odbor pozval, naj potuje v Petrograd kot njegov delegat. Septembra 1917. je odpotoval na plenarno sejo v London in tam prevzel vodstvo centrale. Ko se je 1919. vrnil v Zagreb je bil izvoljen za tajnika Jadranskega zbora, katerega naloga je bila, rešiti Istro pred italijanskim imperializmom. 1922. se je vrnil v Opatijo, kjer je ostal do 1937. Da bi se izognil pregajanju fašistične vlade, je prišel v Beograd, kjer ga je zalotila vojna. Vrnil se je v Opatije. Tam je pomagal žrtvam fašističnega terorja. Po kapitulaciji Italije je dr. Mandič odšel v partizane. Izvoljen je bil za člana AVNOJ-a in člana ZAVNOH-a. Na drugem zasedanju AVNOJ-a je bil izvoljen v predsedstvo AVNOJ-a. Na poti iz Jajca so Nemci obkolili skupino, v kateri se je nahajal dr. Mandič. Hrabri partizanski odred, ki jo je spremljal je prebil obroč in vsi so se rešili. Vse leto 1944. je dr. Mandič hrabro prenašal togobe partizanskega življenja in sovražnih ofenziv. Ob prihodu v Beograd 5. januarja je izvedel, da so Ruske čete rešile iz taborišč v Auschwitzu njegovo ženo, kamor so jo Nemci odpeljali preteklega leta.
ING. DUŠAN SERNEC se je rodil v Mariboru 1882. leta. Leta 1918. je kot delegat krščanskih socialistov sprejel mesto poverjenika v narodni vladi v Ljubljani. Leta 1925. je kandidiral na listi SLS in bil izvoljen za narodne-* ga poslanca. V eni izmed poznejših vlad je prevzel urad gradbenega ministra. Kp so se osnovale banovine je postal prvi ban Dravske banovine. V vladi Pere Živkoviča je sodeloval kot minister za šume in rude, kasneje pa kot mini-, ster za gradnje. Leta 1931. takoj po objavi nove ustave, je ing. Sernec izstopil iz vlade Pere Živkoviča, ker se je prepričal, da šesto januarska diktatura ni začasen režim. Umaknil se je iz aktivnega političnega življenja.
Leta 1941., nekaj dni po kapitulaciji Jugoslavije, je že pričel pripravljati v Sloveniji organizacijo narodnega odpora. Ing. Sernec je sodeloval v tej akciji od začetka. Leta 1942. je bil aretiran ing. Sernec in obsojen na 4 meseca zapora. Spomladi 1943. 1. je ing. Sernecu ponovno pretila nevarnost in na poziv SNOS-a je odšel v gozdove ter nadaljeval s svojim delom v Plonumu SNOS-a, katerega člsn je bil od njegove ustanovitve. Kot delegat SNOS-a je moral ing. Sernec potovati v Jajce na II. zasedanje AVNOJ-a, toda zaradi težke poti tega ni mogel storiti. Na tem zaseda-
spoznati, da občudujejo ruske uspehe na bojnem polju v zvezi z zavezniškimi silami. Ni čuda, da je Zupan slovanofil in pričakuje večje edinosti med slovanskimi plemeni pod avspiciami majke Rusije. Obenem veruje v končno oblažitev odnošajev med komunistično socialno preured-bo in krščanskimi cerkvami.
Omenimo naj še, da mu je ljubljena soproga Antonia pred časno umrla 22. maja 1942. Rodila se je z imenom Valentinčič leta 1884 v Podbrdu na Tolminskem. Bila je otrokom skrbna mati, možu dobra žena, mnogim prijateljem in znancem pa prijazna gostiteljica.
Slavijenec, Ivan Zupan! Mnogo si storil za slovenski narod v Ameriki. Bog naj nam Te ohrani se mnogo let!
svobodo narodu? Ne, kralj sam ne verjame v svobodo pač pa v hlapčevanje in tlačen je naroda. Doli s kraljem, šele potem si lahko mislimo na svobodo naroda.
Ako se zavedate, da ste pravi značajni Slovenec in Slovenka, pridite na 8. julija t. m. na proslavo "slovenskega dneva", kameri se bo vršil na prijaznih prostorih Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. Priliko Doste imeli videti značajne Slovence direktno iz ctare domovine, njih besede, njih apele; njih poročilo o položaju v stari domovini. Vzdigni ponosno, zavedni Slovenec, svojo glavo, pohiti na ta dan na to proslavo.
Vas narodno pozdravlja in vabi,
Joseph Okorn, tajnik Centralnega odbora ame riških Slovencev v Clevelandu.
Urednikova pošta
Mr. Zupan je bil rojen dne 3. julija 1875 v Št. Juriju pod Ku-mom na Dolenjskem. V Ameriko je prišel 19. julija 1903. Nad devet let je bil uposlen v pisarni Frank Sakserja v New Yorku ter več let pisal za Glas Naroda komično kolono pod naslovomj "Mike Cegare." Ta čas je Glas Naroda izhajal v 14,000 iztisih. Pozneje je dve leti urejeval tednik Narodni Vestnik v Duluthu, Minn., nakar je prevzel urAlni-štvo novoustanovljenega Glasila K. S. K. Jednote. Ta se je sprva tiskal v Chicagu, pozneje v Joli-etu (1921-1924). Od 1924 živi Mr. Zupan v Clevelandu ter je urednik in upravnik Glasila.
Že takoj v pričetku bivanja v Ameriki se je zanimal za slovenska podporna društva ter bil v New Yorku nekaj let tajnik pri petih društvih obenem. Kot prvi tajnik Ciril-Metodove družbe, ki je v letih 1910-1912 štela 25 podružnic in zbirala denar za slovenske šole v ogroženih krajih na Koroškem in Primorskem, je pokazal, da je bil vedno pripravljen delovati za narodne stvari.
Že zmladega se je Ivan Zupan zanimal za pesništvo ter je v vseh letih pri časopisih napisal veliko število dobroposrečenih izvirnih ali prestavljenih pesmi, zlasti pesmi-dogodnic, in čestitk ob raznih prilikah. Leta 1935 je izdal zbirko pesmi pod naslovom "Iz življenja za življenje." Žela je od nekaterih kritikov laskavo priznanje, dočim se čitajoče občinstvo ni dovolj odzvalo pri nakupovanju knjig, kar je pa že stara navada: zadovolji se povečini z navadnimi časopisi in dnevnimi novicami. Še pred par tedni je spisal ganljivo pesmico o "Okinawi," ki jo je mnogo ljudi pohvalilo.
Naš slavljenec je tihe, mirne narave. S prijaznim nasmeškom zna krotiti svoje morebitne nasprotnike. V hudo politiko se ni rad spuščal, vendar je kot urednik za časa prve svetovne vojne stal zvesto na strani jugoslovanskega londonskega odbora in Slovenske narodne zveze, in zadnja leta podpiral delo SANSa navzlic hudemu pritisku od strani nekaterih zapeljanih gospodov, ki bi radi ustavili kolo časa in obdržali slovensko ljudstvo na srednjeveški stopnji. Pač ve, da svet potrebuje sprememb v socialnem oziru, da se ne bodo ponavljale svetovne vojne. Saj šest njegovih sinov služi v armadi strica Sama, štiri izmed njih v Nemčiji. Iz njih pisem je
Slovenski dan
"Slovenec sem, tako so mati djala, še ko je mene pestova la," nam naglaša ona krasna pesem. Slovenci smo, in tega smo ponosni. Biti Slovenec pa ni zadosti, da znaš slovenski jezik, ne, značaj je tisto, kar na pravi pravega Slovenca in Slovenko.
Pa poglejmo malo okoli sebe in videli bomo kaj hitro, kdo da drži na ta lep -značaj. Slovenski narod v tej naši novi domovini ameriški, uživa svobodo, ter se zaveda, da ga ni kraja pod .tem milim nebom na tem svetu, da bi bil vsaj napol toliko svoboden kakor je v Zedinjenih drža vah ameriških. S tem mislim reči, da ta svoboda zelo ugaja nam priseljencem, pa se dobijo tukaj ljudje, kateri se tudi radi trkajo po prsih, da so Sloven ci. Pa glej Spaka, svojemu na rodu, iz katerega so prišli, pa po nobeni pravici ne privoščijo svobode. Gnojnico polivajo potom grde propagande v njihovem časopisju na one zavedne Slovence, ki se trudijo, da bi pomagali svojemu narodu v stari domovini, do kar so po člo veški in Božji pravici upraviče ni.
Kako vam je, bratje in sestre?
Veselje v srca se seli,
na usta smeh prihaja,
ker konec vojne svet slavi ^— up sreče ga navdaja.
0
Se z njimi vred jaz veselim a srce zatrepeče ko v mislih v dalje k vam hitim na strašni kraj nesreče.
Kar zvedel sem dozdaj o vas —
ponosom me navdaja,
ter vam zakličem na ves glas Junaki! Junaki vsi do kraja.
Stoletja še, ko vas ne bo se vam bo slava pela,
vsejana misel v rod s krvjo v potomcih bo živela.
Zanesel me je mal6 v stran od glavnega vprašanja,
venec lavorjev, ki vam zgodovina ga poklanja.
Vprašujem vas, kako vam je — kako ste preživeli strahote, bratje in sestre kaj vse ste pretrpeli?
Rad zvedel podrobno vse bi o rodni domovini,
kako pojila jo je kri kot nikdar v zgodovini?
Ste-li pod eno streho vsi Primorci, Benečani,
Korošci, Kranjci, Štajerci in Blatno — Jezerani? ..........
"Svoboda narodu, smrt faši zmu". S tem geslom so šli fan t je, možje, dekleta in žene na bojno polje v naši priljubljeni stari domovini. Mnogi od teh se nikdar več ne povrnejo, ker pa dli so za svobodo naroda.
In glej že je vse izgledalo, da jim bo uspelo, pa glej, oni star capati, ni še zmanjkalo kraljev skega fonda, še rogovih, razsip Ija in zapeljuje naš slovenski narod v Ameriki, eeš, da naj bo lojalen domovini, lojalen kralju, in lojalen svojemu Bogu.'
Pa le zakaj bi se morali tukaj vtikati v versko prepričanje? Ali ne verjamemo v enega in istega Boga tam in tukaj? Ako pa mi hočemo pomagati narodu k svobodi, in ako jo zahtevajo oni tam, je to po vseh narodnih in božjih pravicah pravilno. Ali nismo bili katoliško poHČeni, da Bog pomaga onemu, ki si prvo pomaga sam. Le poglejmo kako lepo svobodno versko prepričanje uživamo mi v Ameriki in tako naj bi ga tudi naši domačini v svobodni federativni Jugoslaviji.
Nagovarjajo, v mislih imam one propalice, katere nagovarjajo lojalnost kralju. Ali naj se mi obrnemo na kralja, da podeli
nju je bil imenovan za poverjenika financ pri NKOJ-a, kar je ostal do danes. Skupno s člani NKOJ-a je prispel v Beograd novembra preteklega leta.
Kako se pesmi spev glasi kakor otožni vzdihi, molitev, misel kam hiti, kje vse so grobi tihi?
Kako so hiše,in vasi,
kako so ceste bele",
kako je polje, zeleni in gozd ponos dežele ?
Kako je trta, sadovnjak ter mesta, trgovina, tovarne, stroji, rudniki in ljudska imovina?
Živine li ostalo je — za zemljo preorati,
semena li dovolj je še za njive obsejati?
Na pašni|tih je slišat še drobnico meketati,
li glava brod še vrh vode al'je na dnu v blati?
Mostovi li še kje stoje al' je vse podrtina, železnice teko, do kje, kaka je njih brzina?
Kako je živež, ga je še, obutev, al' ste bosi, zdravila se še kje dobe obleka, so le nosi?
Najtežje zdaj vprašanje še stoji kot kip pred mano, da silijo v oči solze in v srce reže rano.
Kako otroci so, in kje
11 Brezplačni	i
Spominki	!
Prinesite ta oglas	\
seboj in dobili	,
boste uporabno	'
DARILO	I
POPOLNOMA	!
I
zastonj
' ,rj'	'


-kom
DRUŽABNOSOBO
VREDNOST $239
ZA $ SAMO
★	DAVENPORT IN STOL — Kroehler izdelka—z vzmetmi —izvrstno blago na vrhu
★	V%LIK OCCASIONAL STOL — v kontrastni barvi
★	2 OREHOVI MIZICI ZA SVETILKE ■k 2 KRISTALNI NAMIZNI SVETILKI
★	COCKTAIL MIZICA
Plačajte tako malo kot $3.00 tedensko
FURNITURE CO.
GLenville 0725
SERVICE 725 East 152nd St.
V mestu: Chester Ave. in E. 13th St. — PR. 1235 Odprto ob večerih v ponedeljek, četrtek in petek
ZAPRTO VES DAN OB SREDAH
kaj dela deca mala,
kako njih lica še rude — al' bleda so postala?
Se li življenja vesele,
kakova jfe njih hrana njih teža li normalna je al' smrt preti prerana?
Povejte vse kako vam je, nestrpno pričakujem! Da oblažim jok vam in solze kar morem, vam darujem.
J, Tomšič.
ŠKRAT
KAJ JE INFLACIJA
Inflacija enostavno pomeni znižanje nakupne vrednosti denarja. Nekoliko inflacije že okušamo pri nakupih raznih potrebščin,■ toda tisti, ki se spominjamo prve svetovne vojne, vemo, da smo imeli takrat v naši deželi znatno večjo inflacijo, dasi je bila takrat vojna krajša in neprimerno manj draga v vseh ozirih. Da nimamo večje inflacije sedaj, se imamo zahvaliti racioni-ranju in določanju najvišjih dopustnih cen za razne potrebščine. V mnogih ozirih, dasi ne v vseh, naš dolar danes prav toliko kupi, kot je v začetku vojne.
V zvezi s tem je zanimivo pogledati, kakšno inflacijo je tekom te vojne pridelala naša zaveznica Kitajska, ki je že osmo leto v vojni z Japonsko. Kores-pondent ameriške revije "Time," Teddy White, je nedavno poročal iz Čunkinga na Kitajskem, kako drago je življenje tam. Na, primer, mesečna pristojbina za telefon je 4,800 kitajskih dolarjev; mesečna hrana za psa 3,000 dolarjev; pepelnik za cigarete 200 dolarjev; kosilo za dva, se-stoječe iz juhe, dveh skledic ri-ža, porcije sesekljane kokoši in paprike, solate iz poganjkov fi-
Wellington, zmagovalec n a d Napoleonom v bitki pri Water loo, je sedel za mizo in pisal, ko so se nenadoma odprla vrata je predenj stopil človek čudne vnanjosti.
Vojvoda ni spremenil lica mirno vprašal tujca, kdo je i'' kaj hoče.
—	Poslali so me, da te um"' rim!
—	To je pa čudno!
—	Jaz sem Apolion in te m"' ram umoriti!
—	Ali mora biti še danes?
—	Dneva in ure niso doloČik' toda rekli so, da mora biti km^' lu!
—	Prav; toda danes ne ute^' nem, imam mnogo posla. Prid'' te pozneje — morda kar jutri.
Wellington "je mirno pisal Ije; blaznež pa je odšel in so P' kmalu nato spravili na varno.
žola in gob, stane 2,000 dola*" jev; očiščenje in zlikanje oble^^ 600 dolarjev; mesečna plača dečka, ki raznaša depeše, 11,0\ dolarjev; zavojček kitajskih garet 400 dolarjev; kosilo ^ skupino armqdnih častnikov hotelu, ki bi bilo nekoč stalo t'" soč kitajskih dolarjev, je pri ki sedanji priliki stalo 9,600 larjev. Kitajski dolar je vreden nekaj manj kot četrti"" ameriškega centa.	.
"Nova Doba" glasilo A3^'
ia
5. julija, 1945
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Dušica Rožamarija
(SVETNICA IN NJEN NOREC)
Agnes Gunther
Poslovenil Boris Rihteršič
(Nadaljevanje)
lil spodaj še nežen "I. Fr." Dobre volje! Besedi prevza-Rožomarijo tako, da kar Ostane od večerje. Umakniti se ftiora v svoje zavetje! in za tre-I ®utek se ji zdi, kakor bi bila iz-i in zapuščena. In naslednje Jutro ji spet privede obe po-^^cežnici. Rožamarija si izposo-^ od Lize velik predpasnik, raz-Sali svoje bleščeče bele roke in loti dela. Laže prenaša. In po-^^i Se ji zbudi nekaj kakor upa-j Vsaka povodenj se počasi o eže, vsaka voda uplahne.—
, . ® bi knez zdaj videl hčer! Za pred ne in
SVOJO
veliko mizo stoji in seboj ima vse začete lese-■^ezbarije. Opasana je z belim
Rdečim predpasnikom, lase pa oh	v tenčico. Potem
,. oprezno prah z vsakega jj, m vse znese nato v omare. I dobi vsaka reč svoj prostor GVojo številko. Rožamarija ^ Liza pa lepi listke na pre-■ Toda to je šele' najmanjši ' ki ga je treba premagati. Z I Ps-jni še niti začela ni. In Li-v strahu, da ne more gle-' da se mlada gospodarica ° ^^udi. Čuti pa, da je ne sme same v tej pisani zmedi, •^ftes bo Rožamarija večer-ij pride še tako vesela do-nikoli v življenju ni uh strašno lačna. Samo g menda skopari. Njen ako je trd kakor usnje, in Ho čuti, je moral iti sveti te k «	njene krompirje-
fc Če ne bi bila Rožamari-lla ^^^^kušcna gospodinja, bi čutiti, da jo tudi— poskuša vzgajati. In
dopisnica:
t .	*w07aTnQy*ii5» !
zamarija!
bi se bil od same glas-raztopil. Danes sem
F 8ko:
[eseij ^ Umetniškeni društvu
i jjj Večer.' Prostor je lep
sosedov, ki bi motili.
sem v prvo dvorano.
Iha.' se še zmerom dobro f^avaš.
"Tvoj Harro."
ijo ^?\^^šičina lica ne posta-fko	ampak zelo rdeča.
vM ^^^Gla, da bi vsaj en-^ jo h ^ IIjim njegovo sliko, j, ° obešal v tujini med tu-'aeujg ^ lahko povedala svoje ' kako visoko—kako niz-
Iti
n a< ater-
1, ko ta # udn®
tega užitka jo je oro-
u. jjj.	uzitKa JO je oro-
I	Namestu te-
opravljati ista dela ka-0 _ ill on jo še vprašuje,
:a
ill
^ Zabava! Ali ne bi bilo iaj če bi bila ostala še pri teti Heleni in se ? Vse jo boli od je io f na ^ vajena. Toda Har-Pel! tY misli. In če bi oče umo' ka žen^u^ najbrž misli, da je ji (igj . ®kam samo reči, kako teo. rp ' Pa bo vse prav oprav-i^kyv Saj je pisal, da laj gg s postrežnicami. In ie ^ekaj posveti. Doslej ^^rroT^ bala, kaj bi bilo, če
rriO' jai
iS;
)ločili'
km®'
dol&f oblek* ača 11,000 kih C''
Mislil	kaj je vse dela-
boi-j	bi se jezil. Toda
^ premišlja, tem bolj
^i"fo	da mora
kako dela. In to 'ko, j® 2a princeso Brau-H Vse y^^°ko8t, hudo grenko. 2a trg niti opravljeno ttarijg^	vprašuje Ro-
se f bi bilo najbolje, je: ^ vse pustila, kasti,	oiore od nje zah-^a neka u v lotila še map.
silo ikoV ^
talo t'' pri
600 do;
je zd&]
,e. A ^ upornost jo vso t kau ^ora opravljati l&ti 2^ o*" dekle, vsaj noče Se loti '^^klo. In drugo ! ^ leta	map. Neka-
' Kako	niso bile od-
-^0	pri
^etrti*^ P Oda ^ in jo pregleda-
Fo b v beži tab-^ . ? • ivoža^ . neizmerno
o '	^''ija pa noče, da bi
jo Harro presenetil sredi dela. In danes ji prinese pošta novo izpodbudo:
"Ljuba Rožamarija!
"S pospravljanjem pač ne boš mogla priti do kraja, ker je tre-ta pregledati tudi mape. Zato rajši pusti vse, kakor stoji in leži, dokler ne pridem. Nikakor ne smeš pustiti, da bi postrežnice same kje brskale. Ivana Friderika privedem s seboj. Uredi tako, da bo soba na zapadu zanj pripravljena, ker ima rajši večerno kakor jutrnje sonce. Ne pričakuj naju pred nedeljo.
"Tvoj Harro." Drobec zadoščenja se vtihotapi v njeno srce. Harro ji je pripisoval le premalo moči. No, zdaj bo videl! Rožimariji postane strašno hudo pri srcu. Oh, da bi le kmalu prišel! Teta Helena bi rekla, da nima prav nič značaja, gospod profesor pa, da je premalo moderna ženska.—
Drugi dan se vrže spet v svojo delovno obleko, iztrkuje in briše, piše in lepi listke. Potem naredi še imenike. Zvečer dobi celo pismo. V njem je žal samo dopisnica. V sredi kozarec krizan-tem in poleg—narisano—pismo. Zadaj je le nekaj besed:
"Ljuba Rožamarija!
"Kako mora biti človeku pri duši, če se iznenada znajde sam ?
"Tvoj Harro." O, Harro! Torej je imel oče prav, ko se je bal, kako bo njen mož sprejel beg. In tedaj spozna, da bi utegnil imeti njen stari Harro, ki ji je kazal zmerom samo dobroto in ljubezen, tudi svoje vogale in robove. Odpotoval je le zato, da bi ozdravil njen ponos in njeno vedenje, ki diši preveč po princesi. Zdaj bi lahko Rožamarija pokazala svoj značaj! Zdi se ji, kakor bi počivale oči tete Helene na njej.
"Zakon, tudi če je srečen," je modrovala, "je boj. Ženska ne sme že takoj v začetku popustiti in se čisto podvreči možu. Prevelika popustljivost izpridi moške. Ti bi imeli seveda najrajši Pepelko."
Rožamarija mora misliti na te besede. In vse to pospravljanje diši hudo po Pepelki. Večer, ki ga je morala mlada žena prebiti v teh mislih, ni bil prav prijeten ... In drugo jutro je šla v delavnico in si ogledala svoje delo. Te mape, ki še leže po vseh koncih in krajih, jo zelo motijo. Drugače bi bilo vse tako lepo in z Lizino pomočjo tudi priročno urejeno. Ogromno delo, to si mora Rožamarija priznati. In obupana zakonska sužnja se z vzdihom odpravi na poslednji kos dela.
Strah ji daje pogum in naglico, kajti za vse na svetu ne bi zdaj marala, da bi jo Harro presenetil. In potem fldbije ura prostosti. Poslednja mapa je ureje;. na. Rožamarija gre po kopeli v spalnico. Liza ji umije lase, potem pa večerja z valovečim plaščem okoli ramen. Dopisnice ni, toda jutri je nedelja. Ponoči sliši nekakšen ropot, toda Rožamarija spi tako globoko in trdno po svojem delu, da ga do jutra pozabi.
Enaintrideseto poglavje Praznik posvetitve peroti Rožimariji se zazdi potrebno, da zaključi svojo dobo Pepelke s svečano preobleko. Odloči se za vijoličasto oblačilo s starimi srebrnimi čipkami. Sicer je ne bo nihče v njem videl, vendar pa to zelo dobro de njeni nekoliko ranjeni samozavesti. Kos princese je ostal v njej, čeprav se je tega otresla. Pepelka je bila pač služkinja, potem pa je postala kraljica. Svoje lase komaj ukroti, tako so mehki in puhasti. Okoli glave so se ji razprostrli kakor svetniški soj. In še mehka
vijolična barva poleg. Zdi se ji potrebno, da prebrska svoje zaklade in si nadene star, velik obesek iz srebra, z žarečim ame-tistom, ki ga držita dva kovinska leva. Tedaj nekdo tiho potrka na vrata, trkanje, ki ji požene žarečo vročico v lica.
O, Rožamarija, ki je čisto brez značaja! Samo trkanje in vse si pozabila! Kako si mislila, da boš hladna in presenečena . . . Zdaj pa čutiš samo veselje, da ti razbija srce, kajti on je spet tu. Pohiti k vratom in omahne v njegov objem.
"Roža, moja Roža! Ali boš še kdaj pobegnila od doma?"
"Nikoli več, ne, ne," stoka Rožamarija vsa blažena. Odvede jo v zavetje in jo vzame na kolena. Tu lahko brede po njegovih kratkih kodrih in se skrije pred višnjevim, jeklenim leskom njegovih oči. Kajti saj ni treba, da bi videl vse, kar je zapisano tako razločno v njenih sivih laseh.
"Harro,- saj ne bi bila mogla uiti, če bi bil ti vedel, in vsega ti tudi nisem mogla napisati. Nemogoče je bilo. In oče je takoj slutil, da boš z menoj nezadovoljen."
Harro se je smehljal tako zlobno, tako premišljeno.
"Tako, slutil je. Lepo je to. Povej, ali me misliš še kdaj skrivaj zapustiti, če boš imela še tako dobre namene?"
"Nikoli več!" mu obljublja Rožamarija, hudobna Roža, ki ve, da tega ne bo nikoli več storila.
(Dalje prihodnjič)
'Vinegar Joe' Slogs
The new army chief of ground forces. Gen. Joseph W. (Vinegar Joe) Stilwell, recently made a flying visit to muddy Okinawa where he took command of the 10th army, formerly led by Lt. Gen. Simon B. Buckner.
v blag spomin
šeste obletnice smrti ljubljenega soproga in očeta
JOHN STRNISA
ki nas je za vedno zapustil dne 5. julija 1939
Hladna Te zemlja že šest let krije, mirno in sladko v grobu zdaj spiš, mi pa ne moremo bili veseli,
ker so to žalostni spomini za nas.
Luč naj nebeška za vedno Ti sije. v mislih med nami boš vsak čas in edina zdaj tolažba nam je š« ostala,
da bo pri Bogu enkrat srečno svidenje!
Žalujoči ostali:
Catherine, soproga John Strniša Jr., sin Mary Reith, Ann Gavaghan in Emma Odanovich, hčere
Cleveland,
1945.
Naznanilo in zahvala
1879
1945
S tugo in žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nemila smrt posegla s svojo koščeno roko v našo sredo, in da je za vedno nas zapustil naš predragi soprog in ljubljeni oče
Valentine tE^urfe
Pokojni oče je umrl dne 18. maja ob 6:45 uri zjutraj na posledicah težke operacije. Star je bil 66 let in je bil doma iz fare Bloke, vas Hudi Vrh. K večnemu počitku v naročje matere zemlje na Calvary pokopališču smo ga položili dne 21. maja po opravljenih cerkvenih obredih v cerkvi sv. Vida.
v dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem sorodnikom in prijateljem, ki so v dneh britke žalosti, nam izkazali svoje sočutje in nam bili v veliko tolažbo in pomoč. Posebno zahvalo naj sprejmejo: Mr. in Mrs. Jack Turk in družina; Mr. in Mrs. George Turk in družina; Mr. John Beber; Mr. in Mrs. John Steklasa; Mr. in Mrs. Louis Kiirsch, ter Stella Bra-nizel.
Najlepšo zahvalo izrekamo sledečim, ki so s krasnimi venci, šopki in cvetjem okrasili krsto pokojnega:
Mr. in Mrs. Jack Turk in družini; Mr. in Mrs. George Turk in družini; Mr. John Beber; Mr. in Mrs. Joseph Modic in sinovom, E. 62 St.; Mr. in Mrs. John Steklasa in hčeri Josephine; Mr. in Mrs. Louis Kirsch in sinu Robert; Mrs. Katherine Domaszewski; družini Regal; Mr. Rudolph Zupančič in družini, E. 72 St.; Mr. in Mrs. Ray Stuerzenberger; družini Barendt; Mr. y Mrs. Bud Carr; Mr. in Mrs. John Centa; Mr. Harry E. Fuller; Mr. in Mrs. Walter Illiff, St.; Mr. in Mrs, Walter Illiff, ml.; družini Krejci; Mr. in Mrs. Joseph Kraiger; Mr. in Mrs. Frank Knafels; Mr. in Mrs. A. Korošec; Mr. in Mrs. Louis Krivacic; Mr. Ernest Maxey; Mr. in Mrs. Joseph Marzlikar; Mr. in Mrs. Louis Novak; Mr. in Mrs. John Podrzaj; Mr. Dick Proudfoot; Mr. in Mrs. Ralph Ricksecker; Mr. Martin Štrukelj in družini; Mr. Stephen Williams; Dr. Carniola Tent, št. 1288, The Maccabees; Dr. Lipa, št. 129 SNPJ; Henry P. Boggis & Co. Employees; Cleveland Graphite Bronze Co.; Athletic Club; Bridgeport, Ohio plant; Foreman's Club; Department Heads Plant 4; Old Guard Club; Diesel Dept. Night Shift; Personnel Dep't; Personnel Dept. Plant 4; Silver Plating Dep't; Waltonians Club; National Acme Co. Employees.
Hvala lepa tudi Mrs. Mary Langenfus in Mrs. Mary Znidaršič, ki so obiskale sosede in zbrale za krasni venec in darove za sv. maše. Najlepša hvala sledečim sosedom za prispevke:
Mr. in Mrs. Plavcan; Mr. in Mrs. Babic; Mr. in Mrs. Urbiha; Mr. ih Mrs. Hannibal; Mr. in Mrs. Korošec; Mr in Mrs. Markolia; Mr. in Mrs. Sustar; Mr. in Mrs. Fink; družini Pozelnik; družini Sire; Mr. in Mrs. Cevka; Mr. Frank Cevka, ml.; Mr. in Mrs. Kolegar; Mr. in Mrs. Legan; Mr. in Mrs. Pajk; Mr. in Mrs. Zbasnik; Mr. in Mrs. Znidarsic; Miss Eleanor Znidarsic; Mr. in Mrs. Lokar, Mr. in Mrs. Bogovich; družini Goegge; Mr. in Mrs. Podrzaj; Mr. in Mrs. Krivacic; Mr. in Mrs. Turkman; Mr. in Mrs. Piks; družini Skully; Mrs. Langenfus; Mr. in Mrs. Mramor; Mr. in Mrs. Mlakar; Mr. in Mrs. Auth; Miss Theresa Beck; Mr. in Mrs. Brezar; Mr. in Mrs. Poklar; Mr. in Mrs. Jancigar; družini Trcek; Mr. in Mrs. Walters; Mr. in Mrs. Zupančič; Mr. in Mrs. Kodric; Mr. in Mrs. Kikel; Mr. in Mrs. Duilo; Mr. in Mrs. En-gert; Mr& in Mrs. Centa, Addison Rd.; Mr. Frank Kerze.
Prisrčno zahvalo izrekamo vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše pokojnega soproga in očeta. Zahvalo izrekamo sledečim:
Miis Mary Alich; družini Bogovich; Mrs. Stella Branizel; Mr. in Mrs. Bud Carr; Mr. in Mrs. Joseph Centa; Cleveland Graphite Bronze Employees of Bridgeport, Ohio; Mrs. Katherine Domaszewski; družini Mr. Frank Faletich; Mrs. Anna Garvas; Mr. in Mrs. John Gornik; Mr. in Mrs. John H. Gornik; Mr. John Gornik (C. G. B.); Mr. in Mrs. Wm. Greenwald; Mr. in Mrs. Gregorac; Pvt. in Mrs. Frank Grchar; Mrs. Theresa Gruden; Mrs. V. Greczanik; Miss Bernice Greczanik; Mr. in Mrs. Wilbur Helm; Mrs. Josephine Hrovat; dru
žini Ivančič, E.(61 St.; Mr. in Mrs. John Javornik; Mr. in Mrs. A. Jersan; Mr. in Mrs. Louis Kirsch; Mr. in Mrs. Frank Knafels; Mr. in Mrs. A. Korošec; Mr. in Mrs. Louis Krivačič; Mr. in Mrs. Frank Lach, E. 71 St.; Mrs. Katy Lah; Mrs. Edward Lamport; Mrs. Mary Langen-fuss; družini Mr. Henry Laurich; družini Leskovic, Madison, Ohio; Mrs. Elizabeth Ludvig; Pfc. Frank Mar-olt; Mr. in Mrs. Anthony Meklan; Mr. in Mrs. V. Miklavž; Mrs. Mary Misič in družini: družini Mramor, Schaefer Ave.; Mr. Clyde McKeon; Mr. in Mrs. Stanley Oster; Mr. in Mrs. Rudolph Otoničar; Mr. Vic Opaskar; Mr. in Mrs. John Paulin; Mr. in Mrs. Matt Pakiž; Mrs. Mary Palčič,' Miss Mary Palčič; Mr. in Mrs. John Pale; Mr. in Mrs. Anton Petkovšek; Mrs. Theresa Petkovšek; Mrs. Petrovčič; Mr. in Mrs. Jos. Pikš; Mr. in Mrs. John Podržaj; Mrs. Antonia Prebil; Mr. John Renko; Miss Mary Sajovec; Mr. in Mrs. Jack Serak; Mr. in Mrs. A. Selan; družini Bogovich; Mr. John Simončič; Mr. Leopold Simončič; Mrs. A. Skander; Miss Jean Skander; Miss Ann Skully; Mr. Frank Skully; Mr. in Mrs. August Skully; Mr. Herman Skully; Mr. in Mrs. Frank Sober; Mr. in Mrs. John Steklasa; Miss Josephine Steklasa; Mrs. Ray Sternot; Mr. Alois Sustar; Miss Iva Trškan; Mr. in Mrs. Jack Turk in družini; Mr. in Mrs. Frank Shega; Mr. in Mrs. Anthony Urbas; družini Wenzel; Mr. Will Wenzel; Mr. Rudolph Zupančič; Mr. in Mrs. A. Zupančič; Mr. in Mrs. Louis Zorc.
Najlepša hvala vsem, ki ste prišli pokojnega pokro-piti. ko je ležal na mrtvaškemu odru, kot tudi vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče.
Nadalje se želimo lepo zahvaliti pevcem Glasbene Matice, ki so zapeli tako ganljivo žalostinko ob krsti v pogrebnemu zavodu.	^
Hvala lepa duhovnu cerkve sv. Alojzija, ki je podelil zadnje sv. zakramente pokojnemu v bolnišnici, ter Rev. Baragi pri cerkvi sv. Vida za opravljene pogrebne obrede v pogrebnemu zavodu, darovano sv. mašo pri pogrebu in za obrede ob grobu na pokopališču.
Zahvalo naj tudi prejmejo častni pogrebci ter Jos. Žele in sinovi pogrebni zavod za izvrstno voden pogreb in vsestransko najlepšo poslugo.
Dalje najlepša hvala Mr. John Tavčarju in Mr. Joseph Trebeč za lepa ganljiva govora v poslovitev pokojnega ob odprtem grobu, ter društvu Carniola Tent št. 1288 T. M. in društvu Lipa št. 129 SNPJ za vso pomoč in hitro izplačitev posmrtnine.
Našo zahvalo tudi izrekamo vsem onim, ki ste dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu, in sicer:
Mr. Les Daily; Mr. Louis Kirsch: Mr. Louis Novak; Mr. A. Selan; Mr. John Steklasa; Mr. R. L. Shubert; Mr. Anthony Urbas; Mr. Jos. Voltman; Mr. Ed. Zupančič, in drugim, katerih imena slučajno nismo dobili.
Torej, še enkrat vsem skupaj, prejmite našo najpri-srčnejšo zahvalo za vso tolažbo in pomoč, ki ste jo nam na en ali drugi način izkazali v teh dneh. Ako smo slučajno pomotoma izpustili ime katerega, ki je kaj prispeval, prosimo, da nam oprostite, ter se vam vsem skupaj enako najlepše zahvaljujemo.
Dragi, nepozabni soprog in ljubljeni oče! Odšel si iz naše srede v kraj večnega spanja. Težave tega sveta si prestal in zdaj počivaš v hladni ameriški grudi. Brit-ko nas je zadelo, ko Te je kruta smrt iztrgala iz naše srede, a spomin na Te bomo ohranili v naših srcih do konca dni, dokler se enkrat vsi skupaj ne snidemo tam nad višavami, kjer vlada večni mir in pokoj!
Žalujoči ostali:
FRANCES, soproga; VALENTINE, EDWARD, FRANK; S 2/c STANLEY in VICTOR, sinovi; FRANCES ZORC, hči; JACK ZORC, zet; JENNIE in MARGARET, sinahi; LARRY, vnuk; FRANCES MARIE, vnukinja.
Cleveland, Ohio, dne 5. julija. 1945.
BOLTEŽAR
F. S. FINŽGAR
(Nadaljevanje)
Ni poležal Za trenutek samo. j Čudovita sila se ga je polastila, plameni so se odsevali v njegovih očeh, ki so oživele, zmagovite, osvete željne. Ko je vstal, je začutil, da gre laže, da kolefio ne kleca več tako silno. Vzel je vrv in otvezel kozjo družino, potem pobral Bogca in sv. Tri kralje, jih stisnil krčevito k sebi, nategnil vrv in dvignil z ležišča Čado z mladičema vred. Nato je segel po plamenečem polenu na ognjišče ili vrgel prasketajoči zubelj na podstrešje v kup sena.
"Prišla je ura — pojdimo ji naproti, otroci!"
Boltežar ni zapehnil vrat.
Čada se je popela po grebenu, vrv se je nategnila, in hro-peči starec se je spotikal in padal, noseč križ in šepetajoč molitve.
Vrhu griča, pri tršu, je Boltežar. Roka je izpustila vrv — onemogla, trudna. Čada je obstala za krmom in žalostno zameketala. Ko je mrzla pomladna rosa omočila vroče starčeve prsi," se je vnočiv predramil, oprl na komolec in se za-okrenil, da je naslonil hrbet na kamen, in pogled uprl na kočo, ki se je komaj kot umazana kopa dvigala iz noči . . .
"Prišla je ura. Bog bodi zahval jen zanjo!"
Desnica je pritisnila k prsim s krčevito, zadnjo močjo križa-nega Kristusa; hropenje je pojemalo in se izpreminjalo v tiho, slabotno šumenje.
Starcu so kapale solze iz oči,
drsele po bradi — in močile tr-njevo krono Kristusovo. Oba žeblja na rokah Križanega sta odnehala, telo Odrešenikovo se je odtrgalo od križa in se nagnilo na starčka ter ga z rokama objelo krog vratu . . . "Pridi, dobri in zvesti hlapec . . " "češčena Marija — ki si zame «a svetem križu umrl ..."
Pretrgano brez besedi — je molilo to ubogo srce —^ nebesa so se nižala — in mu hitela naproti . . .
Bolest je ginila z lica, krog ustnic je poigraval smeh
Boltežar je zagledal kočo — sijajno, mogočno! Rastla je v solnčni zarji, kipela kvišku, se dvigala in plavala proti nebu, stran od grde zemlje, proč od razbojnikov — vedno više — in više — do zvezd — tam se je razlila in raztopila v grad nebeški — zadonela je — pesem — Kristus mu je namignil — sv Boltežar je prijezdil na belem konju in mu pokadil pot v nebesa z zlato kadilnico . . .
Tedaj je zapokalo in zahre-ščalo tam doli pod poseko. Sle me goreče koče se je sesedlo, Boltežarjevo telo je še enkrat vztrepetalo —, milijoni isker so se dvigali iz pogorišča proti nebu in obsuli cesto, po kateri je potovala duša z doma — v do movino . . .
(Konec)	/
smoli sploh ne morejo uiti in jih ujame prav tako ali še bolj gotovo. Med milijoni jih poišče in zadene neverjetno točno.
Taktika, s katero se takšni judje branijo neizogibne usode, je popolnoma napačna. Te njene žrtve menijo, da bodo, če se potuhnejo in prilagodijo vsakdanjim udarcem, ušli pastem vsakdanjega živlijenja. Prav s tem pa svet opozarjajo nase in izzivajo neizbežni zakon serije. Saj niti niso dovolj gibčni, da bi se mu umaknili, niti dovolj ak-
COME ABOARD
for a Gala One Day Vacation
rur tAl« m iuuri;ut on luxNiNft tAii uNii
^ ^ IHI tilM AN9 IIAUTirUl OU ■URNINS UII URI«
Iho^amiewtt
IV. 8:00 A. M. RT. 7:45 P.M.
ItOUNP T KIP Sundoyt end Hobdoyt, $3.00
refreshments, "ihore leave. Come back
mm POinT cruise
lOVi Hours of fun Here's a whole vacation of fun crammed into one exhilarating day. 7 glorious hours aboard ship... music, dancing, entertainment. 3% hours' "take this exciting cruise, a NEW PERSON I
RomnnTic drhce cruise
LV. (1:30 P.M.	3% Hours of fun
RT.11;45P.M.
sloo Come, folks! Leave steaming pavements
SohirJayt. SI.U
behind, and sail into the moonlight. Dance to Al Berordi's music ... sip frosty drinks... relax on o breeze-swept deck... hours of invigorating fun!
/w* £W ^(4 Sdeef Pi€%
PHONE Cherry 6689

Buy Tflck^ts at Pier
or in advance at Burt's Inc., 1101 Euclid Ave.
"Človek S smolo"

tivni, da bi se mu uprli. Najtež- Ue nesrečen, se kajpa čudi in
pogum in samostojnost, ki bi jo bila lahko odpravila brez težav in sledov, se stopnjema izoblikuje v popolnega "človeka s smolo."
Za srečo in nesrečo v ljubezni je prvi doživljaj velikega pomena. Ta prvi dogodek v ljubezni se zdi kot zgolj slučaj, v resnici ga je vendarle izzvala najbolj skrita notranja narava onega, ki ga je hotel imeti. In pozneje se isto ponavlja še često, seveda srečno ali nesrečno, z uspehom ali neuspehom. Kdor osta-
je pa jim je zato, ker sploh ne vedo, kje in kakšna je njihova sreča. Zato tipajo in iščejo, pa zmerom — v praznem! Saj ni čudno, če je vse narobe . . .
Sicer pa moramo pomisliti, da imajo ti "smolneži" tudi nekje svojo srečo, ki pa je ne znajo najti, če ujamejo samo neznaten košček te sreče, malo zemeljskih dobrot, se jim kar tako izmuznejo iz rok. Ne tako kot pravljičnemu kralju Mida-su, ki se mu je vse, česar se je dotaknil, spreminjalo v čisto zlato. Pri njih pa se vsak drobec sreče spreminja v izgubo in smolo. Po nekih neznanih in strašno krivičnih zakonih!
Ta "zakon" se uveljavi ,že v prvi mladosti. Nekateri otroci imajo povsod izrazito smolo in odrasli jim radi še grozijo, da jih taksne ne čaka mnogo lepega v življenju in bodo pač zmerom med onimi, ki jih dobivajo po hrbtu. Otrok se boji bodočnosti in že ima prvo podlago, da ga začne kruto preganjati oni neizbežni zakon. Komur je okolica že v prvih letih odvzela ves
pritožuje, da ima zmerom in povsod enako smolo.
Preprosti pregovor, po katerem je vsak svoje sreče kovač, vsebuje globoko resnico. Kovač svoje nesreče pa udriha stalno na isto mesto, skoraj po svo-
jem palcu; dasi ga boli, udriha dalje in ga niti ne umakne. Če je melanholičen, uživa kot estet svojo bol, če je^^ pesimist, pravi, da sp bolečine zanj že sistematične, Če je heroik kot Nietsche, ustvari iz svoje nesreče življen-sko himno, s katero premaguje to bol. Smešni so samo mali nesrečneži in "smolneži" povprečnih kakovosti, ki imajo svojega angela varuha le toliko, da se sicer spodtikajo nad seboj, pa si pri tem le nikoli ne zlomijo vratu. Zato njihova usoda ni najbolj tragična in bi bilo zelo napak, če bi jih obžalovali.
l^RUJSER
CENTRALNI ODBOR AMERIŠKIH SLOVENCEV V CLEVELANDU ZA JUGOSLOVANSKO POMOČ
priredi
"SLOVENSKI DAN"
V NEDELJO 8. JULIJA 1945
NA PRIJAZNIH PROSTORIH
SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA
NA RECHER AVE. V EUCLIDU
PROGRAM;
Proslava zmage nad fašizmom in nacizmom Petje: Slovenski pevski zbori zapojo skupno.
Govori: Govorniki, nekateri došli iz stare domovine.
Zabava na prostem In/ples v dvorani.
* * *
Na la dan pohitimo vsi zavedni Slovenci iz Clevelanda, okolice
in bližnjih mest na to pomembno proslavo!
Vabi, za odbor:	Joseph Okorn, tajnik.
Za vse nadaljne informacije se obrnite na: Joseph Okorn, 1096 E. 68th St., Cleveland 3, Ohio.
Smolo ima oni, ki nima poguma za srečo. Kdor se odreče sreči, ga čaka smola. Kdor že v naprej dvomi o svojih uspehih in ima za vsako delo sto pomislekov in izgovorov, ima vse pogoje, da se ga loti in drži smola prav do konca življenja.
Kdor je tako pripraven za udarce usode, doživlja dan za dnevom nešteto prilik zanje. Kajti s smolo se druži še večja smola prav tako kot denar z denarjem. To je temeljni zakon za ljudi s smolo. Kdor' jo ima, jo goji v svoji notranjosti in je sploh ves ustvarjen zanjo, mu je zmerom za petami. Zato pa čaka onega, ki ima srečo povsod, spet samo sreča.
Izraziti "smolnati" ljudje se že vnanje spoznajo na prvi pogled. Sklonjeni in potrti hodijo pod težo nesreče, ki se ji ne znajo in ne morejo upreti. Pritajeno se stiskajo ob krajih, najrajši ob zidovih in .nastopajo mehko in boječe. Skoraj vselej se pokažejo nevidni, tihi in po možnosti neslišni. Zdi se, da hodijo po svetu z večjo skrbjo, kako bi odvrnili od sebe pozornost življenja. Zato je razumljivo, če se skrivajo in ponižujejo sami, da bi jih nihče ne opazil. Najbolj žalostno pa je kljub vsej njihovi skromnosti dejstvo, da svoji
DR. P. B. VIRANT - Optometrist
PREGLED OČI — PREDPIS OČAL Uradne ure: 9:30 do 12:00; 1:30 do 5:00 Zvečer: 6:30 do 8:30 v sredo in soboto 9:30 do 12:30 15621 Waterloo Rd.	Cleveland, Ohio
v poslopju North American Banke
Za sestanek pokličite IVanhoe 6436
STAVBENIKI IN HIŠNI POSESTNIKI!
Pri nas dobite vedno cementne bloke — najboljše vrste, kakor tudi les in sploh vse stavbene potrebščine.
Bliss Coal & Supply
22290 LAKELAND BLVD. Naš telefon je KE 0808
Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke
The May Co.
KUPUHE TUKAJ V HLADU IN UDOBNOSTI

..v -v ■'	j,	■




Sedaj naprodaj po prav posebni ceni!
44-koinadna kristalna posoda za 8
za poletno postrežbo in vsakdanjo rabo skozi celo leto
Blesteči kristal z vdelanimi vzorci sadja na sredi in obliki dvignjene kite. Vključuje 8 plitvih krožnikov, 8 majhnih krožnikov za maslo in kruh, 8 časic in krožnikov, 8 krožnikov za juho, 1 veliko taco, 1 posodo za zelenjavo, 1 posodo za sladkor in smetano.
2.99
THE MAY COMPANY . . . PETO NADSTROPJE
Za delavce Za delavce
THE TELEPHONE CO. POTREBUJE
ŽENSKE ZA HIŠNE SLUŽABNICE
ZA POSLOPJA V DOWNTOWN ZA VES DAN ALI DELNI ČAS Polni čas šest večerov v tednu od 5.10 pop. do 1.40 zj.
Stalno delo—Zahteva se izkaz državljanstva—Zglasite se-Employment Office, 700 Prospect Ave., soba 901 ^
od 8. zj. do 5. pop. dnevno razven ob nedeljah I
The Ohio Bell Telephone Co
d
Mali oglasi
POPOLNA ZALOGA
pies, kekov, kruha in kuchen
Specialna naročila za "BIRTHDAY" KEKE
Binder's Bakery
7309 WADE PARK AVE.
Izvršujem vsa stavbena dela, ki so potrebna pri hišah. Predelujem hiše in trgovine. Brezplačen proračun JOHN ROTAR
Building Contractor 1494 E. 222nd St. KE. 4323 Euclid, Ohio
SOUND SYSTEM INDOOR OR OUTDOOR
Posebni popust za društva
B. J, Radio Service
1363 E. 45 St. — HEnd. 302#
ŽENSKE
ZA ČIŠČENJE UI
od 10. zv. do 6. zj. f Dobra plača od ure: Katero zanima, naj se zglasi na Employment Office! Marquette Metal Prod* 1145 Galewood Dr., St. Clair Ave.

200 PAROV LAHKIH
ELASTIČNIH NOGAVIC
MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Bd.
IV 9611
Odprto ves dan v sredo —ob nedeljah zapremo ob G zv.
OGLAŠAJTE V-
"ENAKOPRAVNOSTI"
THISiSTHE WAY I CAN USE THEM!
Moški in ženske
ZA TOVARNIŠKO DEl{
ŽENSKE
. ASSEMBLERS— INŠPEKTORICE SOLDERERS— PUNCH PRESS OPERATORICE I
MOŠKI
SET-UP (AUTOMATIC STOCK ROOM POMOČI INŠPEKTORJI ; TOOL MAKERS ; TOOL CRIB ATTENDAi LATHE DELAVCI; BRAZERS i SHIPPERS ; POMIVAČI OKENe
I
Dobra plača od ure^' 10 ur na dan š
(
Definitivna povojna bo^l
THE BISHOP &BAB| i , MFG. GO.
1285 EAST 49ih ,
M
Jacket Dress Is
War Bonds Aid
Tovarniški deto
PRESS HANDS; k MACHINE OPERATE n GALVANIZEBS (1
Delavci za sploŠO* p tovarniška dela n
Dobra plaČa od ur®' te overtime ži
J L Steel Barrel J®
8806 Crane Av«-,
En blok južno od ____
_:__Jte
jer na
Mali ogW
STENSKI PAP^Sv preostale role, dovolj sobo, po I Barve, varniši in 8903 Wade Park _SW 2556^^'
ZA
Weathers
KOMBINACIJSKA ZIMSKA ' MREŽE
pokličite /
CHARLES NOBPj MU 2292 ali RA
u
^ i 4
NOVA IZDA;
er if
Angleško-sIoV^^'
že
The trim smartness of this rosy-pink and black jacket dress, with its wide shoulders and full sleeves, can be duplicated by a home-sewer. Be well-dressed and patriotic, too, buying War Bonds with your savings by
sowing.	U, S. Treasury Department
besednjak Vse
(English-Slovgfar
Dictionary)
Sestavil Dr. F. J* ^ Cena $5.00
If
Dobi se v uraj ENAKOPRAVNA Ig. 6231 St. Clair m
on
Cleveland 3,