Tečaj
XIV.
îv> v ■
List M.
gospodarske, obertnijske
in
národsk
Ishajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 i!.30kr
V Ljubljani v sređo
maja 1856.
Nova koristila znajdba.
Židovom prav terpežno farbo dati.
V nemškem obertnijskem časniku „Baier. Gewerbebl." se močno priporoča ta znajdba in ker vémo, da se marsi-
krat za zidove cerkev, zvonikov in druzih poslopij, ktere makanje ali spiranje grojzdja je tudi za to dobro bilo, da dež spira in solnce prepeka, potřebuje taka stanovitna je grojzdje bolj rastlo in jagode so debeleje bile pa tudi
rabili, zraven pa tudi skušali drugih pripomočkov, zagotov-Ijajo, da spirati grojzdje z limovo vodo, ktera se napravi, ako se poldrugi funt ali dva funta lima raztopí v 40 boka-lih vode, ni le naj cenejše temuč tudi naj gotovše zdravilo bolnega grojzdja. Skušnja je lansko leto učila, da to po-
tudi očém prijetna farba , tedaj naznanjamo tudi našim bravcem to pripravo, ktero je po dolzih in dražih skušnjah
pa
Tiroljci, da se grojzdi
se manj razpokovale. Priporocajo pa
morajo ob pravem času pomakati v to vodo, in to je dr. Adalbert Redenbacher znajdel. Naj bolji in naj bolji berž izzačetka ko začne plesniti. Kadar se je plesni-
ne more pomagati več
in ugnjezdil,
kup za tako farbanje sta zeleni vitrijol (Eisenvitriol) vec še precej razširil in pa plavi vitrijol (Kup fer vitriol) ; oba sta na prodaj ta voda kakor tudi takrat ne, kadar se bolezen prikaže z
v stacunah
V»,
Ravná se pa se s tem ali unem takole: Vi- neznano silo.
tri jol se raztopí v merzli ali gorki vodi, in zid (rajh) ali
(Kako Rusi spravljaj o svoje žito). Rusovske
kamni se namazejo s to vodo ali pa se kamni poloze v to žitnice niso kaste kakor pri nas; njih žitnice so podze-
meljske jame. In dolgo se dobro in zdravo ohranuje žito v njih. Na Rusovskem namreč skoplejo na njivah globoke jame; na dnu in stranéh jih zadelajo z ilovco; na dno po-
namako; ko so nekoliko casa se namakali, se dajo na soncu
na kamnu farba , ktera
v • . •
Kmali se vidi na zidu ali
v 24 urah že večidel tako stanovitna, da se pozneje ne
posusiti.
je . « *	—~ -------- ------ --------------1 — — i-------j- —	j
spremení več, pa če se tudi spremení, je še lepša kakor lože še slame in tudi straní zadelajo ž njo, in potem vsu-
jejo žito v taki hram. Ali jame ne nasujejo do verha z
izpervega
Ce več ali manj se raztopí vitrijola v vodi, toliko bolj žitom , ampak za 4 čevlje je pustijo na verhu prazne
ali manj očit na je farba. Borno povedali bolj na drobno kakt3
in kaj.v	' t y
Če vzameš 3 lote z el en ega vitrijola (Eisenvitriol )
bokalu ali pintu (Mass) vode in storiš z
ki ga
y
da
ga zmerzlina ne doseže ; ta
j; zni prostor
slamo in čez slamo namečejo perští, potem pa orjejo čez
in
ga raztopiš v
gon
raztoplino kakor smo pofarbaš, ble do rumen.
rekli
?
bo zid ali kamen
y
6 lotov ravno tega vitrijola raztopljenega v bokalu ali
in vnovič sejejo. Na to vižo si hranijo žito več kot tri leta, ktero v teh podzemeljskih hramih tako zdravo in čisto ostane, kakor da bi bilo še le včeraj noter djano bilo. — Pravijo, da zadnje dvé leti so na Rusovskem grozno veliko žita na
pintu vode, naredi že bolj očitno rumeno farbo.
Ce se
ga raztopí
12 lotov v bokalu vode,
imaš
to vizo pospravili v teh podzemeljskih jamah, ktere so se začele sedaj odperati.
r u
d ečkasto-rumeno farbo.
BI - 11M^^ff^.-'ftâj .JULII ■ jm «H M\ MMb » A jft j íh iiJtHBfcJ f" L] _ ^H	~ W TtL	El
Ce se pa zelenega vitrijola vzame ravno toliko kolikor vode. cika rumena farba še bolj na r u d e č o, tako, da
je skor rudeča.
Ako pa kamen ali rajh popred
šišk ali hrastove skorje
Pismice tícicam v #
i
namažeš
z raztoplino
vertih in na polji !
Nikar mi ne zamerite, da na Vaš prijazni dopis v Novicahu še le danes odgovorim, pa sprejmite ob enem tudi lepo zahvalo, da ste nas jele z milimi svojimi pesmicami
yy
spet razveseljevati, čeravno smo zaslužili, da bi nam bile
V/ V/
in
ga cez
24 ur
v
se
le. ali
?
še
že davnej slovo dale, ker res je, res, kar tožite, da ne le
pozneje namažeš z vodo zelenega vitrijola (6 lotov v bokalu vode raztopljenih) dobiš rujavo fàrbo. Kamen ali zid, ki se poprej z raztoplino šiškje kisline (Gallussàure-
namaže, berž pa, ko se je to posušilo, pofarba s
losung
mladi smerkolini vas ob prepovedanem času zalezujejo, te muč tudi starčev ni sram vam po življenji streči. In če
bi slavno deželno poglavar
za vas, naj
to raztoplino, dobi plavkasto-cerno ali černo farbo.
Ako se 6 lotov plavega vitrijola (Kupfervitriol raztopí v bokalu vode, dá ta raztoplina kamnu in zidu p la v-kasto-zeleno farbo, ktero zrak čez delj časa spremení v bledo-zeleno. Ako se pa rajh ali kamen najprej s toplino šiškje kisline namaže, in ko se je osušila, berž z imenovano vodo plavega vitrijola pofarba . dobí včasih bolj včasih manj temno-zeleno, umazano -zelen o ali ru-
loviti, je
ta
ravno se je prosilo
stvo prepovedalo, spomladi in kadar valite, vas prepoved le malo pomagala, ker nekteri ljudje so že taki, da se ne morejo zderževati, da bi ne ropali gnjezd, in
drugi, da bi ne kupovali mladih ptičev iz prevelike Ijubezni
»
do njih. Vidi se tedaj, da nekterih razvad tudi postava ne more zatreti. Kaj tedaj storiti?
y
javkasto farbo kakor se je več ali manj šiškje kisline vzelo.
En pomoček vam, drage prijatlice moje, vém, in po mojih mislih je to edini pomoček, namreč, da greste pod okenca vsih učiteljev, duhovnih in šolskih, In jih milo
prosite: naj se usmilijo vas, in prav iskreno, pri vsaki priložnosti in neprenéhoma podučujejo

Gospodarske skušnje.
našim vertom in našemu
lani
0-
voda se j
P
P*

oj zdja)
južnih Tirolih tako poterdila, da vinorejci, ki so jo
mladost, da je nam samim, polju v škodo, ako se nezmerno zatirujete ve dobrotnice človeške, ktere, prepevaje slavo Gospodu nebes in zemlje, razveselujete tudi naše serca. Po mojih mislih zamore le
*J Cena zelenega vitrijola je 4 krajc., plavega pa 24 krajc. funt.	»
V	"
**) Sišk (Gallápfel) ali hrastovih skorij se namaka v ne mocném
vinskem cvetu. da se zagoltni stroj iz njih izvleće.
p o d u k m 1 a d o s t i naj več koristiti ; storite sem vam svetoval, in prav bo.
t e d aj
y
kar
Zdravstvujte !
Vaš stari prijatel iz Siške.
140
Rastlina.
Spisal Janez Tušek na Dunaji.
(Dalje.) VII.
Kakor dolgo je célica mlada, ji živež, ki ji doteka, tako dobro tekne, da raste. — Rast je pac težko zapopasti. Le tako si jo moremo misliti, da se med naj inanjše dele primordijalnega mešička in celicne mrenice novi deli nasedajo. Rast pa le inalo časa terpí, potem je celica do-rastla in še toliki živež ji ne pomaga nič, — rasti ne more več. Pri ti ali uni rastlini, pri tem ali unem rastlinskem delu nastopi čas, da je dorastel prej ali pozneje; pri eni rastlini ali pri enem njenem delu pa skorej zmiraj ob enem času. Kolikor pozneje je celica dorastla, tolikor bolj se je lahko izrastla; toraj mora pri mnogoverstnih rastlinah velikost cćlic kaj mnogoverstna biti. Tù so célice tako maj-hine, da jih še Ie več milijonov skupej zamoremo s prostim! očmí zagledati, tam une pa že lahko vidi dobro oko, postavimo, v bezgovem sterženu. Celice pavole so 1—2 pavcev dolge, predivove še menda celó 4—6 pavcev.
Ravno tako kakor velikost je tudi kaj mnogoverstna j) od oba cćlic. V mladosti so vse okrogle in mnogovoglate. Veliko jih tudi obderží to podobo za zmiraj. Velikokrat pa se izvlečejo v tanke in dolge nitke, ki skorej od konca do kraja rastline segajo, kakor v ličji. Mnogo jih je plošnjatih, kakor opeka, mnogo zvezdam podobnih itd.
Tudi zno trail ja čelična podoba se sčasoma spremeni. V mladosti ima celica Ie malo naprav, pa vender vse potrebne, ker nima druzega lišpa v svoji hiši, kakor zunanje stene in ognjiše. S starostjo pa skerbi tudi zmiraj bolj za lišp svojega stanovanja. Na čelično mrenico se počasi na-seda lišp mnogoverstne podobe. Posebne tište celice, kterih mertve trupla nam dajejo les, kažejo pod drobnogledom kaj lično in občudovanja vredno sostavo. Tii je viditi, kakor bi bilo brez števila okenc v steni, — tam kakor več versta lepih stopnjic krog in krog hiše do verba itd. To vse vzro-kujejo mrenice, ki se nasedajo mnogoverstno raztergane na znotranjo plat, in ki skoz previdljivo čelično mrenico blišijo. Ta prevelika čelična skerb za hišni lišp jo pa tako deleč zapelje , da ne Ie vse vrata živežu zaprè , temuč da tudi napolni včs znotranji prostor z nepotrebnim kinčem, tako, da ni nikjer več prostora za potrebni živež in nazadnje mora gizdava reva lakotě poginiti. V tem za njo žalostném pa za nas veseleni stanu je celica taka , kakor več listov po-pirja skupej zloženih. Kakor dolgo živi celica, naklada primordijalni mešiček svoj lišp v svojo sobo, pa vcasih že umerje, preden je soba polna. Peške v tepkah obstajajo iz tacih s terdnimi stvarnu napolnjenih cćlic; meso tepkovega sadů pa iz mehkih, s tekočino napolnjenih, le malo odebe-
Ijenih cćlic.
Ce so celice popoinoma odebeljene, je iz njih sostav-ljena stvar vcasih terja, kakor kost, postavimo, peške in košiće.
Kolikor debeleja je čelična mrenica, tolikor manj je v stanu živež v-se jemati in kmali bi mogel primordijalni mešiček lakote sahniti, akoravno bi bil krog in krog obdan od tekočine. Tako bi si bil sam skopal prezgodnji grob. Pa mož ni le pridnih rok, anipak tudi prebrisane glave, kakor smo zgorej rekli. On že vć, kje ga čevelj žuli, torej si je poskerbel potrebnih potov, ki vozijo med nakupičenim kinčem potrebni živež do njega. In tudi njegovi sosedje so mu kaj dobrotljivi, se vć, da tudi sebi, kjer so svoje pote in okna ravno tam napravili, kjer on, da njih živež lahko hodi skoz tanko čelično mrenico od enega do druzega. Pa na zadnje, ko se nakupičeni lišp le množi ili množi, se vendar le poti zmiraj bolj zabašejo; pridni mož, primordijalni mešiček, le malo živeža dobiva, torej začnč hirati, na zadnje je po njem
— nehal je živeti.
Da le primordijalni mešiček vodi čelično življenje in da čelična mrenica se za vse to nič ne peča, ampak da ga kakor popoinoma mertva obdaja, to vzrokuje teh delov ke-
miška sostava. Kemija je dokazala, da vse rastlinske celice so sostavljene iz ravno tistih pervin. Goba, ki se pod per-stom stopi in nestrohljivi mecesnjcv les, šibki mah in mo-gočni hrast, voljno lipovo listje in lepi cveti vertnice, ples-njoba in bodeče ternje: z eno besedo, vse, vse je sostav-leno iz ravno tistih stvari, ktero imenujejo kemikarji ,,cel-luloso". Od nje se primordijalni mešiček le razločuje, da ima v sebi gnjilca, kterega nima „cellulosa". Vse rastlinske in živalske stvari so sostavljene Je iz kisline ali kislica. vodenca, ogeljca in gnjilca. Se ve da se še sem ter tje druge pervine po malem nahajajo, pa poglavitni deli oiga-nizmov so le imenovane štiri pervine. Rastline imajo v sebi več ogeljca, živali pa več gnjilca. Tedaj se lahko vidi, da ni kislin tista dobrotljiva pervina, ki vsako življenje mogoče delà, ampak gnjilec , akoravno smo mu to lažnjivo ime dali. Tii pri celieah se vidi, da je perva podlaga krep-kejega ali počasnišega življenja le, če je več ali manj gnjilca v galvanizmu. Nobena celica ne more živeti brez gnjilca. Le v primordijalnem mešičku je gnjilec, toraj je tukaj središte celičnega življenja. \: čelični mrenici ga pa ni kar nič, torej je tukaj vse mertvo. V živalih je poglavitni del gnjilec, toraj je tudi živalsko življenje bolj krepko kakor rastlinsko. Toraj se mu pa velika krivica godi, če pravimo, da on življenje razdira, kislin pa oživlja *). Ravno narobe je, kakor je Schleiden v enem svojih rastlinoslovskih pišem pol v šali pol v resnici dokazaval in tudi lepo dokaza l
v *	-	t	i	li I
Življenje ni druzega kakor vedna sprememba. V vsakem trenutku so stvari v našem truplu drugačne. Vse te spremembe pa pospešuje gnjilec, in kolikor več ga je v kteri stvari, toliko hitreje se razvija njeno življenje, ker se gnjilec z drugimi pervinami sklepa. Ker je v rastlinah le
malo gnjilca, je tudi rastlinsko življenje bolj mertvo in leno. kakor živalsko.
Krajopisje.
Idrija na Krajnskem.
(Dalje.)
Moj pervi namen je poprašati: je li I ti rij a kot rudnik že dolgo znana? in kaj da imé Idrija prav za prav pomeni? — Dalje se na to vprašanje oklene dokaz: da imena gorá in voda spričujejo lego tega kraja na slovenski zemlji.
Na pervo odgovoriti ni kaj težavno, zakaj sporočila ustmene in pismene pripovedujejo najdenje živega srebra v letu 1497 od nekega škafarja, bivajočega v tej divji dolini, ki je bil k Fari ali spodnji Idrii prištevan in podložen to-minski gosposki. Skoda, da se imé njegovo ne vć, ker je z drugimi spisi vred v nekem požaru med 14. in sredo 15. stoletja v spodnji Idrii v plamenu zgorelo. Milovaje se morem ozreti na nesrečno spod nj o Idrijo o tistem času, kakor tudi enmalo grajati nečimernost tistih, ki ne vedó, če je kdo gosposki podložen, ga mora tudi zapisanega imeti velika kniga ondašnje sodnije; saj menda vendar spodnja Idrija in tominski sodniški sedež ništa ob enem pogorela. Prej ko ne je bilo le zaspanim rojakom veselje do iskanja oterpnelo; iščite toraj vi Slovenci na Tominskem, in kar nimatno, znamo najti!
Pa verni mo se še enkrat na preprostega kmetiča, kterega je voznik Kaeijan Anderlajn opeharil in iz svoje okolice kmali ljudi nabral v obdelovanje rudnika. Skafar je za prodano srebro dobljene dvajsetiee v žep stisnil ter potem lože živel, Kaeijan Anderlajn pa položil temelj koj takrat k rudokopu, ki po tein takem stoji že čez 358 let.
*) Gnjilec res ni prava beseda; raj ni gosp. Ve rtove jeto stvar pervi tako imenoval zato, ker se je iz gnjijecih mertvin toliko odločva. Pa tolažimo se, da nemška Stickstoff. perská in latinska azotum tudi za cemperice niste bolje. **) In medio virtus — je še zmiraj stara resnica. Res je , da ni
visjega življenja brez obilnega gnjilca. — ali ravno tako gotovo je, da brez kislina ni celó nobenega življenja.
Vred.
147
Dalj
ni nam tudi več temno, od kod imé Id
Naš slavili rojak gosp
D
Terstenjak je v 13
tečaj
i
79
listu
11
Novic" na 314. stí
pod člankom „Postaja ad Pu
mem skalovji. Tam v daljavi se zapazi mala lučica, in ako se ji približamo, najdemo rudarja, ki smodnik v skale za-
sipa, jih potem razrušiti. Pa večkrat se pri strelu na ru-darje kamenje vsuje, jih zlo poškodva in včasih celó umori.
blicanos" dokazal, da izvira iz indo
pejskih jezikov in
pomeni ,,
hr ib
u
(Bei
ar »
T
dokaz se popoln
ujema z
Vernivši se na drugo stran
idrijško okolico, ktera obstaja iz samih hribov; od tod tudi lavce , luč
vidiš griček,
• V
1
imé reke Id rice (Gebirgsfluss). Pa drugi dokazi so nain imena okoljnih hribov in vodá, na priliko*: „Na Gorah
„Podgorami", Merzla rupa
in zgoraj
pri njem de široko lukiijo , po kteri tuna iz svit
Po n jej se ruda in druge ro-
Košutnik
1 11
Černi
h

5 >>
U
■	I
lvrcs4%
Zlate skale", „T
Çaven", „Golaki", , „Cekovnik", „Bar",
lega v temno dno prigromí.
potije iz jame in v jamo pošiljajo; včasih se kteri po tuni v jamo pelje, pa prigodilo se je takim že večkrat, da se o
Kobalove planine
u
1 11
na Gr
„Zemlja", „Riže",
prevernjenji tune iz nje
prekucnejo, in sled
njih je v enem

Gornji
(kurji) verh
ti
itd
Vod
bila
", „Stanovec
i ii
Divi
U
ali
„Idrica",
11
Strug
U
1 11
Ko
í
ii
pavsko jezero", „Zala", „Rake4,
i
Nikova
mali in veliki Zelenec
i
„Kotlicek", „na Tomu",
kotu glava, v drugem truplo in v tretjem roke in noge. Res je prestrašen ta pogled za rudarje v jami, h kterim kak kosec života doletí, še bolj strašen pa glas za ubosro ženo

ii
Skrevna rana" pod sv. Antonom. Ker bi pa znale nektere vasi in postaje idrijške okolice tukaj na pravem mestu stati
1 dri ja
goda
o in e n i m
Žir"
i ii
u
ti
Podertij
nektere izmed njih: „Gre", „Ledine", „spodnja
verh", „Vojsko", „Ljubeljč", „Za-
, „Razpotje", „Pevec", „Bela";
in otrocice ubitega.
V drugem kotu počiva upehan delavec, pričakovaje merzle studenčnice, ktero vodarji ob določeni uri po jami
nosijo; toda revež se pri sami vodi malo okrepčá, ker sa
i ii
Cei
u
1 11
Pristava
Idi
ni
celo debele skali, ena proti spodnji ljubljansko cesto , kažete v svojih imenih kor skega stebla. ln kake imena nek nahajamo naš kotliček (idrijo)? Povsod odmevajo glasovi terinskega jezika. Tako menim , da so predmestj
drug
% pod sloven-
mogoltna podgana mu je med delom iz žepa kruh požerla. Dvanajsta ura se bliža, o kteri se rudarji v delu versté ; nazoči odidejo domů, in drugi se podajo spet na 8 ur v jamo, kjer že težko pričakujejo svojih naslednikov, ki zvečer
se
aje na 0b osmih nastopijo težavno delo svoje. (Dalje sledi.)
našega ma
Pod
ii
gorami",
u
11
(gasa)
i ii
Zemlja", „Bi
i verh"
ti
i ii
pi
Zagi",
G or nj
i ii
Za gradom
u
11 ' v u
vsrana ulica
5 11
Rize
i ii
Grapa
U
1
domaće hčerke, in po njih imenovani Pod
karji, Brušarji, Za
Zem
Novičar iz austrijaiiskili krajev.
Iz Železnikov 4. maja. — Preživeli smo že 4 dní
nar prijetnišega spomladanskega mesca , pa okusili dozdaj
garj
itd. domaći sinovi.
• v
se nic njegove slasti ; komaj smo se ta cas dobro vidili
Ker je pa bila ravno
govorica
od
udnika
i
bomo koj
tega
poprijeli ter nekoliko imenitnejega razglasili
ljubo solncice, ker skoraj
vedno jo hladu dež plahtá, in danes
je celó z gora sneg v
ravnino primahal. Upamo vendar
i
Čudno se domorodcu kot popotniku zdi, vidivši nekdanji da to, ako kaka zmerzal zadej ne pride, za polje ne bo
.	_	_	___	-	,	. ..	.	V .	1 • 1 «.	V	' 1«.	1	v « .
gosti ffojzd visokih smrek
jelk
1
bukev in stoletnih hrastov imelo slabih nasledkov.
Skoda bi bila pac velika, ker žita
spremenjen v mestice, ki s svojim od Benečanov sozidanim že delajo klasje in obetajo obilno kruhka. Lastovke, navadne
kljuba divjosti in samotni pušavi preteklih 358 let. oznanovavke vigredi, pa se nam še niso prikazale, akoravno
gradom
Pod mestom se odgrinjajo od dne do dné dra

do nas čez gore nimajo posebno delec iz svojega zimskega zakladi — slava in sreča kranjske dežele, ponos austrijan- domovja. So čutile revice vkljub toplih dní aprila, da bo ske carevine, in celó celega sveta, odkar so rudniki v Al- še mraz. Težko jih že čakamo, preljubih pevalic! Danes
zgubili. Nihče imamo tukaj, in menda po vsi ljubljanski škofii zahvalno sv.
madi na Spanjskem svojo poprejsnjo veljavo ne bo tajil, da sedajšna idrijška jama (rudnik) ni bila zmiraj taka kot dandanašnji, kakor tudi nobeden ne bo mislil da mesto je bilo nekdaj kaj večje ali ravno tako, kakoršm
i
je dan današnji. Koj ko je Kacijaii Aiiderlajii rudarje v ti okolici razposadil, se je začelo kopati na več stranéh, in ker je več dobička kazalo, napravile so se pozneje mašine
i
mašo za povernjeni mir. Pac naj bo vsa Avstrija hvalezna Bogu in za njim svojemu modrému cesarju, kteri se je ve-del vkljub sladkih vabil in tudi protivnega pikanja tako lepo vojski ogniti. Koliko neizrekljivo zgubo imajo od kraja vsi,
cveta in jedra koliko dnarja, živeža, obleke
ki so se vojske udeležili! Koliko ljudi
narodov
je prelilo kri,
i
ki se z napredkom dandanašnjega duha ali tehnike na no
v •
živine, vojskinih priprav
koliko vsega tega je šio pod
beno
vižo
• v
lesene hise. in le
ne vklanjajo nekdanjim. Iz pervega so stavljali zlo, in če se danes k računu vsedejo , in racunijo in racu
»	*	*	I	«	. « .	A A	m	1	!••	lltV	«	•	1*1	f	1
V
se
po kakih dvé sto letih omenjenega
nijo , da zasledijo dobicek, primaruha! da „nula per nula
casa so jih jeli več zidati.
Ker se v jami primerja včasih kaka
geht auf!" Naj bi bil toraj mir, za kterega danes zahvalnico (leta 1803 pojemo, res terden in stanoviten , ker on je ena nar večjih
in 1846 je bil hud požar, in voda še menda vedno v jamo pozemeljskih dobrot!
zateka),je potreba torej po vsaki taki
drugih mašin
i
in kdo bi jih
zamogel
vse popisavati razun tistih, ki stan
Sz Krope 1. maja
polnočjo nas strašen glas
J. Levicnik. V torek 29. aprila enmalo pred
čuvaja iz mirnega spanja zbudi
rudnišča na Dunaj naznanujejo. Ozrimo se raji na jamo, da gori, gori v žeblarici nad zgornjo fužino (v Vigenci)
i
rudo in rudniške pripi
našega casa.
Cei
Skoraj v sredi mesta je š e in odhod od tukaj v temno jamo
t
shajališe rudarj
izperva majhen
eni
i
kei
se je v nekem kotu
strešja po kaki iskri prah izmežeral, je vendar, čeravno je
Zgodaj zjutraj ob tréh zvoní pri sv. Barbar
vsaki dan
5
deževalo, tako naglo naprej segal, da v kratkem je bilo strešje v plamenu. Pa kakor vsakikrat, so se tudi zdaj
_____v	v.	«	v m *	«	mm	«V*
etertinko ure, in potem začne šina kljukati, to je, Kropenčanje možato obnašali; posebno pohvalo zasluži pa
jutru
na les s kladvom nabijati, ki je v linicah šelštva natvezena Od vseh strani se sedaj z gorečimi jamšaricami v rokah
rudarji proti jami sujejo. Vsakemu se delo odloči in posled- plamenom boril, da dalje segati ni mogel, ker sta leseno njič se odmoli k odhodu. Vsi se podajo po podkopališčih h streho na drugem koncu naglo posekala in doli vergla in
. lahko si misli
naš tesarski mojster Groga Ažman. On je bil, ki se je se z nekim pomagačem verh gorečega strešja z grozovitnim
)in boril.
kapelici še kak Oče naš molit. Za njimi pa se zapi lezne vrata, da nihče ne more ne noter ne ven.
ze
tako ognju pot zaperla. Kdor Kropo pozna
g i
strah naš, kadar platzvoná kljenka. Da bi pac brez
? •
zavarovan
Od kapelice pelje pot navzdol po kakih 900—1000stopnicah	odložbe vsi hišni gospodarji od konca do kraj
do pervega oddelka. Tii se nekteri podajo po svojih opravilih,	(asekurirali) svoje pohištva! Želeti bi pa tudi bilo, da bi
drugi pa se vernejo v drugi, tretji in četerti oddelek, kterih	graška družba sv. Florijana take može, kteri se pri ognji
se v tej jami dvanajst pozná. Kmali jo je treba krožiti skoz	tako verlo obnašajo, pi
kako podkopal
po
luženji obdarovala
i
globoki
temni in
voda in silni vih ar od me vata po
ali pa po stopnicah, ali pa po lestvicah; saj je tudi nje velik dobiček, posebno v takih nevarnih kra berlogi se pod ljudmí razšii
razširvajo; šumeča jih, ako se kdo tako v bran ognja postavi, kakor se je nas ušjih in nizkem ster- tesarski mojster uno noč. Janez Župan, namestnik župana
148
Od Ložkcga potoka 28. api
R
Danes se je v
ker pa ga je prepustila same m u
tukajšni puščavi postavil temeljni kamen k imenitnemu zi- sanje: ali se bo samostoj
tudi
3 b i, je sedaj le vpra-bderžal? Še niso
poslopj
v kterem bo sopár (Dampf
» »
gonil
zag.
Staviti dasta to poslopje gospoda K
in
ter bosta s tem marsikteri kraj
zaslužiti dala šanstva se bo
in pridnim selanom. Kakor se čuje, bo do letošnje sultana.
danju pil ali
Obre
marljr jeseni vse doděláno.
Iz Ljubljane. Včeraj zvečer po osmih je odrinil po železnici proti Dunaji Dimni ko v Jaka, peljaje v Pariz
na Fužinah in pa 5 ovác iz Jezera (See-
etero armade zedinjenih vlad zapustile Turčije, in že se slišijo
prigodbe, ktere
malo upanja daj

da stari
ažnik ker
Tudi
z lepo udal novemu zakonu blagoserčnega
I vl
p i s n i k i parižkega zbora se že razgla
sujejo; iz miroljubnega duha pervih 13 protokolov se očitno
vidi, da je bil r snidili v zbor
sklenj
ko so se poslanci pervi k rat
Vládni francozki časnik ..Moniteur
ze
iz grajsme
bika
land) na Koroškem, ktere je včeraj njih lastnik gosp. Peter Stular pripeljal iz Kokre v Ljubljano. Bik je iz slovečega šta-jarskega plemena iz mirciške doline, ovce (med kterimi dva ovna ) so domače koroške reje ; — vse je c. k. ministerstvo poterdilo za razstavo v Parizu. Dimni ko v Jaka, iz Studenca, v fari pri Marii Divici v Polji domá in že nekaj let
naznanuje, da se ima armada za 52.000 vojakov zmanjšati
Razglas rusovskega cara oklicuje, da bo kr on a nji
mesca
gusta v Mosk
Sedaj
e>
terdi
da sv. oče ne bojo sami šli v P namestoval jih bo kardinal Patri<
za botra cesarjeviču
ukazali pa so, da
to z veliko slovesnostjo zgoditi in še 6 višjih škofov
10
škofov in mnogo velikih prelato
oskerbovavec grajšinske &
tišti srečni člověk, ki je šel v Pariz, kakor je si. minister
V •
o-oveje živine na Fužinah, je pa
rajo F
za plji
7 vpričo biti, kteri vsi mo Spet se je odkrila neka sleparija jétiko se hvalisuje in 12 lotov za 3 gold, pro
biti
stvo želelo, v res prav zali narodni obleki, nov od nog do
neka mesanica pod imenom Lobe tal
S
lave; se domaća besaga, se ve da tudi lična in nalasc napravljena za dolgo pot, se ni pozabila, da je bil fant prav možko naštiman. Domu pridši bo vedil pač marsikaj pove-
daja
antiphthisica". Apotekarji so
in našli, da obstaja iz kuhinske soli, Glauberj magnezije, klorkalija in pa iz jodnat

s s e n a
razkrojili to „esenciouna drobno
solí. klor-
dati in lahko bo rekel, da naj lepše živine iz celega sveta
se dobí v vsaki apotek
P
kraj c a rj
Vsa ta mešanica
kot ..esen-
ni morebiti na Krajnskem nobeden vidil kakoi
on.
Pred
cia
u
pa se prodaja ljudem
po 3 gold.!!
včeranjem je dal predsednik kmetijske družbe gosp. F. Ter
pine
je določno želel krajnske živine, ker čuda! švajcarska se jim ondi ne obnaša dobro.
tudi tri goveda za kralja gerškega v Atene, kteri
v
Zlatica v Bo^ratinu.
»
Novičar iz raznih krajev.
Po obljubi v poslednjem listu naznanjamo danes ob kratkem zapopadek pogodbe, po kteri je bila vojska končana in mir sklenjen: Da se Tur čij a za vse prihodnje čase obvaruje vsakoršne ptuje sile, se postavi ona pod var-stvo europejskih vlad. Nobena vlada nima pravice se vti-kati v notranje zadeve turške, in vsak napad na samolast-nost sultana ima veljati kot napad na europejsko pravo ; do-ločbe oddelka 7. in 8. te pogodbe so poglavna stvar, vse drugo je le materijalno porožtvo za uno. Donavskima k il e ž ij ama (Moldavi in Valahii) je zagotovljena samostojna narodna vredba v notranjih zadevah, v unanjih zadevah pa
V
Ne bom železa već koval, Zlatá mi divji mož bo dal", Grede kovač za Bistrico Si kreše upa iskrico. Pa ne na bregu, ne na prođi, Po vodi divji mož le hodi.
Boš šel, prederzni ti kovač, Iz moj'ga dvora, postopac!" Odpre besede hripove. Ter znak na skalo vleže se. Kovač ponuja vina sodec, Ga v gostje kliče zviti godec.
Peneča voda zašumí, In divji mož na proď stoji, Pokuša vinice sladko, Kovač pa pravi mu tako:

„Ključar zlatice — vseh rudnin Nad jezerom je Bogati n, Za dvorom terden grad stoji. Do dvora pa so tri bervi. Gorjé! nazaj se kje ozreti, Ak' strázni psi začno se dreti".
Moža in sod kovač pusti, Prot Bogatinu se vpoti. Z lopato, krampom jo priderl Je še čez pervo, drugo toerv, Pod černe pa peči gorate Ga peljejo steže robate.
Tihota bega ljuti jek
„Povej mi, kje lezi zlatica, In z vinom bom ti vžigal lica".
je podložna Turcíi in stoji pod varstvom vsih vlad. Da se vprihodnje Rusu zabrani prestop Pruta in Donave, se bo besarabiška m ej a ustanovila tako, da se izlivi Donave
Peneča voda zašumí, Prot skali divji mož derči. Kovača klicu on je gluh. Ne zmoti ga še vinski duh,
Po březnu iz derecih rek, Počez pa hlod je okamnjen, Podert ročník, že ves trohljen, In grom neznan in strah pretresa Kosti in drob mu pa ušesa.
zatřepetá
Potipa berv
Življenja cena le veljá! -Oberne pražen se nazaj. Pa komaj stopi že lučaj s
osvobodijo rusovskega gospodstva. Tudi ti iz t oki so po- Ne dá se vjeti v mične mreže, Oj, druga berv in perva tudi
stavljeni pod europejsko varstvo, in vsaka teh vlad, ki so lahkih vojnih ladij. Kakor se tako Turčija varuje na suhem
Še trezen — rajši v malí se vleže. Pred njim se v skalní březen zgrudí!
pogodbo, ima pravico ob izlivih Donave imeti dvoje
K
pustil zdaj
prod
Napolni z vinom večji sod
vsakega napada, tako se ima tudi varovati od morske straní ; 'zatega voljo nima čem o morje nobenega gospodarja imeti, je tedaj neutralno. Vprihodnje ne sme ob b r e g o v i h c e r-nega morja nobena vojaška naprava biti, in kakor Rusija
In drugo jutr Pa tak vabiti
prid
tje,
ga zacne.
Ko sred vodé ga v
mahu
di
Od mertvorosnih pa skerbi Kovač obupni okamni. Zlatica cela je še zdaj, Jo Bo«atina sužni zmaj

tako tudi Turcija ne smé cez 6 vojnih parobrodov in 4 lah kih ladij ondi imeti. Da se prememba černega morja v le kup čijsko morje popolnoma zagotovi, ima pogodba zastran Darda nel od leta 1841 veljavna ostati; ta pogodba veleva nobena ptuja vojskina ladija ne smé na černo morje.
da
Ru
O, pridi v gostje k meni. pridi
Peneča voda zašumí. In divji mož za sod derží, Ga vleče, pije, se gosti, Da punčica mu otamni, Itazdruši se divjak kosmati. In tak začne besedovati:
Hi
Za serčne varuje le sine, Ki pridejo čez podertine.
""t MFI mm - . - ^ r -mF^PF _ TT •	]	^■■LZ i ■ Í
Ce kaj svetvati, brav'c ! ti smem. Le to ti v varstvo še povem: Z divjaki, zmaj i černimi. Z duhovi se pečati ni, Zlatica naj ti prid nos t bode, Ki zlate kuje ti osode!
Lavromír.
sovski car dá mesto in terdnjavo Kar s in vse ostale od rusovske armade obsedene kraje sultanu nazaj, Francozi in Angleži pa izročijo spet rusovskemu caru mesta in luke, ki so mu jih vzeli, kakor Sevastopolj, II a 1 a k 1 a v o, K a-
m j e š, E u p a t o r i j o, K e r č, J e n i k a 1 e in K i n b u r n. V j e t i
vsake straní se osvobodijo. Rusovska vlada se zaveže, da na alandskih otokih ne bo več vojne ali kake druge primorske naprave zidala. Turška vlada se zaveže brez
fctan kursa na Dunaji 5. maja 1856.
Obligacije
deržavuega
dolga
)
?
5
4 >■•
* i 2
4
3 2
o
' 0 V
r>
i
i «
Ofelig.5% od leta 185!
75%
66 »A
51 42 B 8.9
fl.
Oblig, zemljiš. odkupa 5% 76 1 Zajem od leta 1834 . . . 22k
razlocka vere
ali
naroda vsem svojim podložnim
edine pravice dodeliti.—To so vaznise stvari omenjene ime ni tne
V
V
r>
1839
132 '
r>
r>
n
v
v fl
•i r>
r>
4 n
Esterhaz. srećke po 40 fl. 73 fl. Windisgrac.
Waldštein.
r> v r> v
20 20 10
V)
r> r>
Keglevićeve „ n Cesarski cekini. . ^^^^HHH Napoleondor (20 frankov) 7 fl. 57
243/
i 4 7» 2 »
10'/
/2«
4 0.44
Suverendor
• •
13 fl. 50
pogodbe. Po pogodbi ti je „bolni mož
u
sopet na noge
postavljen, in vzet med mogočno europejsko družbo vladno,
rt
z loterijo od leta 1854
107% „
narodni od leta 1854
Ruski imperial .....8fl. 11
Pruski Fridrihsdor ... 8A.20 Angležki suverendor . .
10 fl. 3
Nadavk (agio) srebra:
85
5/
/
s r»
na 1G0 Û. 4 '/4 fl.
Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis
Natískar in založnik : JoŽef BlâZûik.