GEOGRAFSKI OBZORNIK M O Ž N O S T I VKLJUČEVANJA EVROPSKE D IMENZIJE V P O U K GEOGRAFIJE Tatjana Resnik Planine UDK: 371.32:91:008(4) COBISS: 1.04 IZVLEČEK Možnosti vključevanja evropske dimenzije v pouk geografije V članku predstavlja avtorica naraščajočo potrebo evropske mladine po izobraževanju, ki bi razvijalo evropsko zavest kot osnovo izgradnje nove Evrope in ki ga ni mogoče doseči brez sodelovanja vseh, ki so vključeni v izobraževalni proces. Pouk geografi- je naj bi nudil dovolj informacij za razumevanje sodob nih problemov, razvijanje avtonomnosti učencev in dijakov ter spodbujal toleranco, skupinsko delo, kreativnost in intelektualno radovednost skupaj z odgo- vornostjo za evropsko kulturno in naravno dediščino. KLJUČNE BESEDE evropska dimenzija izobraževanja, pouk geografi- je, sodelovanje, vključevanje, skupni projekti ABSTRACT The possibilities of implementation of European dimension into geography teaching The article deals with an increasing need for young peo- ple of Europe to receive education designed to devel- op a European awareness which is essential to the building of a new Europe and cannot be achieved with- out a profound commitment by all those involved in the educational process and a unified effort. Geography teaching should give enough information and under- standing of contemporary problems, it should develop pupils' and students' autonomy and stimulate tolerance, group work, creativity, intellectual curiosity together with responsibility for European culture and natural heritage. KEY WORDS European dimension of education, geography teach- ing, co-operation, implementation, joint projects AVTORICA Tatjana Resnik Planine Naziv: dr., asistent, prof geografije in angl. jezika s književnostjo Naslov: Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386(0)1 241 1238 Geografija in sodobne evropske i z o b r a ž e v a l n e p o t i . Koncept evropske dimenzije vključuje številne ideje, ki temeljijo na političnih, družbenih in izobraževalnih teo- rijah in so za učitelja zelo pomembne. Med nji- mi naj omenimo primerjavo pokrajin, politično zavest, državljanstvo in državljanske pravice, kulturno zavest, razumevanje, strpnost, predsod- ke in nacionalizem. Evropska dimenzija prihaja v Slovenijo v času, ko smo kot mlada država podvrženi mnogim življenjsko pomembnim spremembam. Izobraževanje je del širšega sistema delovanja države. Politične, ekonomske in družbene spre- membe pogosto zasenčijo pomen izobraževa- nja, kar je seveda že v izhodišču zgrešeno. Ce gre verjeti vsem evropskim listinam, deklaraci- jam, resolucijam in dokumentom, potem se sku- ša Evropa takim napakam izogniti in vsaj na papirju pripisuje izobraževanju njegov realni pomen. Pojem evropska dimenzija izobraževanja bi morali razumeti kot skupino odnosov, veščin in izkušenj, ki naj bi zmanjšale ignoranco in nerazumevanje drugih kultur in narodov v Evro- pi. Gre za ustvarjanje kritičnega odnosa, ne pa za golo sprejemanje dejstev. Mladim ljudem naj bi dali znanje in sposobnosti ter jim s tem poma- gali, da bi se ne čutili tujce v drugih evropskih državah ter da bi v njih lahko živeli, delali in se izobraževali. In med vsemi šolskimi predme- ti je ravno geografija tista, ki lahko učencem in dijakom v smislu zgoraj povedanega zelo veliko ponudi. Glavni cilji evropske dimenzije izobraževa- nja so tako: • razvijanje občutka za evropsko identiteto pri mladih ljudeh, • priprava mladih ljudi na sodelovanje v gos- podarskem in družbenem razvoju Evropske unije, • izboljšanje njihovega znanja o Evropski uniji in njenih državah članicah, • seznanitev mladih ljudi s pomenom sodelo- vanja med temi državami in ostalimi evrop- skimi državami ter svetom. Od držav članic Evropske unije se pričaku- je, da bodo v svoje izobraževanje vključile tudi 25 GEOGRAFSKI OBZORNIK evropsko dimenzijo. Že sami cilji evropske dimenzije pa razkrivajo pomembno vlogo pou- ka geografije v celotnem procesu: • spodbujanje videnja Evrope kot multikultur- ne in multilingvistične skupnosti, • spodbujanje zavedanja raznolikosti evrop- skih zgodovin, geografij in kultur, • pridobivanje znanja s področja političnega, družbenega in gospodarskega razvoja od preteklosti do sedanjosti, • mednarodne izmenjave, • videnje soodvisnosti med državami članica- mi in nečlanicami Evropske unije ter ostalim svetom. V državah članicah Evropske unije se ved- no bolj uveljavlja mednarodno sodelovanje, ki vključuje učitelje, učence in šole. Sodelovanje sega vse od skupnih projektov do krajših in dalj- ših izmenjav med učitelji in učenci. Na voljo je vedno več poročil o različnih oblikah sode- lovanja, izkušnjah, metodah in oblikah dela. Vedno več učiteljev se odloča za tovrstno sode- lovanje, ki pa zahteva od njih dodatno izobra- ževanje, zavzetost in veliko dela. Pogosto ne vedo, kaj jih čaka ob zaključku nekega projek- ta oziroma izmenjave. Vendar mora vsako izo- braževanje, ki ima namen obogatiti človeka, vključevati odprtost do drugih ljudi, do novih pri- stopov. To je cena efektivnega prenosa znanja. V resnično demokratičnih družbah odločitve ne morejo biti poenostavljene in sklepi ne črno beli. Naše izobraževanje pa žal pogosto še vedno temelji na količini in linearni akumulaciji znanja. Spoznati bomo morali, da samo prenaša- nje vrednot na prihodnje generacije le malo pomaga mladim ljudem pri reševanju njihovih osnovnih problemov. Če želi evropska družba poiskati boljše poti, bo morala biti osnovna nalo- ga izobraževalnih sistemov sprejetje razlik in njihova pozitivna uporaba, sposobnost priča- kovanja in soočenja z nepričakovanim ter dojemanje poučevanja kot kohezivnega, inte- raktivnega in kolektivnega procesa, kajti izo- braževanje ni le zaporedje vzporednih, ločenih dejanj, ki temeljijo predvsem na posameznih šolskih predmetih (7). Dejstvo pa je, da je kljub izraziti težnji po vključevanju evropske dimenzije v izobraževa- nje in splošnemu konsenzu o temeljnih zahte- vah razvoj v smislu praktičnih dejanj dokaj poča- sen. Zaključimo lahko, da želenih rezultatov ne moremo doseči z izoliranimi dejanji, ki imajo ne glede na svojo vrednost le malo učinka. V večini držav po svetu predstavlja geogra- fija pomemben element otrokovega in mladost- nikovega izobraževanja ne glede na njen položaj v kurikulumu. Ponekod je geografija samostojen predmet, drugod so geografske vse- bine integrirane v ostale predmete. Ce želimo obdržati tak položaj, bi se geografi morali vpra- šati, kakšna naj bo narava geografskega izo- braževanja v 21. stoletju in kaj naj bi prispevalo k izobraževanju mladih ljudi, ki bodo živeli in delali v novem stoletju? Z drugimi besedami - kateri naj bi bili cilji in vrednote geografskega izobraževanja? Geografsko izobraževanje mora predstav- ljati integralni del izobraževalnega procesa, kaj- ti s svojimi razlagami prostorskih odnosov in človekove organizacije prostora omogoča bolj- še razumevanje življenja na Zemlji ter obenem pripomore k razumevanju osnovnih soodvisno- sti med narodi in posamezniki. Analiza raziskave med slovenskimi učitelji geograf i je . V raziskavi leta 1998, v kateri so sodelovali 103 slovenski osnovno- šolski in srednješolski učitelji geografije, smo ugotavljali njihovo mnenje o: • evropski dimenziji pouka geografije na splošno, • pouku regionalne geografije Evrope v osnov- nih in srednjih šolah, • aktualizaciji pouka geografije v skladu s političnimi in ekonomskimi spremembami tako v Sloveniji kot v Evropi, • aktualizaciji pouka geografije v skladu z naj- novejšimi evropskimi izobraževalnimi trendi, • ekskurzijah v tujino, • pomenu stikov med učitelji in šolami tako v Sloveniji kot v tujini, • njihovem doprinosu k razvijanju evropske identitete pri učencih in dijakih ter k razvi- janju njihovega kritičnega, na znanju in razu- mevanju temelječega odnosa do Evrope. Rezultati so pokazali, da so učitelji slabo seznanjeni s samim pojmom evropska dimen- 26 GEOGRAFSKI OBZORNIK zi ja pouka geografije, saj je kar 61,2 % sode- lujočih menilo, da so s pojmom zelo slabo ali slabo seznanjeni, in le 17,5 % jih je bilo mne- nja, da pojem dobro oziroma zelo dobro poz- najo. Poznavanje pojma je bilo boljše med osnovnošolskimi učitelji geografije. Učitelji so informacije o evropski dimenziji pouka geografije dobili na seminarjih, srečanjih in konferencah, v študijskih skupinah, iz javnih medijev ter v strokovni domači in tuji literaturi. Duh evropske dimenzije se kaže v celotnem učnem procesu od obče geografije do regio- nalne geografije. V našem kurikulumu pa je izra- zito zastopan pri regionalni geografiji Evrope. Učitelji so takratni učni načrt za regionalno geo- grafijo Evrope označili kot pomanjkljiv in pre- malo sodoben. Pogrešali so prisotnost najbolj žgočih vprašanj sodobne Evrope. Tako so za aktualizacijo posameznih vsebin poskrbeli kar sami. Med odgovori o pogostosti komentiranja dogajanja v Evropi sta izstopala odgovora pogosto in zelo pogosto. V nekoliko večji meri komentirajo učitelji pri pouku dogajanje v Zahod- ni in Južni Evropi. Polovica anketiranih je poz- nala tuje učbenike, med katerimi so najbolj pogosto navajali učbenike iz Velike Britanije, Avstrije, Nemčije, Hrvaške in Italije. Po mnenju anketirancev učence in dijake nekoliko bolj zanimajo teme, ki se tičejo eko- logije, politike in znanosti, kot pa teme, ki se nanašajo na gospodarstvo, šport, naravo in kul- turo. Osebno mnenje učiteljev o evropski dimen- zi j i izobraževanja se je nagibalo v prid idejam in težnjam evropske dimenzije. Raziskava kaže, da so si učitelji v veliki meri, ne glede na slabo poznavanje samega pojma, že izobliko- vali stališča, ki so povsem v duhu evropske dimenzije. To je glede na pot Slovenije v evrop- skih integracijskih procesih izrednega pomena, saj so učitelji pomembni sooblikovalci mladih osebnosti. Večina učiteljev je prepričana, da se v lju- deh razvije takšna predstava o državah in nji- hovih državljanih, kakršno ustvarjata javno mnenje in masovna kultura, posredujejo šole, znanstvene institucije in učitelji, in kakršno si ustvari posameznik na osnovi lastnih izkušenj. Raziskava je tudi pokazala, da čutijo uči- telji željo in potrebo po boljšem informiranju o političnem dogajanju, izobraževalnih trendih ter željo po povezovanju in sodelovanju z uči- telji v drugih evropskih državah (5). Od leta 1998 se stvari niso bistveno spreme- nile. Mnenja smo, da med učitelji še vedno pre- vladuje pozitiven odnos do vključevanja ideje evropske dimenzije v pouk geografije in v celo- ten izobraževalni sistem. Med učitelji je zazna- ti odprtost do novih izobraževalnih tokov in trendov v Evropi in željo po vzgajanju kvalitet- no izobraženih in kritično razmišljujočih mladih ljudi, ki ne smejo in ne morejo zanikati svoje last- ne države, identitete, tradicije in kulture. Pouda- riti je treba, da vidijo učitelji sebe v prvi vrsti kot Slovence in šele nato, daleč zadaj, kot Evropejce. Z vidika evropske dimenzije izobraževanja je prišlo v Sloveniji od leta 1998 do mnogih sprememb, vendar na žalost ne toliko na področju šolske geografije kot pri drugih pred- metih (tuji jeziki, biologija, zgodovina, okolj- ska vzgoja itd.). Zdi se, kot da slovenski šolski geografiji primanjkuje idej, energije in potre- be za razvijanje tega pomembnega vidika evropske prihodnosti. Zakl juček. Dejstvo je, da evropska dimen- zi ja vstopa v slovensko izobraževanje in pri- naša s seboj nove izz ive in spremembe. Dobrodošli so, če prinašajo svežino in svež veter, ki vodita k izboljšavam trenutnega sta- nja. Zaupati moramo svojemu znanju in spo- sobnostim ter pristopiti k novim trendom v Evropi tudi na področju evropske dimenzije pouka geo- grafije. Iskanje ustreznega ravnovesja med držav- no kulturno dediščino in identiteto, Evropo in svetom je zahtevna naloga, saj bi moralo biti vse zastopano v ustrezni kvantiteti. Zato smo mnenja, da so za razvoj šolske geografije v pri- hodnosti izrednega pomena: • hiter in efektiven pretok informacij, • boljša organiziranost učiteljev geografije, • stiki s tujino v obliki izmenjav, osebnih sti- kov in izmenjav materialov, • vertikalni pretok informacij med institucijami, • izogibanje samozadostnosti in drobnja- karstvu. 27 GEOGRAFSKI OBZORNIK Evropsko dimenzijo izobraževanja je potreb- no razumeti kot skupino odnosov, spretnosti in izkušenj, ki bo zmanjšala ignoranco in nera- zumevanje drugih evropskih kultur in narodov. Pri tem mislimo na kritičen odnos in ne na samou- mevno sprejemanje dejstev. Truditi bi se morali v smeri poglabljanja in spreminjanja našega odnosa napram razlikam in enakostim ter pove- čati samozavedanje posameznika kot individual- nega člana družine, širše skupnosti in naroda. Le tako bomo mladega človeka usposobil i za živl jenje in delo v izbrani evropski državi . /. Difference and Cultures in Europe. Council of Europe Press, 1995. 2. European Dimension in Teaching. UK Centre for European Education. London, 1993. 3. Foucher, M. / 995: The New Faces of Europe. Council of Europe Press. Strasbourg. 4. Green Paper on the European dimension of Education. Commission of the European Communities. Brussels, 1993. 5. Resnik Planine, T. 1998: Evropska dimenzija pouka geografije v Sloveniji. Magistrska naloga. Ljubljana. 6. Resnik Planine, T. 1999: Evropska dimenzija poučevanja o Alpah. Dela 13. Sonaravni raz- voj v slovenskih Alpah in sosedstvu. Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta. Ljubljana. 7. Teaching for exchanges. Aims and ways of teacher-training. Council of Europe. Stras- bourg, 1993. IV. M E D N A R O D N A KONFERENCA O E V R O P S K I D IMENZ IJ I P O U K A GEOGRAFIJE T R A N Z I C I J S K I H D R Ž A V SREDNJE , J U G O V Z H O D N E IN V Z H O D N E EVROPE Ana Vovk Korže Organizacijska in vsebinska izvedba kon- ference. Četrta mednarodna konferenca o evropski dimenziji pouka geografije tranzicijskih držav srednje, jugovzhodne in vzhodne Evrope (IV. International conference on European dimension of teaching geo- graphy in the Middle-, Southeastern- and Eastern European Countries in transition) v Mariboru je pote- kala od 29. do 31. marca 2001 na Univerzi v Mari- boru ter na Oddelku za geografijo Pedagoške fakultete v Mariboru. Tridnevno srečanje geografov sta orga- nizirala Oddelek za geografijo Pedagoške fakultete v Mariboru in Oddelek za geografijo Filozofske fakul- tete v Ljubljani. Udeleženci iz osmih držav so obrav- navali vprašanja geografske vzgoje v povezavi s približevanjem EU. V ožjem organizacijskem odboru, ki je skrbel za vsebinsko zasnovo konference, obveščanje udeležen- cev, oblikovanje programa konference, izvedbo kon- ference in pripravo ter izid zbornika so bili dr. Tatjana Resnik Planine (sopredsednica), dr. Ana Vovk Korže (sopredsednica), dr. Jurij Kunaver (podpredsednik) in dr. Karmen Kolenc Kolnik (podpredsednica). Širši organizacijski odbor je pomagal pri izvedbi konferen- ce ter tehničnih opravilih, sestavljali pa so ga dr. Lučka Lorber (povezovalka na otvoritvi konference), Danica Jakopič (finančno vodenje) in asistenti mag. Dimitrij Krajnc, Eva Konečnik in Milena Petauer. Glede na dosedanje konference o evropski dimen- zij i pouka geografije na Češkem, Poljskem in Slovaš- kem, so se člani organizacijskega odbora na pobudo dr. Jurija Kunaverja odločili za razširitev števila povab- ljenih držav in poleg geografov iz Poljske, Češke in Slovaške, povabili še geografe iz Madžarske, Avstri- je, Nemčije in Hrvaške. Razlog za razširitev števila sodelujočih držav (načrtuje se priključitev Italije, Srbi- je, Bosne in Hercegovine) je v izginjanju mej med drža- vami zaradi priprav za vključevanje v EU. Aktivnih udeležencev z referati je bilo 32, skup- no pa se je konference udeležilo med 50 in 60 ljudi. Največ referentov je bilo iz Slovenije, sledile so Slo- vaška, Češka, Poljska, Madžarska in Avstrija, iz Nemčije in Hrvaške pa le po en predstavnik. Tematski sklopi konference so bili oblikovani tako, da so udeležencem omogočali predstavitev rezultatov dela na področju evropske dimenzije v geografiji v svo- ji državi ali predstavitev tem iz učbenikov in učnih načr- tov, ki se dotikajo Evrope. Dosedanja vsebinska usmerjenost tovrstnih konferenc je bila namenjena pri- kazovanju stanja evropske dimenzije pouka geogra- 28