OBRTNI VESTNIK
Strokovni list za povzdigo in napredek obrtništva Dravske banovine.
»OBRTNI VESTNIK® izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane: celoletno	Din 40 — Polletno	Din 20*— posamezna številka . . Din T—	Glasilo obrtništva Dravske banovine. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Borštnikov trg štev. 1.	Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Štev. pri poštni hranilnici, podružuici v Ljubljani 10.860.
XIV. letnik.	V LJUBLJANI, dne 29. avgusta 1931.	Štev. 34.
=			
; Iz redni občni zbor Zveze obrtnih zadrug
V	mrzlični .napetosti se je vršil v nedeljo dne 23. t. m. v »Trgovskem domu« v Ljubljani izredni občni zbor Zveze obrtnih zadrug. Ne bomo podrobno navajali, kako je prišlo do itega po številu že tretjega občnega zbora v naši matični organizaciji, ker je predzgodovina dogodkov, ki so bili ovira vsakemu delu Zveze, itak vsakemu posamezniku Predobro znana, saj je šel boj na tako ostrino, da so postali na čudne iraizmere v organizaciji pozorni celo oni, ki stoje Proč od naših obrtniških organizacij. Pa da na kratko omenimo, so nastopila znana nasprostva v načelstvu Zveze kmalu po rednem občnem zboru, ostrejšo formo pa so zavzele po izrednem občnem zboru, na katerem je večina zadrug pod vodstvom načelnika Zadruge 'kleparjev g. L. Pičmana zmagala v načelnem vprašanju sistema zbornic in se je izjavila za sistem avtonomne ločene zbornice. Od tedaj so se rodila nesoglasja v načelstvu, ki so ovirala delo matične organizacije. Ker ni bilo mogoče najti primernega izhoda in prave Poti za oblažitev sporov, je obveljal sj"?P zadnje načelstvene seje, da se Skliče izredni občni zbor, na katerem naj se voli novo načelstvo.
Nedeljski občni zbor je kazal živo sliko velikega zanimanja obrtništva za razvoj dogodkov, saj je bila na njem zastopana tako častna večina delegatov zadrug kot je bila le redkokdaj poprej. Občni zbor je' otvoril bivši načelnik Zveze g. Josip Rebek. Po verifikaciji mandatov je pozdravil zastopnika banske uprave komisarja g. Šinka, zastopnika obrtne oblasti svetnika g. Svetela, policijskega svetnika g. Pestevška, navzočega častnega predsednika Zveze g. Engelberta Franchettija, in zastopnike časopisov in vse delegate. Navaja, da je navzoč mesto določenega delegata Zadruge zidarskih mojstrov g. Hlebša kot namestnik g. Živec, ker je g. Hleb-šu v predvečer zborovanja umrla soproga in prosi navzoče, da počaste njen spomin s tem, da se dvignejo s sedežev (store). Oprostila sta se gg. LBattelino 'in Malgaj, neopravičen je izostal g. No-votny. Skrutinatorjem imenuje g. Rebek g. Zupana in g. Pičmana. V svojem na-daljnem govoru, ki je bil zelo temperamentnega značaja, je g. Rebek omenjal uvodoma vzroke, ki so vodili do sklicanja tega izrednega občnega izbora, zakaj našli sta se dve enako močni struji in se nikakor ni moglo priti do sporazuma v načelstvu. Boj, ki se je vršil pod krinko (?) ločenih zbornic, se je izrodil v ogaben osebni boj. Obžaluje, da je moralo priti do tega, da ta lepa dvorana, ki čuje vselej le lepe besede in služi v glavnem manifestacijam zavesti, mora čuti žalostno poglavje 20. stoletja o obrtniškem pokretu. Priznava, da ni dolgo, ko je prevzel Zvezo kot načelnik in da je osebno žrtvoval prav mnogo lastnih koristi, zakaj položaj v Zvezi, ko jo je prevzel, ni bil tako sijajen. Dela te bilo preveliko, uspehi pa niso bili vselej povoljni. Spominjal se je dalje v govoru blagodejnega vpliva kraljevega manifesta, ko je s tem prenehala politična razrvanost in kateri manifest je našel najbolj trdna tla baš v vrstah slovenskega obrtništva. Prožili smo roko
Jugoslovanski obrtni zvezi, da se zedinimo za skupno in složno delo, toda naša dobra volja ni rodila izaželjenih uspehov. Z ureditvijo države so nastopili novi vidiki; sam naš vladar je delal z vso 'vnemo na tem, da .se takoj uredi zakonodaja in tako smo Imeli priliko i mi sodelovati pri raznih zakonskih osnutkih, tako, ko je šlo za vprašanje odpiranja in zapiranja obratovalnic, sodelovali smo pri reviziji socijalnega zavarovanja in drugem. Eno zelo važnih vprašanj, ki je dalo obiloi posla, je bilo to, da se zaščiti našega obrtnika pred šušmarstvom. Ce ni vse uspelo, ni krivda na Zvezi, ampak na tistih faktorjih, ki niso dajali Zvezi točnejših .poročil ali pa na tistih, ki so polagali premalo važnosti in imeli premalo razumevanja za to rak-rano v vrsti obrtniških vprašanj.
Obregnil se je ob metode boja, češ, da jih inspirirajo pri nas gotovo gospodje iz južnih pokrajin, da bi s tem zavladali nad maso našega obrtništva kot odločujoči faktojiji. Podčrtavanje jugoslo-venske misli v boju za sistem zbornic in vsega s tem v zvezi smatra gospod Rebek kot izigravanje, in razumljivo je, da kot predsednik nisem pustil uveljavljati metod, ki jih pri nas nismo vajeni. Tudi načelna vprašanja so zelo važna, če se razpravljajo stvarno a ne s škodljivim in zakrknjenim fanatizmom. Teror in absolutizem ne sme vladati v naših vrstah. Če sem bil kdaj preveč strog in samosvoj, sem bil to kot predsednik. Priznavam, da mi je bila svetost bolj pri srcu kot pa razcep. Zato hočem, da se tudi v bodoče dela tako naprej.
G. Rebek pojasni, da je bilo v smislu sklepa zadnje načelstvene seje sporazumno določeno, da bosta na današnjem zboru le dva govornika, vsak iz ene strani, čemur pa g. Pičman ugovarja, češ, sklep je bil govoriti svobodno. Nato je dal g. Rebek predlog o svobodi govora na glasovanje in je večina pristala na to. Javili so se kot govorniki gg.: Pičman, Krenčič, Gogala, Šimenc, 'Bizjak, Stiupek, Iglič, Vogrinc in Nahtigal, vendar sta pa govorila le gg. Pičman in Krenčič-, dočim ni bila dana prilika g. Šimencu kot revizorju Zveze, da bi zamogel podati zadostno poročilo o tem, da je hotel napraviti v Zvezi pred občnim zborom revizijo poslovanja in blagajniških poslov, kar mu kot revizorju ni bilo od g. Rebeka dovoljeno. G. Šimencu tudi ni bila dana prilika prav za prav možnost dn pravica, da bi prečrtal tozadevni protokol.
G. Pičman se kot govornik opozicije prijavi k besedi in pobija očitke, da njegova skupina razdira enotne vrste obrtnikov in izjavlja, da ni vseh razdorov in sporov v Zvezi kriv nihče drugi kot g. Rebek sam. Mi se nismo hvalili, ampak smo delali, da si se nas je kot borce za osnovne obrtniške pravice vselej in vsepovsod črnilo in ogabno blatilo. Pripomniti moramo, da smo svoj čas z g. Rebekam delali skupno in tudi v vprašanju za samostojne ločene zbornice, on sam nas je spodbujal za to, nismo pa vedeli, da delana dve strani. Z Rebekom smo bili zaradi vprašanja zbornic tudi skupno v Beogradu, ko smo se pa vrnili, je pa začel pošiljati
okrožnice čisto nasprotne vsebine, zakaj hotel je na mah sedeti na dveh stolčkih. G. Rebek je bil skrajen absolutist in da-si je imel po zadnjem izrednem občnem zboru nalog, da uravna svoje nadaljnje udejstvovanje v Zvezi v smislu sklepov Izrednega občnega zbora, tega ni storil in je večino ter izraženo izahtevo delegatov briskiral. Niti ni hotel, ko smo ga neštetokrat prosili, da skliče sejo načelstva, tega storiti; primorani smo bili prositi oblast in šele nato s posredovanjem oblasti je sklical sejo. Za. štajerske tovariše ni štiri leta smatral potrebno, da bi navezal z njimi stike in jih pridobil k Zvezi, šele zadnji čas je delal na tem, računajoč na njihovo pomoč. Tako -je hotel v konzorcij »Obrtnega Vestnika« vsiliti štajerske organizacije, da bi imel s temi v odboru konzorcija večino in bi ne mogli pisati v ^Obrtni Vestnik« resnice. Ce bi g. Rebek vpošteval večino, lahko bi delali skupno in nikogar bi ne bilo proti njemu. Ponudili smo mu kompromis, katerega je pa on odklonil. Izjavlja na očitke, da je potvorba, če govori g, Rebek, da je bilo ob njegovem prevzemu polno dolga pri Zvezi. Res ie, da ije bil »(Obrtni Vestnik« zadolžen, ne pa Zveza. Je bilo pač težko delati z g. Rebekom, ker se je vedno izgovarjal, da ima vezane roke. Izjavljam, da nismo imeli nikdar nobenega vpogleda v poslovanje Zveze in je smešno tudi, če trdi g. Rebek, da je doprinašal s časom za Zvezo velike žrtve. Ni delal zastonj ampak je bil za svoje delo primerno nagrajen. Čudno agitacijo je uganjal s tovariši po deželi, saj ve nekdo is Mokronoga povedati celo, da je Iglič ponujal denar, če bodo volili Rebeka.
G. komisar, da ustreže želji g. Rebeka in nekaterih delegatov, da se zborovanje ne zavleče, predlaga, da se preide takoj na 'volitve, pa zato, ker se je napetost in nevolja delegatov stopnjevala. G. Pičman zahteva še poprej ugotovitve, če je Zadruga krojačev in kro-jačic v Ljubljani članica, ker je zastopana. G. Rebek dokazuje, da je. G. Pičman in drugi protestirajo proti volilni pravici delegatov te zadruge, ker je sam načelnik zadruge podal izjavo, da zadruga ni članicam ne plačuje prispevkov. Kljub temu je g. Rebek izsilil volilno pravico. G. Šimenc protestira, toda .njegov protest ne zaleže.
G.	Krenčič predlaga, da če ni mogoče najti sporazuma, pa naj bi se rešilo današnji spor tako, da naj bi prevzel mesto načelnika navzoči častni načelnik g. ErancJietti. G. Pičman izjavlja, da se umakne kot nosilec liste v korist g. Franchettiju, da bo s tem oprana čast gospoda Franchettija in da njemu — g. Pičmanu namreč ne bo mogel nihče očitati, da je vodil boj za ločene zbornice in za razčiščenje v Zvezi samo zato, da se skoplje do načelniškega mesta. Prečitana je bila najprej kandidatna lista g. Rebeka in nato kandidatna lista g. Pičmana. Slednja je bila izpremenje-na pred glasovanjem v toliko, da je bil nosilec liste g. Franchetti, bilo je še nekaj sprememb. Gospod Šimenc je komaj -razglasil spremembe med nervoznim > hruščem množice, ki je komaj čakala, da se izaono volitve (tajne po listkih) in da se izve za rezultat. Rezultat volitev je pokazal, da je bilo zastopanih na tem
občnem zboru 56 zadrug po 149 delegatih. Jz id glasovanja je izpadel v prilog liste Franchetti (Pičman) z 79 glasovi, v prilog liste Rebeka pa z 69 glasovi; od Rebekove liste je pa treba še odšteti 10 glasov krojaške zadruge, ki so volili neupravičeno.
Ko je razglasil g. Pičman kot skruti-nator izid glasovanja v prilog Franchetti (Piomanove) liste, je nastal po dvorani velik aplavz, tako da je bilo komaj slišati zahvalne govore g. Rebeka in ;za njim g. Franchettija. Zborovanje je bilo zaključeno okrog pol 1. ure popoldne.
Popoldne se je vršila provizorna seja 'konstituante, na kateri je bil izvoljen za načelnika g. Franchetti, za podnačel-nika pa g. Pičman. Obširno poročilo priobčimo v prihodnji številki, ker se bo sklep konstituante potrdil na redni seji v nedeljo 30. t. m.
'(Otp. uredništva.) Iz poročala je razvidno, da je lista Franchetti-Pičman zelo častno zmagala navzlic temu, da je g. Rebek imel priliko posluževati se vsemogoče agitacije in vpliva kot zvezni načelnik na posamezne zadruge, nasprotno pa skupina Pičmana ni imela drugega na razpolago kot gola dejstva. Izkazalo se je, da vsa ogabna natolcevanja s strani Rebeka in drugih niso imela zaželjenaga uspeha, zakaj obrtniška zavest je dozorela. Izvoljeni so bili:
ODBORNIKI:
1. Franchetti Engelbert, častni načelnik Zveze obrtnih zadrug.
2. Jan Matevž, kovaški mojster, načelnik zadruge na Bledu,
3. Gogala Ivan, načelnik Zadruge krojačev na Jesenicah,
4. Kern Adolf, pekovski mojster in slaščičar v Kranju,
5. Mandelc Ivan, kolarski mojster in načelnik Zadruge v Kočevju,
6. Bizjak Ivan, čevljarski mojster, Zadruga v Krškem,
7. Udovič Andrej, načelnik Zadruge dimnikarev v Ljubljani,
8. Mihelčič Ivan, načelnik Zadruge elektrotehnikov v Ljubljani,
9. Živec Franc, zidarski mojster in odbornik Zadruge zidarskih mojstrov v Ljubljani,
ilO. Vidmar Karol, odbornik Zadruge pekov v Ljubljani,
11. Baraga Ludvik, podnačelnik Zadruge kovinarjev v Ljubljani,
12. Šinkovec Albin, načelnik Zadruge brivcev v Ljubljani,
13. Šimenc Ivan, načelnik Zadruge vrtnarjev v Ljubljani,
14. Strupek Karol, čevljarski mojster, odbornik Zadruge v Mokronogu,
15. Preželj Jakob, načelnik Zadruge kovinarjev v Novem mestu,
16. Janc Simon, krojaški mojster in odbornik Zadruge v Radečah.
NAMESTNIKI:
il. Otorepec Josip, odbornik Pokrajinske zadruge kleparjev v Ljubljani,
2. Šimenc Hinko, podnačelnik Zadruge ščetarjev v Ljubljani,
3. Breskvar Ivan, načelnik Zadruge ključavničarjev v Ljubljani,
4. Perdan Jernej, načelnik Zadruge čevljarjev v Ljublajni,
5. Pičmar Lovro, načelnik Pokrajinske zadruge kleparjev v Ljubljani,
6. Praznik Fran, odbornik Zadruge mizarjev v Ljubljani,
7. Bajželj Ciril, mesarski mojster in odbornik Zadruge mesarjev v Kranju,
8. Čampa Ivan, načelnik Zadruge čevljarjev v Ribnici.
PREGLEDNIKI RAČUNOV: (revizorji)
1. Križnar Ivan, načelnik Zadruge krovcev v Ljubljani,
2. Bazelj 'Lojze, čevljarski mojster v Zagorju.
NAMESTNIK >
1.	Vogrinc Ivan, načelnik Zadruge kovinarjev, Brežice.
Časopisom v odgovor!
Pod naslovom »Obrtnikom v preudarek« je prineslo sobotno »Jutro« članek, ki naj ga je pisal ljubljanski obrtnik, zveni pa po vsebini tako, da ve vsakdo, da je pisec članka še daleč proč od obrtniških vrst, sicer bi ne delal tako vnete propagande za ustvaritev harmonije med obrtniki, trgovci in industrij-ci. Namen je dovolj prozoren. Čeprav postavlja dotični obrtnik (?) za vzgled enoten nastop obrtništva, trgovcev in industrijcev kožarske stroke ob priliki zborovanja proti Bati v 'Beogradu, ne ve, da so tudi ljubljanski čevljarji povabili na svoje zborovanje proti Bati trgovce in industrijce, pa se je tega zborovanja, na žalost, udeležila le ena sama trgovka. 'Mislim, da so s tem pokazali naši tovariši dovolj naklonjenosti in želje po skupnem nastopu, toda, kakor vselej poprej, tako so tudi to pot pokazali omalovaževanje — morda celo prezir do našega obrtnika. Tudi članek pod naslovom »Kaj je treba danes našemu obrtniku?«, priobčen na dan izrednega občnega zbora v dnevniku »Jugoslovanu«, ima svoj namen in diši po nekdanjih konceptih Zbornice. Pisec hoče na vso moč dokazati važnost in korist skupnih zbornic in s tem ima namen odvračati obrtništvo od misli po ločenih zbornicah. Smešna je njegova trditev, če trdi, da bo organiziranje ločenih obrtnih zbornic vzelo veliko časa in da bo trajalo več let, preden bodo začele uspešno delati; hitrost današnjega časa in njega resnost pa da ne dovoljujeta tako dolgih pavz zastojev. Tudi njegov očitek, iz katerega izzveni kakor da bi bili nekakšni nehvaležni (dovolite primero!) ^Varovanci« zbornice, ko nam predbaciva ogromne vsote, ki 'jih Zbornica izdaja za napredek obrtništva >(!), moram odločno zavrniti. Jasno bo vsakemu, da zbornica ničesar ne daje iz svojega, če daje, je to denar, ki ga plačujemo mi. Vsi taki in podobni članki so pisani z namenom napraviti v obrtniških vrstah razdor v enotnem mišljenju in vnemi po ločenih zbornicah. Če bi dotični gospodje, ki se skrivajo za temi članki, ne bili prepričani o vedno bolj rastoči zavednosti našega obrtništva, ki vidi edinole svojo rešitev v samostojnih ločenih zbornicah, prav gotovo ne bi lansirala takih propagandnih člankov za skupne zbornice v časopise, ki jasno pričajo, da so pisani tako rekoč z nervoznostjo in obupanostjo po ohranitvi sedanjega sistema zbornic. Naše obrtništvo pa je smatralo potrebnim, da sledi klicu notranje zavesti in da se kot solidarno priključi akciji naših južnih bratov, ki so videli v,prav v ločenih zbornicah svoje življenjsko vprašanje. Zato pustite naše obrtništvo, da v svojih vprašanjih odloča samo in naj se nepoklicani in nezaželjeni ne vmešavajo, ustvarjajoči nesoglasja, če bi ne bilo teh nepoklicanih protipropagatorjev, bilo bi tudi delo v Zvezi soglasnejše dn bi bili lahko prihranjeni za en izredni občni zbor. Zato proč roke od našega pokreta; dovolj smo preudarni in dovolj zavedni, da bomo lahko sami reševali svoja vprašanja. Vsa zavijanja nas ne odvrnejo od prepričanja, da so za nas edina rešitev le ločene zbornice. Obrtnik.
f p n.n e c r.p.r c n n b-b
Pridobivajte našemu listu vedno nove naročnike!
Kongres čevljarskih in usnjarskih obrtnikov, industrialcev in trgovcev
V	nedeljo dne 16. t. m. se je vršil v Beogradu kongres čevljarskih in usnjarskih obrtnikov, trgovcev in industrialcev, ki je bil izraz nujne potrebe za skupno in solidarno delovanje vseh usnje predelujočil strok, ker je bil izredno dobro obiskan. Velika kongresna dvorana nove univerze je bila z galerijo vred do zadnjega kotička napolnjena. Čevljarje Dravske banovine so zastopali tovariši Krajcer Anton iz Maribora, Breskvar, Rozman in Skraber iz Ljubljane, čevljarsko in usnjarsko industrijo in trgovino pa je zastopalo sedem gospodov iz cele Slovenije. Kongres je imel na dnevnem redu le tri točke in sicer: 1. Poslovna kriza, 2 Bata, 3. Ustanovitev zveze obrtnikov, industrijalcev in trgovcev usnje predelujoče stroke cele države.
Predsednik udruženja čevljarskih mojstrov v Beogradu in predsednik akcijskega odbora tov. Vlado Ilič je otvo-ril kongres, ter takoj prečital brzojavke, katere so se odposlale Nj. Vel. kralju Aleksandru, predsedniku vlade g. generalu Zivkoviču in ministrstvu trgovine in industrije, čitanje brzojavke Nj. Vel. kralju je kongres stoje poslušal ter z burnimi živijo klici sprejel. Odposlala se je tudi posebna deputacija, katera naj položi venec na grob kralja Peti a Velikega.
Ker sta se prva in druga točka dnevnega reda zadružili, je kongres konsta-tiral splošno poslovno krizo, katera pa je našo stroko najbolj prizadela, povzročil pa jo je neomejeni uvoz tujih izdelkov, kateri je dosegel v letu 1930 višino skoro 100 milijonov dinarjev. Ta denar je šel preko naših mej v tujino, ter se je naše nar. gospodarstvo toliko poslabšalo, v notranjosti države pa trpi skoro pol milijona 'ljiuidi na poslovni krizi, in pričakuje svojega pogina.
'Kongres je konstatiral, da se od teh 100 milijonov dinarjev uvaža devet desetin obutja samo iz češkoslovaške, torej od tvrdke Bata, katera je v zadnjem času razširila svoje trgovine na vsako malo mestece, združila to trgovino s popravljalnico čevljev, ter tako odvzela domačim čevljarjem na mah ves dosedanji zaslužek. Te popravljalnice pa se niso po vseh banovinah dovolile, zato zahteva kongres odstranitev vseh že obstoječih Batovih popravljalnic v naši državi. Izven iže pridobljenih pravic v naši državi, se poteguje tvrdka Bata za dovoljenje zidave svoje tovarne v naši državi in to zopet pod krinko, češ, da ta tovama bode izdelovala le gumijeve izdelke, medtem ko bi se po odobritvi pretvorila v tovarno čevljev in s tem uničila še ta ostanek, ki se ji ga dosedaj ni posrečilo uničiti. Kongres je sklenil izposlovati, da se zidava Batove tovarne v naši državi ne dovoli, ter da se že Obstoječe Batove trgovine zapro iz razloga, ker trgovinski zakon iz leta 1931. vsem inozemskim tvrdkam zabranjuje, otvarjanje trgovin v naši državi, in ker je iz na kongresu predloženih originalnih dokazilih razvidno, da Batove trgovine v naši državi ne postopajo popolnoma na zakonitih in zakonu odgovarjajočih temeljih.
Kongres odločno zavrača namigava-nja Batovih reklam, ki gredo za tem, diskvalificirati in zapostavljati domačo čevljarsko obrt in industrijo In konsta-tira, da je naša domača čevljarska obrt in industrija zmožna ustreči vsem potrebam jugoslovenskega državljanstva tako v kvahteti, kakor tudi kvantitativno pokriti vso potrebo na čevljih v naši državi. Če je naša čevljarska obrt in industrija zadovoljila vsestransko naše prebivalstvo takrat, ko Bata še ni bilo pri nas, se kongres čudi dejstvu, da naše oblasti nasedajo Batovdm drazaim, katere navaja v svojih prošnjah.
Kongres konstatira, da je poziv, ki ga je v zadnjih dneh prineslo naše časopisje iz Zlina, po katerem bi se sprejelo 200 jugoslovanskih mladeničev v očetovsko oskrbo gospoda Bate v Zlin ter se jih tam strokovno vzgojilo, kot čisto
priprosto reklamo na eni, kot vzgajanje zastonjskih delovnih moči na drugi strani. Kongres primerja to postopanje tvrdke Bata postopanju nekdanjih turških vojakov, ki so po naših slovanskih in drugih krajih Evrope nalovili cele armade mladeničev, odvedli jih seboj <er vzgojili iz njih svoje najboljše in najgrozovitejše janičarje. Tako hoče Bata odtujiti našo mladino in vzgojiti iz nje svoje najboljše zastopnike, ki bi mu pomagali pobijati usnjepredelujočo stroko v naši državi.
Kongres z žalostjo konstatira, da se človeku, ki je bil avstro-ogrsM vojni dobavitelj in priljubljenec avstro-ogrske dinastije, ter s tem škodoval srbski in jugoslovenski narodni vojski, dovoli danes v naši državi vse, kar si le poželi.
Kongres nadalje konstatira, da so dne
8.	avgusta t. 1. zaprosili češkoslovaški čevljarji pri svojem ministrstvu v Pragi, da se Batove delavnice in poprav-ljalnice v češkoslovaški državi prepovedo in zatvorijo. Ministrstvo je čevljarjem izjavilo, da pozove g. Bata, in ako on noče prostovoljno ukiniti svoje delavnice, se bodo pa zakonitim potom zatvorile. iPoleg tega je g. minister obljubil češkoslovaškim čevljarjem, da dobe v slučaju ustanovitve svojih zadrug in skupnih delavnic 2 milijona Kč na razpolago. Takšni ukrepi torej v češkoslovaškem ministrstvu proti lastnemu državljanu Bati, pri nas pa ima vse pravice.
Kongres je končno sklenil, delati z vsemi možnimi sredstvi, da zbudi narodno samozavest jugoslovenskega prebivalstva, da bo kupovalo le domače izdelke, kakor to delajo vse pridobitne panoge v Franciji, Nemčiji, Avstriji in drugod.
Pod tretjo točko dnevnega reda se je v principu sklenilo ustanoviti savez obrtnikov, industrijalcev In trgovcev usnje predelujoče stroke za vso državo. Bil je izvoljen pripravljalni odbor petih članov, ki naj pripravi pravila in uredi vse potrebno za izvrševanje tega save-za. Ta pripravljalni odbor ima tudi nalogo, izvesti sklepe kongresa: 1.) da ob priliki sklepanja trgovinskih pogodb v prvi vrsti zaščiti domačo proizvodnjo. 2.) da odredi kontingentiranje uvoza vseh proizvodov, zlasti čevljev do količine, ki ne bi škodovala razvoju domačega gospodarstva, 3.) da se izvršijo spremembe v zakonu o državnem računovodstvu v smislu čim večje zaščite domačih producentov, 4.) da se v Jugoslaviji onemogoči zidava Batovih tovarn, kakor tudi vseh novih sličnih podjetij z inozemskim kapitalom, ker bi kot posledica nastopilo osiromašenje našega naroda in ker bi to sigurno dovedlo do propasti domačih producentov usnje predelujoče stroke, 5.) da se tvrdki Bata prepove otvarjanje delavnic za popravilo čevljev in da se že obstoječe delavnice zapro, ker nikjer na svetu ne obstoja industrijsko podjetje, razen tvrdke Bata, ki bi imelo popravljalnice za krpanje čevljev, 6.) pooblašča se uprava novega saveza, da v smislu te resolucije podvzame vse potrebne ukrepe.
iV ponedeljek 17. avgusta se je vršil v mali dvorani nove univerze kongres čevljarjev vse države, na katerem je bil sklenjen pravilnik za ta savez, izvoljen ožji in širši odbor saveza, za sedež saveza pa se je določil Beograd. H koncu tega kongresa se je oglasil k besedi predsednik beograjskih čevljarskih pomočnikov, ki je naglašal, da je smatral si v svojo dolžonost, da pride .in prekliče ter ovrže laži članka iz lista »Vreme« z dne '16. avgusta, kjer neko društvo piše v imenu čevljarskih pomočnikov mesta 'Beograda, da se ne strinjajo s sklepi kongresa z dne 16. avgusta, torej da niso solidarni s čevljarskimi mojstri in da so pripadniki in prijatelji Batove ideje. Predsednik čevljarskih pomočnikov mesta Beograda izjavlja po naročilu vseh čevljarskih pomočnikov Beograda, Zemuna ,in Pančeva, da so v popolnem soglasju s sklepi svojih delodajalcev in da zavračajo vsako Batovo nasilstvo ter prosijo, da se jih vzame v vrste bojevnikov za skupne pravice čevljarske in usnje predelujoče stroke.
Haj je novega!
CENE TUJEMU DENARJU.
Za zagrebški borzi smo dobili v valutah: 1 dolar za 56.20 do 56.30 Din; v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 796.65 do 799.05 Din: 100 italijanskih lir za 296.33 do 297.23 Din; 1 dolar za 56.56 do 56.94 Din; 100 francoskih frankov za 222.13 do 222.79 Din; 100 češkoslovaški hkron :za 167.82 do 168.32 Din; — Vojna škoda se je po padcu ob koncu preteklega tedna zopet okrepila in trgovala po 334 do 335 Din, investicijsko posojilo pa po 72 do 74 Din.
SEJMI:
30. avgusta: Velika Loka, Hajdina.
31. avgusta: Ribnica na Pohorju (samo za živino), Konjice, Št. Vid (Bloke)..
1. septembra: Skaručna, Višnja gora, Rateče, 'Guštanj, Zigarski vrh.
2. septembra: Sodražica, Sv. Bolfenk
v	Slovenskih goricah, Prosenjakovci.
3. septembra: Gornja Radgona, Črnomelj.
4. septembra:	Preska,	Dolenja vas,
Bogojina, Vuhred (samo za živino). ..
5. septembra: Št. Lenart v Slovenskih goricah (samo za živino),
5.	septembra: Št. Lenart v Slovenskih goricah (samo za živino), Vesela gora (Št. Rupert), Planina (brežiški srez).
Prebivalstvo jugoslovenskih mest.
Rezultat letošnjega popisa prebivalstva kraljevine Jugoslavije izkazuje znatno povečanje mestnega prebivalstva v primeri s podeželskim prebivalstvom. Število prebivalcev mest se je zvišalo na 676.558 oiseb. Izmed 207 mest v državi imajo samo tri mesta nad 100.000 prebivalcev, in sicer Beograd 241.542, Zagreb 185.581 fn Subotica 100.038. Število prebivalstva v ostalih mestih je znatno manjše. Tako šteje Sarajevo 78.182 prebivalcev, Skoplje 64.807, No-
vi	Sad 68.966, Ljubljana 59.768, Split 43.808, Osijek 40.339, Niš 35.384, Maribor 33.149, (Bitolj 32.982, Veliki Beč-kerek 32.838, Sombor 32.256, Senta 32.041, Zemun 28.083, Karlovac 21.208, Dubrovnik 18.767, Sušak 18.104 itd. Le četrtina naših mest ima nad 100.000 prebivalcev. Zlasti so slabo naseljena mesta dravske banovine.
Jugoslovensko - nizozemska trgovska zbornica v Rotterdamu bo v zvezi z Zavodom za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu priredila propagandno razstavo na Velesejmu v Utrechtu v dnevih od 8.—17. septembra. Ob tej priliki se bo tudi grafično prikazoval položaj in razvoj naše industrije. Ravno tako bodo na razstavi slike, albumi in prospekti, tičoči se gospodarskega razvoja v Jugoslaviji. Tvrdke, ki bi imele interes na tem, da se njihovi albumi, prospekti itd. razstavijo, naj se obrnejo na Zbornico za TOI v Ljubljani.
Udeležba na mednarodnem velesejmu v 'Solunu. Naša vlada je sklenila, da se oficijelno udeleži mednarodnega velesejma v Solunu, in sicer s posebnim nacijonalnim paviljonom. Organizacija razstave v našem paviljonu je naročena Trgovskemu muzeju zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu, Miloša Velikog 09. Uprava muzeja poziva vse interesente, ki bi želeli razstaviti vzorce svojega blaga v paviljonu, naj to takoj prijavijo. Ako pošljejo vzorce Trgovskemu muzeju najkasneje do
5.	septembra 1.1., bo stroške za prevoz blaga do Soluna in nazaj in za zavarovanje prevzel muzej. Naravno, da se ta olajšava tiče samo vzorcev v običajnih količinah. Ako želijo .interesenti razstaviti večje količine blaga, morajo sami plačati transportne stroške in zavarovalnino. V tem primeru jim bo dovoljen 75 odst. popust na transportnih stroških •Udeleženoi naj se javijo takoj muzeju z navedbo količine in vrste vzorcev. Razstavitev blaga v našem paviljonu bo brezplačna.
Velesejem v Leipzigu bo trajal od 30. avgusta do 3. septembra t. 1. V devetih lopah bo na sejmišču razstava gradbenih, gospodarskih in pogonskih potrebščin.
Iz sklepov kongresa je razvidno, da ti ne bodo brezuspešni, zatorej upajmo, da se znebimo najhujšega zla, ki nam pije našo kri hi mori naš duh, ter spodkopava razvoj naših bodočih generacij.
Krajcer Anton.
OBRTNI V 2 S T N IK
Stran 3.
ZMIAUKA banka KRAME JUGOSLAVIJE o. d. podružnico Uauiitma
Danajska cesta štev. 31 (hiša Zidarjevih dedičev)
Telefon štev. 30—20.
Centrala: BEOGRAD
Daje menične in kredite v tekočem računu obrtnikom, vsem kreditnim zadrugam, ki posojujejo tudi obrtnikom in lombardira državne vrednostne papirje.
Glavna podružnica: ZAGREB
Sprejema hranilne vloge z ali brez odpovedi. Otvorja tekoče in žiro račune. Izdaja kavcije in garancijska pisma.
Račun poštne hranilnice štev. 14.003.
Podružnica: SARAJEVO
Kupuje in prodaja devize in valute za račun obrtnikov in obrtnih kreditnih zadrug. Izvršuje vse ostale bančne posle.
A. Knafelj:
Moda
za jesen m zimo
1931-32
(Nadaljevanje).
Frak.
kamena obdelamo na isti način, kakor pri suknjiču. Fasona mora biti primerno široka in v pregibu tako delana, k°t pri smokingu. Prednji rob pod fa-sono naj bo precej posnet. Zadnji del ©a podaljšamo za 1.5 cm.
Plesna obleka.
Suknjič je enovrsten in ima isto obliko kot moderni suknjič. Dobi 2 gumba visoko fazono, torej ne nizko in preveč posneto.
'Hlače imajo isto širino kot pri promenadni obleki. Spodaj ne smejo biti flazaj zavihane.
Športna obleka.
Športni suknjič ima isto obliko kot navadni, samo da mora biti malo bolj Prostoren. Suknjič dobi navadne naši-. te žepe. V modi so zopet gube na zadnjem in na prednjem delu. Pas pride j-ez zadnji del, po želji naročnika pa Janko tudi okrog. K športnemu suknjiču so najbolj priljubljene pump-lilače. Hlače delamo v kolenu široke 6&—72 cm m jih podaljšamo od kolena navzdol 20-22 cm.
Paleto — zimski.
(Enovrstni paleto delamo s pokrito 'jajstko. Fasona je visoko postavljena, torej ne sme biti preveč posneta in tudi ne Preširoka. Zunanji rob ifasone ne
Sme biti okroglo delan. Paleto je v .pasu maJo tajliran. Zadnji del ima na sredini šiv in razparek. Paleto naj bo čez prsa in hrbet zadosti prostoren. Ramena morajo biti visoka in primerno široka. Ovratnik je zdalj širok 5 cm in je pokrit z baržunom (žamet). Dvovrsten paleto se zapenja na 3 gumbnice, ki so narazen cca '10—<14 cm, gumbi pa 15—16 v ■vodoravni smeri, ko je suknja 'zapeta. Paleto je nekoliko priležen. Na sredi zadnjega dela delamo šiv in razparek. Hrbet mora biti v plečih prostoren. Tudi pride ovratnik iz banžuna. Zigomji ■ opis vdjja za paleto iz temnega blaga.
Poleto iz barvastega blaga je v modi eno in dvovrsten in mora biti v pasu nekoliko bolj tajliran kot iz temnega blaga. Na sredini zadnjega dela delamo šiv in razparek. Zadnji del mora biti čez hrbet prostoren, ikakor tudi čez prsa. Ovratnik pride z enakega blaga in je Širok zadaj 5.5 cm. Dvovrstni paleto S3 zapenja z 2 gumbnicama, prišijemo pa 3 pare gumbov in je 3 par na slepo prišiti. Zgomja gumbnica za zapenjanje Ježi malo nad pasom. 'Gumbnice so narazen 13—14 cm, a gumbi 16 cm, kadar je površnik zapet. iFasono delamo pri enovrstnem paleto v pregibu ravno, dočim pri dvovrstnem nekoliko okrog-
lo.	Dolžina je cca 110 cm. i
Ulster.
Ulster dobi 3 pare gumbov. (Gumbnice so narazen 14 cm in gunibi v vodoravni smeri, ko je ulster zapet pa 17_____
18 cm. Zadnji del ima ravno linijo in dobi na sredini šiv in razparek. iCez zadnji del lahko delamo 6 cm Širok pas, lahko pa tudi izostane. IModemo je oboje. Ulster je dolg 114 cm.
Paleto s kožuhom.
(Mestni paleto s kožuhom naj ima isto obliko kot zimski enovrstni. Paleto je v pasu le malo priležen. Zadnji del mora biti čez pleča dosti prostoren. Na sredi hrbta delamo šivjn razparek. Paleto se zapenja na tri gumbnice in dobi šal-ovratnik. Športni paleto ima isto obliko kot ulster. Zapenja se na tri gumbnice. Fazona je dvovrstna, s širo-
kim kožuhovinastim ovratnikom. Zadnji del ima ravno linijo in šiv na sredini ter primerno dolg razparek. Paleto naj bo zelo prostoren. Oddaljenost gumbnic ali gumbov je ista kot pili paleto, odnosno ulstnu. Paleto mora segati čez koleno najmanj do 10 cm.
(Konec).
Gospodarstvo
O »Samopomoči«. V »Narodnem Gospodarju« S3 nekdo 'spotika nad posmrt-nlinskimi podpornimi organizacijami, ki delajo na principu samopomoči. Na članek, katerega namen je prozoren, ne bi reagirali, čs ne bi raivno v krogih, ki so blizu »Zadružne zveze«, ne imeli enakih ustanov (Dobrodelnost, Ca rita s itd.), katere se pa vkljub vsem naporom ne morejo razmahniti. Glede trditve nesi-gumosti, na katero se opira članek, pa navajamo sledeče:	Samopomoči	tega
ali ondga imena temeljijo na medsebojnem vzajemnem podpiranju članov, ki hočejo biti v primeru potrebe (ob smrti zavarovanca) deležni podpore. Moralna zavest 'članov je pa tolikšna, da vsak radevolje plačuje prispevke, ki se mu predpišejo. Ilz 'delovanja »Obrtniške Samopomoči« ZVeze obrtnih zadrug v Ljubljani (je dokazano, da niti enega odstotka članov ni potrebno opominjati na plačilo prispevkov, ker Vsi že pri prvem pozivu radevolje poravnajo svoje obveznosti. (V nasprotnem primeru t. j. če člani ne bi hoteli poravnati svojih prispevkov, pa limajo vse reg. pom. blagajne pravico svoje zahtevke tožbeno uveljaviti, 'kar pa do danes, kolikor je znano, pri nobeni »Samcspomoči« še ni bilo potrebno storiti. iRes je, da morajo enake ustanove z manjšim številom članov zahtevati višje prispevke, če hoče svojim obveznostim zadostiti, vendar to ni noben dokaz nesigumosti, ker je pri manjših ustanovah ustanovljenih le za 'gotove stanovske kroge (obrtniki, uradnike ene ali druge stroke) itd. podan čut stanovske solidarnosti. Razen tega pa je tudi čut odgovornosti posameznika pri- nas (ne morda samo med Slovenci) razvit v taki meri, da je podana popolna garancija za uspešno delo na »Samopomoči« temelječih ustanov. Ali pa morda člankar odreka vsem, ki niso v posredni ali neposredni zvezi z Zadružno zvezo, moralno kvalifilkadjo za izvrševanje prostovoljno prevzetih članskih dolžnosti? Msak dan s2 lahko prepričamo o koristnosti samopomočnih ustanov, ki točno vrše svoje naloge v korist vsem brez razlike stanu, narodnosti in vere. Da pa so ravno te vrste ustanov hud trn v peti zavarovalnic, je samo ob sebi umevno, ker je ljudstvo sprevidelo, da more z malimi prispevki doseči listo, kot prt običajnih zavarovalnicah z njihovimi visokimi premijami in grožnjami na dztoiženje neplačanih premij.
'Obče je znano, da poskušajo navadne zavarovalnice na vse pretege preprečiti razmah na (»Samopomoči« delujočih ustanov, toda njih napor ji brezuspešen.
Gotovo je, da je bodočnost sigurna le v geslu.
»iVsi za enega, eden za vse« in ravno to geslo je delovanje »Samopomoči«. Zato apeliramo na vse za vidne obrtnike, da včvrstijo in pristopajo k naš: »Obrtniški Samopomoči«, kakor jim to velevata njihova zavednost in1 obrtniški ponos. Cim več članov bo imela »Obrtniška Samopomoč«, tem več bo lahko nudila in tem manjši prispevki bodo lahko upetjani. Zato vas vabimo, da agitirate med obrtniškimi tovariši za včlanjena pri naši dobrodelni ustanovi.
Ste že poravnali naročnino?
Razpis ministra trgovine in industrije o zaščiti domače delavnosti pri državnih na-bavkah
'Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek za industrijo dn obrt, je izdalo na dan 3. julija t. 1. pod št. 111/31.812 sledeči razpis:
Pokazalo se je, da se ob priliki razpisa licitacij za državne nabavke postopa protivno zakonu o državnem računovodstvu in da se k vsem licitacijam pripuščajo tudi predstavniki inozemskih proizvajalcev za predmete, ki jih proizvajamo doma. Na ta način sta domača industrija in delavnost dovedena pod vprašanje nemožnosti, da se bori z inozemsko konkurenco in vse pogostejšimi dumping cenami. Zakon o državnem računovodstvu ima v vidiku zaščito domačega gospodarstva in predpisuje način, kako je postopati v teh primerih, kadar država razpiše licitacijo predmeta ali materiala, ki se zamore nabaviti v domači zemlji. Člen 85 d zakona o državnem računovodstvu se glasi: »Za ves material, predmete in ostale predmete, ki so v domovini, pa bi se jih ne moglo nabaviti vsled tega, ker domači proizvajalci in dobavljači (life-ranti) nočejo, da se udeležujejo licitacij in pogodb, ali pa da so nudili cene sorazmerno višje kakor proizvajalci tujih tržišč, tedaj more pristojni minister po predhodni ugotovitvi takih primerov in po predhodnem odobrenju ministrskega sveta odločiti neomejeno licitacijo ali pogodbo, pri kateri morejo sodelovati tudi inozemski državljani pod pogoji, ki jih predvideva čl. 85 a. V takih primerih je tudi dopuščeno, da se razpis licitacije objavi v inozemskih listih.
<0$ organizacij.
Strokovna zadruga tesarskih in stu-deničarskih mojstrov v Ljutomeru sporoča, da se vršijo dne 13. 3cptembra t. 1. vpisnine in oprostnine vajencev zadruge tesarskih in studeničarskih mojstrov v Ljutomeru ob 9. uri predpoldan in sicer:
I.	V delavnih prostorih g. L. Petschar-ja, tes, mojstra v Ljutomeru za sreze: Ljutomer, Murska Sobota in Dolnja Lendava.
H.	V delavnih prostorih g. Josipa Ne-krep, tes. mojstra v Mariboru, za sreze: Maribor, Ptuj, Konjice in Prevalje.
HI. V delavnih prostorih g. Vinka Kukovec, tes. mojstra v Lavi pri Celju za sreze:	Celje,	Gornji grad, Slovenj-
gradec in Šmarje pri Jelšah.
Za predsednike in prisednike so izvoljeni sledeči:	za	Ljutomer gg. L. Pe-
tschar, Bratina Vekoslav in Streicher Henrik, za Maribor gg. Nekrep Josip, Lešnik Anton in Špes Ivan, za Celje gg. Vinko Kukovec, Mahen Franc in Čmak Ivan.
Za oprostitev pridejo sledeči vajenci v poštev in sicer v Mariboru od učnega mojstra Gerlič Pave’ v Kaniži. Pešl Karl in Safošnik Alojz; od učnega mojstra Špes Franjo v Mariboru: Topol?-nik Franc; od učnega mojstra Hamer-šak Franjo v Kičari pri Ptuju: Čeh Jožef I, Čeh Jožef n in Zelenko Ivan.
Vsak učni mojster je dolžan oseimo predstaviti svoje vajence predsedniku izpitne komisije, doprinest.1 mora od zadruge vidirano učno pogodbo, od učnega mojstra Izstavljeno učno spričevalo o vajenskem znanju in zadržanju ter spričevalo o obisku obrtne nadaljevalne šole ali uradno potrdilo, Ce vajenec zaradi preoddaljeuosd ni mogel ob-iskavati obrtnih nadaljevalnih šol. Nadalje mora biti učni mojster osebno na-vzo pri izpraševanju svojega vajen-
ca. Vsaki vajenec si prinese svoje lastno orodje,s katerim se je učil, seboj k izpitu, iz katerega se bo tudi črpalo, kakršno ima vajenec orodje, takšen je bil tudi vajenec.; iz teh ozirov dober ali slab.
Stroški oprostitve so sledeči:	Din
40.— za oprostitev, Din 40.— za preizkušnjo in Din 20.— za tiskovino in porto.
Vajenci, kateri stopijo v učno dobo, imajo doprinesti učno pogodbo, podpisano od učnega mojstra in njegovih starišev ali varuha ter spričevalo o zdravem stanju vajenca, katero potrdi brezplačno zdravnik tamkajšnjega okrožnega urada. Stroški vpisnine so Din 20.—.
Nadalje opominja zadruga vse člane, da prijavijo pomožno osobje vštevši vajence glasom § 5 zadružnih pravil v teku 8 dni po vstopu in izstopu iz dela, sicer kazen. Istotako opominja zadruga vse člane, da storijo vse, kar je mogoče, za dobro vzgojo strokovnega naraščaja. Vsak vajenec mora biti najmanj devet mesecev letno strokovno zaposlen, drugače ne more biti oproščen. Nadalje mora vsak vajenec v bodoče obiskovati obrtne nadaljevalne šole, oni, kateri so preoddaljeni, morajo pa najmanj ob nedeljah obiskovati obrtne nadaljevalne šole. Za to so mojstri odgovorni. Dobra vzgoja vajencev ni samo vajencu v prid, temveč tudi nam mojstrom.
Ustanovni občni zbor Zadruge usnjarjev za dravsko banovino v Ljubljani
se bo vršil po naročilu mestnega načelstva ljubljanskega v sredo dne 2. sept. 1931, ob 9.30 uri dopoldne v salonu gostilne pri »Jerneju« na Sv. Petra cesti št. 85. v Ljubljani. — Dnevni red: 1. Pozdrav načelnika pripravljalnega odbora in poročilo o ustanovitvi zadruge.
2.	Citanje zadružnih pravil. 3. Volitev zadružnega odbora in namestnikov. 4. Pristop zadruge k Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani. 5. Odobritev proračuna in določitev zadružne doklade za leto 1931. 6. Raznoterosti. — 'Ce bi ne bil občni zbor ob določeni uri sklepčen, se bo vršil eno uro pozneje na istem mestu drug občni zbor, ne oziraje se na število udeležencev.
Zadruga krojačev in krojačic za srez Radovljica na Jesenicah sporoča, da se vrši vajenska preizkušnja v nedeljo dne 27. septembra 1931. ob 9. uri dop. v posebni sobi restavracije PernuŠ v Lescah. Vsi vajenci in vajenke, kateri bodo prosti do 31. decembra 1931. se imajo v svrho oprostitve in sprejema k preizkušnji prijaviti načelstvu ali pa zadružnim zaupnikom. Isti dan popoldne se vrši tudi redna odborova seja isto-tam ter prosim gg. odbornice-ke, da se seje polnoštevilno udeleže. — Načelnik.
Zanimiva obletnica. Prejšnjo nedeljo je obhajala v Tržiču il80-letnico svojega delovanja Čevljarska zadruga. (Malo je društev, ki (bi se mogla ponašati s tako častitljivo starostjo. To pomenljivo obletnico bo zadruga proslavila s sprevodom skozi mesto do farne cerkve k službi božji, nato bo na Glavnem trgu pred cerkvijo sv. Andreja blagoslovitev nove zadružne zastave, ki bo nadomestila dosedanje bandero. Popoldne pa priredi ljudsko veselico. Ob jubileju bi Čevljarski zadrugi želeli, da tudi v bodoče uspešno zastopa in vodi naše mojstre, ki v tej občutni krizi potrebujejo vzajemne pomoči.
Prodaja starega papirja la slekla.
Dne 4. septembra t. J. se bo vršila pri Središnjem stovarištu materijala državnih železnic v Zagrebu ofertalna licitacija glede prodaje ca BO.OOO kg starega papirja in ca 55.000 kg starega stekla. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Odkritje spomenika kralju Petru L Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani
Udeležba občinstva in društev pri odkritju — Četrtinska vožnja.
Odkritje spomenika kralju 'Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani bo dne 6. septembra.
Nedvomna potreba je, da bo na tej važni in veliki slavnosti udeležba iz vse Slovenije kar najčastnejša. To bo mogoče le z organiziranim in discipliniranim nastopom vseh slojev naroda.
Zato opozarjamo na vabilo odbora vsa društva, organizacije, udruženja, zveze, korporacije in druge, da pozovejo svoje članstvo na čim številnejšo udeležbo pri teh slavnostih.
Odbor ne more vseh in vsakogar posebno vabiti k temu odkritju, zato naj se smatra ta poziv kot splošno vabilo.
Po slovesnem odkritju spomenika pred magistralnim poslopjem je nameravan mimohod vseh organizacij, dru-
štev itd. pred spomenikom po določenem načrtu. Slovesnosti odkritja na slavnostnem prostoru pa morejo iz tehničnih razlogov prisostvovati le predstavniki občin ter po največ 3 predstavniki društev, organizacij itd. Vse ostalo občinstvo se pa zbira med tem časom na določenem prostoru in se uvrsti v sprevod za mimohod po organizacijah, društvih itd. katerim pripada po svojem članstvu.
Pripomnimo, da bo imel dostop na slavnostni prostor dn v sprevod le oni udeleženec, ki bo ali osebno vabljen ali pa, ki bo v sestavu društva, organizacije itd.
'Odbor poziva zato vsa društva, organizacije, korporacije, izveze itd. brez izjeme, da najkasneje do 27. t. m. prijavijo svojo morebitno udeležbo z navedbo, ali bo članstvo nastopilo v krojih, ali s praporom odnosno z zastavo, če nameravajo počastiti spomin kralja Petra s poklonitvijo venca, katere pred-stavitelje nominirajo na slavnostni prostor in na kateri naslov naj se dostavijo
izkaznice. Opozarjamo, da predstavite-Ijev, ki so bili že osebno vabljeni, ni treba ponovno javiti.
Za vožnjo udeležencev z železnico v Ljubljano je odobrena od ministrstva saobračaja četrtinska vozna cena. Udeleženci kupijo pri železniških blagajnah polovično vozovnico na podlagi legitimacij ter velja ta vozovnica tudi za brezplačen povratek, ako bo na legitimaciji odbor potrdil udeležbo pri odkritju.
Da bo mogel vsakdo brez velikih težav in stroškov priti’ do legitimacij, ki jih izdaja odbor sam, je ta 'zaprosil vse (Slovenske občine, da prevzamejo posredovanje pri izdaji legitimacij. Zato naj se vsi reflektanti na legitimacije za če-trtinsko vožnjo takoj prijavijo občini svojega bivališča, ker morajo občine do 30. avgusta sporočiti odboru število potrebnih legitimacij, ki se bodo izdajale le proti plačilu nabavne cene 2 Din za komad. Naknadnih prijav ne bo mogoče vpoštevati.
Ker je z ozirom na veliki narodni po-
men te slavnosti pričakovati naval občinstva v Ljubljano, moremo morebitne .nerodnosti pri železniškem prevozu preprečiti le na ta način, če se vsakdo pravočasno prijavi svoji občini zaradi legitimacije, tako da ;bo vsaka občina tudi v stanu, da najkasneje do 1. sept. zjutraj železniški postaji, na kateri nameravajo udeleženci vstopiti, (prijavi točno 'število njih. Seveda bodo še iz* dana točnejša navodila po 1. septembru, s katerim vlaki naj udeleženci 'iz določenih krajev potujeo.
'Ponovno moramo vse, ki se zanimajo, pozvati, da se ravnajo v smislu teh pojasnil in navodil in da s svojo udeležbo in discipliniranim nastopom pripomorejo do čim svečanejšega poteka slavnosti.
Poslovne ure pisarne odbora za postavitev spomenika so vsak delavnik od 18. do pol 20. ure v Lubljani, Kongresni trg l-II.
Odbor za postavitev spomenika kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani, Kongresni trg l-II.
KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
Že v 24 urah
kemično snaži, plisira in barva obledele obleke, plašče, klobuke Itd. — Skrobi in svetlo-lika srajce, ovratnike in zapestnice. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH.
3van •Mihelčič
elektr. konces. podjetje
LJUBLJANA, Borštnikov trg 1
ima na zalogi vsakovrstni električni materi jal, žarnice in svetila. Prevzema v izvršitev električne instalacije. Jamči za solidnost in zmerne cene.
Kreditni zavod
za trgovino in industrijo Ljubljana, Prešernova ni. 50
(v lastnem poslopju)
Brzojavni naslov;
KREDIT LJUBLJANA
Telefon štev.:
2040, 2457, 2458, 2805 in 2806
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe deposita itd.
Tvornica ZA DUŠIK D. D.
in
AGA-RUŠE
ndrniene jngosiov. tvornice acetilena in okslgena d. d.
zadovoljujeta s svojimi prvovrstnimi
proiavodl i
KARBIDOM-DISSOUS PLINOM in KISIKOM
Hrom vse Jugoslavije na stotino
avtosenskih varilcev
in nudita tisočerim mirno, lepo in soinčnobelo
acetilensko
luč
IakorlMajte tudi VI te njihovo preiavodo v svojo korist!
OBRTNI A BANKA V LJUBLJANI
CENTRALA! KONGRESNI TRG 4	IPODRUŽNIICAs LJUTOMER
Telefon št. 2508	Račun	pri	poštni	hranilnici	v	Ljubljani št. 12.051	Telefon	št.	2508
Daje kredite v obrtne svrhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije naj-kulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno više
Urednik Ivan Lombar. — Za konzorcij »Obrtnega Vestnika* Ivan Mihelčič. — Tiska Narodna tiskarna. — Predstavnik Fran Jezeršek. —
Vsi v Ljubljani.