OBRTNI VESTNIK Strokovni list za povzdigo in napredek obrtništva Dravske banovine. »OBRTNI VESTNIK® izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane: celoletno Din 40 — Polletno Din 20*— posamezna številka . . Din T— Glasilo obrtništva Dravske banovine. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Borštnikov trg štev. 1. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Štev. pri poštni hranilnici, podružuici v Ljubljani 10.860. XIV. letnik. V LJUBLJANI, dne 29. avgusta 1931. Štev. 34. = ; Iz redni občni zbor Zveze obrtnih zadrug V mrzlični .napetosti se je vršil v nedeljo dne 23. t. m. v »Trgovskem domu« v Ljubljani izredni občni zbor Zveze obrtnih zadrug. Ne bomo podrobno navajali, kako je prišlo do itega po številu že tretjega občnega zbora v naši matični organizaciji, ker je predzgodovina dogodkov, ki so bili ovira vsakemu delu Zveze, itak vsakemu posamezniku Predobro znana, saj je šel boj na tako ostrino, da so postali na čudne iraizmere v organizaciji pozorni celo oni, ki stoje Proč od naših obrtniških organizacij. Pa da na kratko omenimo, so nastopila znana nasprostva v načelstvu Zveze kmalu po rednem občnem zboru, ostrejšo formo pa so zavzele po izrednem občnem zboru, na katerem je večina zadrug pod vodstvom načelnika Zadruge 'kleparjev g. L. Pičmana zmagala v načelnem vprašanju sistema zbornic in se je izjavila za sistem avtonomne ločene zbornice. Od tedaj so se rodila nesoglasja v načelstvu, ki so ovirala delo matične organizacije. Ker ni bilo mogoče najti primernega izhoda in prave Poti za oblažitev sporov, je obveljal sj"?P zadnje načelstvene seje, da se Skliče izredni občni zbor, na katerem naj se voli novo načelstvo. Nedeljski občni zbor je kazal živo sliko velikega zanimanja obrtništva za razvoj dogodkov, saj je bila na njem zastopana tako častna večina delegatov zadrug kot je bila le redkokdaj poprej. Občni zbor je' otvoril bivši načelnik Zveze g. Josip Rebek. Po verifikaciji mandatov je pozdravil zastopnika banske uprave komisarja g. Šinka, zastopnika obrtne oblasti svetnika g. Svetela, policijskega svetnika g. Pestevška, navzočega častnega predsednika Zveze g. Engelberta Franchettija, in zastopnike časopisov in vse delegate. Navaja, da je navzoč mesto določenega delegata Zadruge zidarskih mojstrov g. Hlebša kot namestnik g. Živec, ker je g. Hleb-šu v predvečer zborovanja umrla soproga in prosi navzoče, da počaste njen spomin s tem, da se dvignejo s sedežev (store). Oprostila sta se gg. LBattelino 'in Malgaj, neopravičen je izostal g. No-votny. Skrutinatorjem imenuje g. Rebek g. Zupana in g. Pičmana. V svojem na-daljnem govoru, ki je bil zelo temperamentnega značaja, je g. Rebek omenjal uvodoma vzroke, ki so vodili do sklicanja tega izrednega občnega izbora, zakaj našli sta se dve enako močni struji in se nikakor ni moglo priti do sporazuma v načelstvu. Boj, ki se je vršil pod krinko (?) ločenih zbornic, se je izrodil v ogaben osebni boj. Obžaluje, da je moralo priti do tega, da ta lepa dvorana, ki čuje vselej le lepe besede in služi v glavnem manifestacijam zavesti, mora čuti žalostno poglavje 20. stoletja o obrtniškem pokretu. Priznava, da ni dolgo, ko je prevzel Zvezo kot načelnik in da je osebno žrtvoval prav mnogo lastnih koristi, zakaj položaj v Zvezi, ko jo je prevzel, ni bil tako sijajen. Dela te bilo preveliko, uspehi pa niso bili vselej povoljni. Spominjal se je dalje v govoru blagodejnega vpliva kraljevega manifesta, ko je s tem prenehala politična razrvanost in kateri manifest je našel najbolj trdna tla baš v vrstah slovenskega obrtništva. Prožili smo roko Jugoslovanski obrtni zvezi, da se zedinimo za skupno in složno delo, toda naša dobra volja ni rodila izaželjenih uspehov. Z ureditvijo države so nastopili novi vidiki; sam naš vladar je delal z vso 'vnemo na tem, da .se takoj uredi zakonodaja in tako smo Imeli priliko i mi sodelovati pri raznih zakonskih osnutkih, tako, ko je šlo za vprašanje odpiranja in zapiranja obratovalnic, sodelovali smo pri reviziji socijalnega zavarovanja in drugem. Eno zelo važnih vprašanj, ki je dalo obiloi posla, je bilo to, da se zaščiti našega obrtnika pred šušmarstvom. Ce ni vse uspelo, ni krivda na Zvezi, ampak na tistih faktorjih, ki niso dajali Zvezi točnejših .poročil ali pa na tistih, ki so polagali premalo važnosti in imeli premalo razumevanja za to rak-rano v vrsti obrtniških vprašanj. Obregnil se je ob metode boja, češ, da jih inspirirajo pri nas gotovo gospodje iz južnih pokrajin, da bi s tem zavladali nad maso našega obrtništva kot odločujoči faktojiji. Podčrtavanje jugoslo-venske misli v boju za sistem zbornic in vsega s tem v zvezi smatra gospod Rebek kot izigravanje, in razumljivo je, da kot predsednik nisem pustil uveljavljati metod, ki jih pri nas nismo vajeni. Tudi načelna vprašanja so zelo važna, če se razpravljajo stvarno a ne s škodljivim in zakrknjenim fanatizmom. Teror in absolutizem ne sme vladati v naših vrstah. Če sem bil kdaj preveč strog in samosvoj, sem bil to kot predsednik. Priznavam, da mi je bila svetost bolj pri srcu kot pa razcep. Zato hočem, da se tudi v bodoče dela tako naprej. G. Rebek pojasni, da je bilo v smislu sklepa zadnje načelstvene seje sporazumno določeno, da bosta na današnjem zboru le dva govornika, vsak iz ene strani, čemur pa g. Pičman ugovarja, češ, sklep je bil govoriti svobodno. Nato je dal g. Rebek predlog o svobodi govora na glasovanje in je večina pristala na to. Javili so se kot govorniki gg.: Pičman, Krenčič, Gogala, Šimenc, 'Bizjak, Stiupek, Iglič, Vogrinc in Nahtigal, vendar sta pa govorila le gg. Pičman in Krenčič-, dočim ni bila dana prilika g. Šimencu kot revizorju Zveze, da bi zamogel podati zadostno poročilo o tem, da je hotel napraviti v Zvezi pred občnim zborom revizijo poslovanja in blagajniških poslov, kar mu kot revizorju ni bilo od g. Rebeka dovoljeno. G. Šimencu tudi ni bila dana prilika prav za prav možnost dn pravica, da bi prečrtal tozadevni protokol. G. Pičman se kot govornik opozicije prijavi k besedi in pobija očitke, da njegova skupina razdira enotne vrste obrtnikov in izjavlja, da ni vseh razdorov in sporov v Zvezi kriv nihče drugi kot g. Rebek sam. Mi se nismo hvalili, ampak smo delali, da si se nas je kot borce za osnovne obrtniške pravice vselej in vsepovsod črnilo in ogabno blatilo. Pripomniti moramo, da smo svoj čas z g. Rebekam delali skupno in tudi v vprašanju za samostojne ločene zbornice, on sam nas je spodbujal za to, nismo pa vedeli, da delana dve strani. Z Rebekom smo bili zaradi vprašanja zbornic tudi skupno v Beogradu, ko smo se pa vrnili, je pa začel pošiljati okrožnice čisto nasprotne vsebine, zakaj hotel je na mah sedeti na dveh stolčkih. G. Rebek je bil skrajen absolutist in da-si je imel po zadnjem izrednem občnem zboru nalog, da uravna svoje nadaljnje udejstvovanje v Zvezi v smislu sklepov Izrednega občnega zbora, tega ni storil in je večino ter izraženo izahtevo delegatov briskiral. Niti ni hotel, ko smo ga neštetokrat prosili, da skliče sejo načelstva, tega storiti; primorani smo bili prositi oblast in šele nato s posredovanjem oblasti je sklical sejo. Za. štajerske tovariše ni štiri leta smatral potrebno, da bi navezal z njimi stike in jih pridobil k Zvezi, šele zadnji čas je delal na tem, računajoč na njihovo pomoč. Tako -je hotel v konzorcij »Obrtnega Vestnika« vsiliti štajerske organizacije, da bi imel s temi v odboru konzorcija večino in bi ne mogli pisati v ^Obrtni Vestnik« resnice. Ce bi g. Rebek vpošteval večino, lahko bi delali skupno in nikogar bi ne bilo proti njemu. Ponudili smo mu kompromis, katerega je pa on odklonil. Izjavlja na očitke, da je potvorba, če govori g, Rebek, da je bilo ob njegovem prevzemu polno dolga pri Zvezi. Res ie, da ije bil »(Obrtni Vestnik« zadolžen, ne pa Zveza. Je bilo pač težko delati z g. Rebekom, ker se je vedno izgovarjal, da ima vezane roke. Izjavljam, da nismo imeli nikdar nobenega vpogleda v poslovanje Zveze in je smešno tudi, če trdi g. Rebek, da je doprinašal s časom za Zvezo velike žrtve. Ni delal zastonj ampak je bil za svoje delo primerno nagrajen. Čudno agitacijo je uganjal s tovariši po deželi, saj ve nekdo is Mokronoga povedati celo, da je Iglič ponujal denar, če bodo volili Rebeka. G. komisar, da ustreže želji g. Rebeka in nekaterih delegatov, da se zborovanje ne zavleče, predlaga, da se preide takoj na 'volitve, pa zato, ker se je napetost in nevolja delegatov stopnjevala. G. Pičman zahteva še poprej ugotovitve, če je Zadruga krojačev in kro-jačic v Ljubljani članica, ker je zastopana. G. Rebek dokazuje, da je. G. Pičman in drugi protestirajo proti volilni pravici delegatov te zadruge, ker je sam načelnik zadruge podal izjavo, da zadruga ni članicam ne plačuje prispevkov. Kljub temu je g. Rebek izsilil volilno pravico. G. Šimenc protestira, toda .njegov protest ne zaleže. G. Krenčič predlaga, da če ni mogoče najti sporazuma, pa naj bi se rešilo današnji spor tako, da naj bi prevzel mesto načelnika navzoči častni načelnik g. ErancJietti. G. Pičman izjavlja, da se umakne kot nosilec liste v korist g. Franchettiju, da bo s tem oprana čast gospoda Franchettija in da njemu — g. Pičmanu namreč ne bo mogel nihče očitati, da je vodil boj za ločene zbornice in za razčiščenje v Zvezi samo zato, da se skoplje do načelniškega mesta. Prečitana je bila najprej kandidatna lista g. Rebeka in nato kandidatna lista g. Pičmana. Slednja je bila izpremenje-na pred glasovanjem v toliko, da je bil nosilec liste g. Franchetti, bilo je še nekaj sprememb. Gospod Šimenc je komaj -razglasil spremembe med nervoznim > hruščem množice, ki je komaj čakala, da se izaono volitve (tajne po listkih) in da se izve za rezultat. Rezultat volitev je pokazal, da je bilo zastopanih na tem občnem zboru 56 zadrug po 149 delegatih. Jz id glasovanja je izpadel v prilog liste Franchetti (Pičman) z 79 glasovi, v prilog liste Rebeka pa z 69 glasovi; od Rebekove liste je pa treba še odšteti 10 glasov krojaške zadruge, ki so volili neupravičeno. Ko je razglasil g. Pičman kot skruti-nator izid glasovanja v prilog Franchetti (Piomanove) liste, je nastal po dvorani velik aplavz, tako da je bilo komaj slišati zahvalne govore g. Rebeka in ;za njim g. Franchettija. Zborovanje je bilo zaključeno okrog pol 1. ure popoldne. Popoldne se je vršila provizorna seja 'konstituante, na kateri je bil izvoljen za načelnika g. Franchetti, za podnačel-nika pa g. Pičman. Obširno poročilo priobčimo v prihodnji številki, ker se bo sklep konstituante potrdil na redni seji v nedeljo 30. t. m. '(Otp. uredništva.) Iz poročala je razvidno, da je lista Franchetti-Pičman zelo častno zmagala navzlic temu, da je g. Rebek imel priliko posluževati se vsemogoče agitacije in vpliva kot zvezni načelnik na posamezne zadruge, nasprotno pa skupina Pičmana ni imela drugega na razpolago kot gola dejstva. Izkazalo se je, da vsa ogabna natolcevanja s strani Rebeka in drugih niso imela zaželjenaga uspeha, zakaj obrtniška zavest je dozorela. Izvoljeni so bili: ODBORNIKI: 1. Franchetti Engelbert, častni načelnik Zveze obrtnih zadrug. 2. Jan Matevž, kovaški mojster, načelnik zadruge na Bledu, 3. Gogala Ivan, načelnik Zadruge krojačev na Jesenicah, 4. Kern Adolf, pekovski mojster in slaščičar v Kranju, 5. Mandelc Ivan, kolarski mojster in načelnik Zadruge v Kočevju, 6. Bizjak Ivan, čevljarski mojster, Zadruga v Krškem, 7. Udovič Andrej, načelnik Zadruge dimnikarev v Ljubljani, 8. Mihelčič Ivan, načelnik Zadruge elektrotehnikov v Ljubljani, 9. Živec Franc, zidarski mojster in odbornik Zadruge zidarskih mojstrov v Ljubljani, ilO. Vidmar Karol, odbornik Zadruge pekov v Ljubljani, 11. Baraga Ludvik, podnačelnik Zadruge kovinarjev v Ljubljani, 12. Šinkovec Albin, načelnik Zadruge brivcev v Ljubljani, 13. Šimenc Ivan, načelnik Zadruge vrtnarjev v Ljubljani, 14. Strupek Karol, čevljarski mojster, odbornik Zadruge v Mokronogu, 15. Preželj Jakob, načelnik Zadruge kovinarjev v Novem mestu, 16. Janc Simon, krojaški mojster in odbornik Zadruge v Radečah. NAMESTNIKI: il. Otorepec Josip, odbornik Pokrajinske zadruge kleparjev v Ljubljani, 2. Šimenc Hinko, podnačelnik Zadruge ščetarjev v Ljubljani, 3. Breskvar Ivan, načelnik Zadruge ključavničarjev v Ljubljani, 4. Perdan Jernej, načelnik Zadruge čevljarjev v Ljublajni, 5. Pičmar Lovro, načelnik Pokrajinske zadruge kleparjev v Ljubljani, 6. Praznik Fran, odbornik Zadruge mizarjev v Ljubljani, 7. Bajželj Ciril, mesarski mojster in odbornik Zadruge mesarjev v Kranju, 8. Čampa Ivan, načelnik Zadruge čevljarjev v Ribnici. PREGLEDNIKI RAČUNOV: (revizorji) 1. Križnar Ivan, načelnik Zadruge krovcev v Ljubljani, 2. Bazelj 'Lojze, čevljarski mojster v Zagorju. NAMESTNIK > 1. Vogrinc Ivan, načelnik Zadruge kovinarjev, Brežice. Časopisom v odgovor! Pod naslovom »Obrtnikom v preudarek« je prineslo sobotno »Jutro« članek, ki naj ga je pisal ljubljanski obrtnik, zveni pa po vsebini tako, da ve vsakdo, da je pisec članka še daleč proč od obrtniških vrst, sicer bi ne delal tako vnete propagande za ustvaritev harmonije med obrtniki, trgovci in industrij-ci. Namen je dovolj prozoren. Čeprav postavlja dotični obrtnik (?) za vzgled enoten nastop obrtništva, trgovcev in industrijcev kožarske stroke ob priliki zborovanja proti Bati v 'Beogradu, ne ve, da so tudi ljubljanski čevljarji povabili na svoje zborovanje proti Bati trgovce in industrijce, pa se je tega zborovanja, na žalost, udeležila le ena sama trgovka. 'Mislim, da so s tem pokazali naši tovariši dovolj naklonjenosti in želje po skupnem nastopu, toda, kakor vselej poprej, tako so tudi to pot pokazali omalovaževanje — morda celo prezir do našega obrtnika. Tudi članek pod naslovom »Kaj je treba danes našemu obrtniku?«, priobčen na dan izrednega občnega zbora v dnevniku »Jugoslovanu«, ima svoj namen in diši po nekdanjih konceptih Zbornice. Pisec hoče na vso moč dokazati važnost in korist skupnih zbornic in s tem ima namen odvračati obrtništvo od misli po ločenih zbornicah. Smešna je njegova trditev, če trdi, da bo organiziranje ločenih obrtnih zbornic vzelo veliko časa in da bo trajalo več let, preden bodo začele uspešno delati; hitrost današnjega časa in njega resnost pa da ne dovoljujeta tako dolgih pavz zastojev. Tudi njegov očitek, iz katerega izzveni kakor da bi bili nekakšni nehvaležni (dovolite primero!) ^Varovanci« zbornice, ko nam predbaciva ogromne vsote, ki 'jih Zbornica izdaja za napredek obrtništva >(!), moram odločno zavrniti. Jasno bo vsakemu, da zbornica ničesar ne daje iz svojega, če daje, je to denar, ki ga plačujemo mi. Vsi taki in podobni članki so pisani z namenom napraviti v obrtniških vrstah razdor v enotnem mišljenju in vnemi po ločenih zbornicah. Če bi dotični gospodje, ki se skrivajo za temi članki, ne bili prepričani o vedno bolj rastoči zavednosti našega obrtništva, ki vidi edinole svojo rešitev v samostojnih ločenih zbornicah, prav gotovo ne bi lansirala takih propagandnih člankov za skupne zbornice v časopise, ki jasno pričajo, da so pisani tako rekoč z nervoznostjo in obupanostjo po ohranitvi sedanjega sistema zbornic. Naše obrtništvo pa je smatralo potrebnim, da sledi klicu notranje zavesti in da se kot solidarno priključi akciji naših južnih bratov, ki so videli v,prav v ločenih zbornicah svoje življenjsko vprašanje. Zato pustite naše obrtništvo, da v svojih vprašanjih odloča samo in naj se nepoklicani in nezaželjeni ne vmešavajo, ustvarjajoči nesoglasja, če bi ne bilo teh nepoklicanih protipropagatorjev, bilo bi tudi delo v Zvezi soglasnejše dn bi bili lahko prihranjeni za en izredni občni zbor. Zato proč roke od našega pokreta; dovolj smo preudarni in dovolj zavedni, da bomo lahko sami reševali svoja vprašanja. Vsa zavijanja nas ne odvrnejo od prepričanja, da so za nas edina rešitev le ločene zbornice. Obrtnik. f p n.n e c r.p.r c n n b-b Pridobivajte našemu listu vedno nove naročnike! Kongres čevljarskih in usnjarskih obrtnikov, industrialcev in trgovcev V nedeljo dne 16. t. m. se je vršil v Beogradu kongres čevljarskih in usnjarskih obrtnikov, trgovcev in industrialcev, ki je bil izraz nujne potrebe za skupno in solidarno delovanje vseh usnje predelujočil strok, ker je bil izredno dobro obiskan. Velika kongresna dvorana nove univerze je bila z galerijo vred do zadnjega kotička napolnjena. Čevljarje Dravske banovine so zastopali tovariši Krajcer Anton iz Maribora, Breskvar, Rozman in Skraber iz Ljubljane, čevljarsko in usnjarsko industrijo in trgovino pa je zastopalo sedem gospodov iz cele Slovenije. Kongres je imel na dnevnem redu le tri točke in sicer: 1. Poslovna kriza, 2 Bata, 3. Ustanovitev zveze obrtnikov, industrijalcev in trgovcev usnje predelujoče stroke cele države. Predsednik udruženja čevljarskih mojstrov v Beogradu in predsednik akcijskega odbora tov. Vlado Ilič je otvo-ril kongres, ter takoj prečital brzojavke, katere so se odposlale Nj. Vel. kralju Aleksandru, predsedniku vlade g. generalu Zivkoviču in ministrstvu trgovine in industrije, čitanje brzojavke Nj. Vel. kralju je kongres stoje poslušal ter z burnimi živijo klici sprejel. Odposlala se je tudi posebna deputacija, katera naj položi venec na grob kralja Peti a Velikega. Ker sta se prva in druga točka dnevnega reda zadružili, je kongres konsta-tiral splošno poslovno krizo, katera pa je našo stroko najbolj prizadela, povzročil pa jo je neomejeni uvoz tujih izdelkov, kateri je dosegel v letu 1930 višino skoro 100 milijonov dinarjev. Ta denar je šel preko naših mej v tujino, ter se je naše nar. gospodarstvo toliko poslabšalo, v notranjosti države pa trpi skoro pol milijona 'ljiuidi na poslovni krizi, in pričakuje svojega pogina. 'Kongres je konstatiral, da se od teh 100 milijonov dinarjev uvaža devet desetin obutja samo iz češkoslovaške, torej od tvrdke Bata, katera je v zadnjem času razširila svoje trgovine na vsako malo mestece, združila to trgovino s popravljalnico čevljev, ter tako odvzela domačim čevljarjem na mah ves dosedanji zaslužek. Te popravljalnice pa se niso po vseh banovinah dovolile, zato zahteva kongres odstranitev vseh že obstoječih Batovih popravljalnic v naši državi. Izven iže pridobljenih pravic v naši državi, se poteguje tvrdka Bata za dovoljenje zidave svoje tovarne v naši državi in to zopet pod krinko, češ, da ta tovama bode izdelovala le gumijeve izdelke, medtem ko bi se po odobritvi pretvorila v tovarno čevljev in s tem uničila še ta ostanek, ki se ji ga dosedaj ni posrečilo uničiti. Kongres je sklenil izposlovati, da se zidava Batove tovarne v naši državi ne dovoli, ter da se že Obstoječe Batove trgovine zapro iz razloga, ker trgovinski zakon iz leta 1931. vsem inozemskim tvrdkam zabranjuje, otvarjanje trgovin v naši državi, in ker je iz na kongresu predloženih originalnih dokazilih razvidno, da Batove trgovine v naši državi ne postopajo popolnoma na zakonitih in zakonu odgovarjajočih temeljih. Kongres odločno zavrača namigava-nja Batovih reklam, ki gredo za tem, diskvalificirati in zapostavljati domačo čevljarsko obrt in industrijo In konsta-tira, da je naša domača čevljarska obrt in industrija zmožna ustreči vsem potrebam jugoslovenskega državljanstva tako v kvahteti, kakor tudi kvantitativno pokriti vso potrebo na čevljih v naši državi. Če je naša čevljarska obrt in industrija zadovoljila vsestransko naše prebivalstvo takrat, ko Bata še ni bilo pri nas, se kongres čudi dejstvu, da naše oblasti nasedajo Batovdm drazaim, katere navaja v svojih prošnjah. Kongres konstatira, da je poziv, ki ga je v zadnjih dneh prineslo naše časopisje iz Zlina, po katerem bi se sprejelo 200 jugoslovanskih mladeničev v očetovsko oskrbo gospoda Bate v Zlin ter se jih tam strokovno vzgojilo, kot čisto priprosto reklamo na eni, kot vzgajanje zastonjskih delovnih moči na drugi strani. Kongres primerja to postopanje tvrdke Bata postopanju nekdanjih turških vojakov, ki so po naših slovanskih in drugih krajih Evrope nalovili cele armade mladeničev, odvedli jih seboj