Učiteljiščni vestnik. Pomen teloradbe z narodno gospodarskega stallšča. 0 tej zanimivi temi je predaval prof. dr. P e s t o t n i k pri večeru, ki ga je priredilo BDež. slov. učit. društvo v Ljubljani" v svrho sestankov, ki jih ima prirejati omenjeno društvo z učiteljiščniki. Predavatelj je označil pomen delavnosti posameznih (^lanov naroda z ozirom na povzdigo gospodarskega stanja Daroda in za tem o pomenu telovadbe z ozirom na pomnožitev delavnosti in moči ali sile naroda, s katero se povzdiguje nar. gosp. stanje. Ublažitev umrljivosti s pomočjo telovadbe in tega vpliv na narodno gospodarstvo je g. dr. dokazal statistično. Tudi poročilo o vzdržaranju nar. manjšin in pomenu telovadbe v teh krajih je bilo jako zanimivo. — Poleg tov. učiteljiščnikov in učiteljer je bilo fcudi nekaj drugih gostov neučiteljev navzočih. Tudi g. šolskega zdravnika dr. Eusa smo imeli t svoji sredi. Le vedno in vztrajno po tej poti naprej! Šola in dom. Referiral na učiteljiščnem abiturientskem sestanku »bit. A. R. Cerar. (Koneo.; Naše delo med Ijudstvom je sicer dvojno: prosretno in tudi politiško. Prosvetno delo, t. j. izobraževalno delo za gospodarski napredek aaroda — to nam bodi prvo in glavno. 0 podrobnosti tega dela ne bom razpravljal, ker o tem se je že veliko pisalo in govorCo. Izobraževalno delo in delo za gospodarski napredek uam je jedro in temelj vsega uapredka, da celo pogoj obstanka našega naroda. Vsakega učitelja in vsake učiteljice ne le narodna, ampak tudi stanovska dolžnost je, da dela za povzdigo, naobrazbo in gospodarski napredek naroda. Tovariši in tovarišice! Povzdignimo narod dušerno in gospodarsko, a ne potom politike, ampak potom prosvetnega dela. Tovariši, tovarišice, ne puhla politika, ne strankarska sorraštva ne bodo rešila nas in našega naroda, ampak le vztrajno in požrtvovalno prosvetno delo. Le v Jtem je Dapredek. Največjo važnost pa polagaj in posebno pozornost obračaj učitelj pri delu med ljudstvora na to, da se tvoja mladina nadalje izobrazuje in vnema za gospodarski napredek. Gospodarski momentvpolitikije ona svetla, velika 1 už , ki nam jasno k a ž e zrelost naroda; zakaj gospodarskemu osamosvajanjujeneobhodnipredpogoj duševna osamosvojitev popolna emancipacija duha posameznegaindividua,da sams seboj razpolaga. Mladina je dovzetna za napredek. če dosežerao pri mladini to, kar si želirao, je zmaga naša iu naš narod bo rešen sovražnikov in zasvetilo bo solnce boljše bodočnosti. Kakršna mladina, taka bodočnost. Mladina je up, bodočnost naroda. Eo zapusti otrok šolo, ga ne pozabi, ampak brigaj se dalje zanj! Snujejo naj se posebna društva za mladino, da bo imela mladina tem večje veselje za delo. Snujejo se naj n. pr, pe?ska, tamburaška, bralna, telovadna in druga društva. To velja bolj za učitelje, a tudi učiteljice najse pečajo z nadaljno naobrazbo ženske niladine. Saj je znano, da je ženska mladina še bolj dovzetna za nadaljno izobrazbo nego moška. Ctivo, glasba, petje, ženska ročna dela, gospodinjstvo itd. so zanimivi predmeti, ki spajajo učiteljice z šoli odraslimi dekleti. Po dekletih se bodo matere začele zanimati za to, in veljava in ugled učiteljice bo rastel, da jo bo vse čislalo ia ljubilo. Na delo torej, tovarišiee, k boljšemu življenju zase, za naš stan in za boljšo bodočnost naroda! Učitelj, ti pa posojuj mladini knjige, poučuj mladino v petju, vnemaj jo za gospodarski napredek, prirejaj z njo zabave, poučne izlete, predstave in drugo. Tako privežeš mladino nase, dokler bo v njih srcih raslo spoštovanje do šole in učiteljstva ter ljubezen do izobrazbe in napredka. In takžen rod bo trden jez proti vsem navalom sovražnikov in tak rod bo ljubil svojo slovensko domovino in bo brauil pravice svojega naroda. Ponovim še enkrat! Prosvetno delo je glavno in neobhodno potrebno — zavedajrao se tega! Pomagajmo narodu, in narod pomore nam, ker so koristi naroda šoli in učiteljstvu v prid, in obratno je dobrota šole in učiteljstva narodu v korist. Sedaj bi prišel k prosvetnemudelu. 0 tem ne bom govoril; samo to rečem: Ce bomo prosvetno delo v resnici vztrajno in uspešno upravljali pridobimo zaupanje ljudstva, in naša beseda bo tudi v politiki kaj veljala. Torej tovariši iu tovarišice! Beseda ostane beseda in nima veljave in pomena, dokler ne postane dejanje, dokler nam ne preide v raeso in se ne izrazi v naši volji. Volja in razum sta voditelja vsega delovanja človeštva; ona, spajajoča se s ču?st?om, tvorita človeka, najpopolnejše bitje našega planeta, ki pa ni samemu sebi namen, temveč je omejeno od družbe v kakršni živi in je tudi primorano delovati v njen prid. Socialni duh naj prodie v dušo učitelja in kdaj to lažje nego tedaj, ko je v dobi razvoja, ko je njega duša dovzetna še za vse dobro in še ni kruta usoda položila nanj železne roke, in občutil še realnosti sveta. Naše izvenšolsko delo, delo na domu med Ijudstvom se zaj ne vrši le po teh načelih, ampak po sistematlčnem načrtu in trdni organizaciji, le potem bo imelo zaželeni uspeh. Svoje tnoči moramo jačiti in svoje vrste množiti. V svojem stanu začnirao, bodJtno boljši in bolje bo. Mnogo tovarišev in tovarišic se še ne briga dosti za narodno delo. Ne mirujmo, dokler ne dobimo vsakega letošnjega tovariša in tovarišico, navdušujmo jih ob vsakl priliki za naše ideale in vnemajmo. jih za naša stremljenja. Cim več nas bo in čim zaTednejši bomo, tem prej bo imelo naše stremljenje zaieleni uspeh. Zatorej vam kličem h koncu: Zastavimo vsak svoje moči, da se to uresniči, da zasijejo našemu teptanemu narodu in bednemu učiteljstvu boljši dnevi! Pomnimo pa, da vodi do tega smotra le ena pot: delo, neumorno, vztrajno in prosvetno delo!