5. številka.
%m torek 12. januvarija 1897
(t Trata, t lerek zjutraj 11 januvarija 18t7)
Tefaj XXII.
H»DI1
U^i pa trikrat M Mm v ImA Is. 4aajlk tk tovklk, Aatvtkih
la aoboftah. Zjatraaja izdanja >■-kaja ak C. ari ajatraj, Ttim* pa ak 7. ari raiar. — Okajaa iadaaja alaaa j
a« ]i<mbi(m . (. 1.—, ina Aratrlja f. l.M m tri aaaaa. , „ I,— . • • »MIH« .	. • a
M TW lata . . . 12.— • ■ ■ IS.— tttrtiilii (• plaiavat) iifrij u Barvito km prllaiaae imialii M iprivi m •ilra.
ftiMiin itarilka a« lakiraj« ▼ P1*" dajalaiaah tabak* * Jrtn aa S ari. iaraa Traka pa ft avl.
EDINOST
Oglati M raiaa« pa karifa ▼ patita; i» uiUti ■ dakalial »rkaaai aa plalaja
Sraakar, kali kar ibitfi aavadaik Trati*, aalaaa, aaaartaiaa ia jaraa zahvala, do* ■ali aglaai itd. aa raiaaaja pa pagadkl.
Val dapiai aaj aa paiiljaja aradaiitva tliaa Caaaraaa It. iS. Vaaka piaaat aaara kiti fraakaraaa, kar nafcaakovaaa aa aa aprajaaaaja. lakapiai^Tfa rraiaja.
Haraiaiaa, raklaaiaaija Vasajglaaa apra-jaaia uprmvniitvm	aiiae pia-
aala kit. t, II. aadat. VuaMaa ia aglaaa ja plaiavatt laaa Trat. Odjfrta raklaaa aija aa praala paktniaa.
II

de enkrat
o uličnih napisih v Ljubljani.
(Ibt. đop. is Ljttkljaae.)
Spoštovani g. urednik! Ko ste minole sobote prijavili doposlani Vam članek v obrambo , narodae stranke", menili ste, da onemu, ki je bil napaden t Vašem listu, ne smete odrekati prilike, da se ugovarja. Dobro, to načelo je vsakako lepo in vse hvale vredno, kajti priča nam, da hočete biti ob-' jektlvni, da hočete se svojim „ntikanjem" v kranjske zmešnjave le pripomoči v to, da se zbistrijo pojmi, da Vam je torej le do stvari in da Vas ne veiejo oziri ni do oseb, ni do strank.
Mi kranjski Slovenci Vam moramo biti le hvaležni, da ste se vsaj Vi postavili na to stali' šče, ker tem potom je omogočeno Vašim čitateljem a teh imate v Ljubljani gotovo veliko vei, nego si domišljate Vi sami —, da morejo soditi sami in napravljati si samostojno sodbo o naših razmerah.
Ako pa stojite na tem stališču; ako menite, da onemu, ki je bil lapaden, ni smeti vzkračati prilike za zagovarjanje, potem smemo tudi mi zahtevati od Vas, da tudi nam, ki smo napadali, ne odrečete prilike za opravičenje pred slovenskim svetom z dokazom, da nismo napadali lehke-mišljeno.
Dovolite nam torej, da se še enkrat povrnemo k uličnim napisom v Ljubljani.
Borba za samoslovenske slične napise v Ljubljani je dovršena. „Narodna stranka* jo je pričela hvalevredno, a završila žalostno. Pripozna-varno, da od qje ni bilo vse odvisno ali v mestnem zastopu varovala bi bila lahko svojo doslednost in, če bi bilo treba, tudi mestno — avtonomijo. Motili smo se v svojem domnevanju, da se stvar, vsled izjave dra. fileiweisa v predzadnji seji mestnega abora, da odsek v stvari še ni zaključil posvetovanja, odloži za nekoliko časa.
V seji mestnega zbora od 5. jannvarja seje sklenilo, da se odpravijo dosedanji samoslovenski napisi, nemško-slovenski napisi pa zamene s slo-vensko-uemškimi. Nemščini je na teh napisih za-
PODLISTEK
Fromont mlajši & Rjsler starši.
roman.
— Fraacoiki apiaal Alphssi* Dasdet, praloiil Al. B. —
Med tem, ko je Risler vodil svoje prijatelje po vseh prostorih novega stanovanja, je ostala Si-donija v svoji sobi. O svitu male, modre svetilnice, viseče od stropa, se je ozrla najprej v zrcalo, odsevajočo njeno podobo od nog do glave, potem pa . n» mlado velikolepje, katero jej je bilo tako novo. Potem je odprla okno, namesto da bi se ulegla, ter nepremično slonela na obzidku.
Noč je bila jasna in gorka. Razločno je videla pred seboj vso tvornico z nebrojnisii okni, bljščečimi, visokimi stekli in dolgim dimnikom, ki se je zdel, da moli v nebo. Tu je ležal mali, krasni vrt, naslanjaj^ se ob stari zid nekdanje palače. Orog in okrog so se režale borne, mrkle strehe,
mračne, sila mraine ceste--Najedenkrat se
je zganila. Tam zadej, v najteraneji, najgrši vseh teh skup stisnjenih podstrešnih izk, ki so se kakor preobložene s siromaštvom naslaujala druga na drugo, je zijalo v petem nadstropju ven v noč veliko in mračno akno. Spoznala je je pri tej priči.
- - - - - - -.................. ...............—
gotovljeno častno mosto. Čuditi se temu ni, saj je mestni magistrat ie pred meseci tako uravnal svoje napise — da-si ima vsak gospodar sam določevati
0	obliki tablic, ki se pribijajo na njegovi hiši in da-si nismo dobili nikakega zagotovila, da bodo tndi drugod tako .taktni" napram našemu jeziku. Najnovejši napisi, na katerih nemščina po nemško* narodni .pogodbi" nima zagotovljenega častnega mesta, ostanejo, kar je skoro gotovo zasluga silnega .gromenja". Nemška manjšina v Ljubljani se radi teh napisov nima povoda hudovati, saj je naša slovenska manjšina v Avstriji na jednak način počeščena na c. kr. poštnih dopisnicah.
Čndno lice bode imela odslej Ljubljana. Dvovrstne ulične tablice pričale bodo slehernemu o naši neodločnosti in kazale, da se je s slovensko pomočjo nemštvo na Kranjskem zopet utrdilo v svojih, 2e davno izgubljenih pozieijah. Načelo jed-nakopravnosti v Ljubljani bode neporušeno — jednakopravnost izvenkranjskih Sloveneev pa bode
1	nadalje v posmeh tqjim veČinam.
Seja mestnega zbora je bila zanimiva in je zopet potrdila vsa tista fakta, katera ste v notici: aStvarni ne morejo biti*, vrgli nedavno v obraz naiim .prvakom". Neki mastni odbornik, katerega pa previsoko čislamo, da bi njegovo ime izročali javnosti, je izjavil v javni seji dne 6. t. m., da bi glasoval za znani dr. Oregoričev predlog, ko bi ga n e s t a v i I — dr. Gregorič 11
Dr. Tavčar se je opravičeval, da je dne 23. pr. m. nadomeščal v mestnem zboru dr. Schafferja in povedal, da je tudi dr. Gregorič pred leti bil za dvojezične in celo za trojezične napise. Kako stališče bi sedaj dr. Tavčar zavzel napram samo-slovenskim napisom v dež* edboru, tega dr. Tavčar ni povedal, pač pa se je izgovarjal na gospeda Povšeta.
Dr. Gregorič je dejal, da je bil in bo za take napise, ako bi se v Trstu, Gorici, Celju, Mariboru, Celovcu privoščil slovenščini destojen prostor na uličnih napisih. Sicer pa takrat, ko se je mestni zbor odločil za samoslovenske napise, ni bil on njega člen. Govori se, da se sedaj tudi katoliško-narodni
Bilo je okno tiste veže, ob kateri so bivali nje stariši.
Vežino okno!---
Koliko ekolnostij je vzbujalo samo to ime v ; njenem spominu! Koliko ur, koliko dnij je prebila tam, nagnjena čez to vlažno odprtino v zidu brez naslanjala in obzidka ter gledajoča tja proti tvornici. Še ta hip je menila, da vidi tam gori shujšano ličice male Chčbeove, in v okvirju tega okna siromašnega stanovanja se je razvilo pred njenim duhom vse njeno mladostno življenje, žalostna mladost uboge pariške deklice.
II.
Zgode male Chdbeove. — Tri družine v jedni veži.
V Parizu ie skupna veža ubogim družinam, tesno živečim v svojih premajhnih prostorih, tako-rekoč jedna soba več, prizidek k stanovanju. Od tam prihaja po leti malo čistega zraka od zunaj notri, tam se razgovarjajo ženske, tam se igrajo otroci.
Kadar je Chčbeova hčerka v stanovanju delala preveliko vrisča, dejala jej je mati: „Beži I motiš me... teci ven ia igraj se v vežiu. In otrok je naglo tekel ven.
deželni odbornik g. PovŠe ogreva za dvojezične napise, ali tu ne gre samo za to, da mestni zastop pokaže, da je res odločno naroden, dosleden ter da se ne plali nadaljnega boja. Naj bi g. župan povprsšal mestne zbore v Trstu, Gorici, Mariboru, Celju itd. in če bi bili oni zadovoljni sprejeti dvojezične napise, potem jih sprejmemo tudi mi. Dokler se pa ne zgodi to, moramo biti za samoslovenske napise. Ako je na Kanjskem baron Hein „rahločuten" glede napisov, bi morali tndi ostali deželni šefi posnemati njega v rahločutnosti. Danes ie padla celjska postavka v zbornici poslancev — v istem trenotku poklanjamo mi Nemcem dvojezične napise v Ljubljani. Borili se nismo do poslednjega. Završe vaje je dr. Gregorič predlagal glasovanje po imenih.
Župan H r i b a r je rekel, da bi bilo brez-vspeino povpraševanje pri ostalih mestnih zastopih ter bi vzbudilo le posmeh. (Zato torej naj bi se klanjali mi v Ljubljani I) Ko bi tudi dobili samoslovenske nlične napise, bi mnogi nemški hišni posestniki ne imeli samoslovenskih hišnih tablic in bi se slovensko lice Ljubljane le spačilo. (To je vedela narodna scranka tndi takrat, ko se je ogrela za samoslovenske napise — in poleg tega ni potreba na hišnih tablicah napisov. Proti samoslo-venskim napisom se je tedaj uprlo le neznatno število nemških posestnikov. Op. dop.)
Glasovanje po imenih se je odklonile iz nmevnih vzrokov, iz istih vzrokov pa smo se tudi udali .faktičnim razmeram". Videlo se je, da je narodna stranka nekako v zadregi. Deželni predsednik ni bil merodajen o prvem ukrepu, torej je jalov vsak izgovor na to stran. Konstatnjemo, da se dr. Tavčar ni opral. Naj je dr. Gregorič pred leti zavzemal kakorinosibodi stališče, takih besed pa, kakeršne je priobčila „Laibacherica" dne 24. min. m., ni še nikdo v Ljubljani pred dr. Tavčarjem govoril v korist dvojezičnim napisom in noben na-rodin zastopnik še ni tako jasne izrazil, da so postali Nemci na Kranjskem faktor, na katerega smo navezani, in da so se s tem položajem že sprijaznili someščani nemške narodnosti! Obžalujemo le, da je dr. Tavčar govoril te besede ne-
Ta veža v najzgornjem nadstropju stare hiše, v kateri niso bili skepi s prostorom, je delala velik, visok hodnik, zavarovan proti stopnicam z držajem iz kovnega železa, razsvetljevan od širokega okna, skozi katero je bilo videti strehe, dvorišta, druga okna ia malo djje vrt Fromontove tvornice, kazoči se kakor zelena pičica med ogromnimi starimi zidovi.
Vse to ni delalo posebno vedrega utiss, a otroku je tu ugajalo dokaj bolj, nego-li v stanovanju. Tam je bilo tako žalostno is mračno, posebno kadar je deževale ter je Ferdinand ostajal doma.
Ferdinand Chčbe, nmetalna glava, ki je bila vedno polna novih idej, nikoli ne imajočih pravega vspeha, je pripadal onim lenim, vedno črteže snujočim mefičančkom, kakoršnih je toliko v Parizu. Njegova žena, kateri je od kraja imponoval, je bila kmala spoznala njegevo ničevost ter se naposled privadila, potrpežljivo in malomarno prenašati neprestano njegovo sanjarjenje o sreči in bogastvu, in nasledujoče je prevare.
(Pride še.)
kako v imenu .naiodne strank«" ter je a ten postavil „narodno 9tranko* na Kranjskem t jako čuduo luč. Saj je, ake .Slovenski Narod* govori resnico, trdil mej »dobro klici*, da predlog o s«, moslovenskih aapisib pomeni daues ,vodo kaliti in narodni stranki metati polena pod noge", — Vprašamo : kakšno voda kaliti ? Meiite zvezo z Name:? Ko se zahtevajo t ircn Slovenije slovenski napisi, to naj so .narodni stranki* v Ljubljani po-leaa pod aoge 1, .. Niso po kavarnah Nemci zaman pisali k poročilu .Laibaeher Zeituug" : .Hoch dr. Tavčar, dreimal Hocb !.. .*
Slovensko časopisje je razun jednega, oziroma dveb glasil, zložno t obsodbi teh pojavov. In ko bi danes urednik Jurčič uital iz groba in bi sel na *oj stari stol v .Narodni tiskarni4, tudi on bi izvestno zagrmel verze iz „Tugemera" nad svojimi političnimi učenci:
.Povej Slovenom naročilo moje, Da krepko se borć do zadnje kaplje. Ter da nikdar ne udade se Nemcem, Oe udade se, to dade se smrti*.
Socijalizem v Rusiji.
V tedniku „Die ZeitM je prijavil sloveči na-cijonalni ekonom, dr. Guglielmo Ferrero, profesor v Turinu, jako obsežen in temeljit članek o socijalizmu v Rusiji. Profesor Ferrero je Italijan, zato je tem dragoceneja njegova aodba o odnošajih v Rusiji. Velikemu delu evropske javnosti je Rusija še dan danes „barbarska* država, na katero še ni posijal žarek Človeške kulture ; Rusija je tem ljudem prototip dinastiške samovolje, človeške nevednosti in uradniške korupcije. A kaj bi porekli ti ljudje, ako bi prečitali članek j profesorja Ferrero, iz katerega izvedo o fenome- ! nalnem napredovanju Rusiji na materij al nem in duševnem polju ? 1 Strmeli pa bi, ako bi čuli, kako se v tej absolutni državi, v tej državi namišljenega nasilja razvija socijalno gibanje in kako nahajamo v Rusiji že dandanes marsikaj za duševni razvoj širših mas, česar pogrešamo v marsikateri proslavljenih .prosvetljenih" dežel.
Dr. Ferrero je Italijan; misliti si moramo torej, da ne pretiruje v prid Rusiji. Opravičeni smo do menenja, da je njegova sodba objektivna. Priporočamo torej našim ceujenim čitateljem, da i oni pozorno prečitsjo člauek prof. Ferrero, ki ga podajemo tu v natanjčnem prevodu. lati je pisan trezno, stvarno in tako poučno, da mora dokaj zbistriti pojme vsakomur, ki ga prečita — dobro voljo.
Članek s!6ve:
Iz Rusije Evropa ne pozna mnogo več nego
—	despotizem. Gorostasna, mogočna uprava, utelešena v osebi carjevi, tiranska in neodgovorna : to je za nas Rusija. Toda politiška oblika je le tenka lupina sadu, ki lahko obseza redilnega mesa, ali pa gnilo maso : pod lupino teokratiškega in vojaškega despotizma sestoji v Rusiji socijalno življenje bogatimi in izvirnimi oblikami.
Posebnost na teh sucijaluih oblikah sestoji v tem, da se v istih kaj srečno uporablja načelo zadružuištva. Rusija in Angleška — kako čudno naključje! — sti oni deželi, v katerih so delavski razredi naj bolje razumeli in praktično porabili to načelo. Toda: dočiai augleški narod doseza uresničenje tega načela po uglajeni kulturi in jasno gladajoči kalkulaciji, prihaja pa priprosti in nevedni ruski prostak do tega po direktnem instinktu. Temu narodu, ki po velikem delu sestoji iz ani.ll'abetov (ljudij, ki ne znajo ue čitati ne pisali) in ki nima nikakih politikih pravic, se je I posrečilo, da j« asocijacijo (združevanje) uresničil na široki podlagi in v najpopolueji in najtežavneji obliki, v obliki dela in produkcije; posrečilo se mu je, da je pri mnogih tacih delih, ne zahteva-jočih komplikovanega in dražega mehanizma, preprečil utikanje izaesevaluih prekupčevalcev. Rusija je vsa polna ukupnosti, — takozvanih artjelj
—	katerih najbolj cvetoče so prave delavske pomožne *adruge, zasnovane po svobodnem združevanju delavcev, ki raje na svoj račun in ukupno prevaemajo kakoraaosibodi delo in dele med seboj dobiček, aego da bi se dajali najemati od kakega podjetnika, ki bi se le okoriščal o njih trudu. Te artjelje ni smeti zamenjavati z delavskimi zadrugami srednjega veka; kajti iste niso uravnaue po sakoiib, niti nimajo določenih pravil, ampak so
svobodne zadruge, ki se v jeduomer snujejo in razpuščajo, ki stopajo v življenje le za gotove svrhe in le za nekaj časa, in ki nehujejo zopet, ko je minul ta čas in je dosežena določena ai svrha; one menjujejo svrho in «ilj, kakor že tako ugaja volji njih členov, i/razujoii se v njih svo-bodao in brez politiške kontrole. In kakor so delniške družbe ustvaritev industrijalnega in trgovskega meščanstva, tako so ruski artjelji izvirna ustvaritev ruskega uaroda. Rusija je morda jedina dežela, kjer ljudstvo ni prepustilo plutokratiiki oligarhiji (bogataškim pojedincem) vsega vodstva industrije in trgovine, kjer ljudstvo prevzemne la svoj račun gotove prodakcije in zmenjavaaje istih, ki so bile do sedaj privilegij kapitališkega ziitema.
In z ozirom na to točko je lažje razumeti fundamentalno in nopremaglivo neprijaznost, obstoječo med rusko ia angleško družbo. Ti dve družbi sti in si morati biti sovražni, ue zato, ker obe z jednako vnemo stremiti po svetovnem gospodstvu, ampak zato, ker bitstvo jedne znači absolutno nasprotje ia absolutno zanikanje bitstva druge. Dočim ima Rusiia, ta dežela politiškega absolutizma, zadostuo demokratiško gospodarsko konstitucijo, je pa v Angleški, v domovini politiške svobode, bogatstvo zadobilo strogo vodilno obliko. Vse — od tal in zemljišč pa do industrije in trgovine — je inonopolizovano (prisvojeno) po velikih špekulantih in še bolj po velikih družbah, družbah, ki imajo se svoje strani avtoriterno obliko, ker jih upravljajo ravnatelji, ki se sicer odgovorni delničarjem, ki pa imajo v svojih rokah neomejeno oblast nasproti podrejenim jim uradnikom. Ako so Angleži v politiškem pogleeu narod, sestoječi iz svobodnih mož, brez gospodarjev, toda z izvoljenimi načelniki, je pa narod angleški v gospodarskem pogledu sestavljen iz mase delavcev, stoječih pod vojaškim poveljstvom tnale oligarhije baronov, ki slehernega jutra z jednim samim znamenjem uspravlja mobilno to ogromno maso in jo pusti delati v svojo lastno korist.
Pomočjo nekoliko značilnih vzgledov mi bode omogočeno, da pojasnim to razliko med rusko in angleško družbo. Na Angleškem so vse restavracije na kolodvorih proile v posest mogočnih druieb, katerim na čelu stojita dva veletrica, gospoda Spiers in Pond, in se po njiju tudi imenuje družba (Spiers and Pond Co. Ltd.) V Rusiji pa so restavracije na kolodvorih monopol artjelja ruskih in tartarskih natakarjev. Pred petindvajsetimi leti so tartarsiki natakarji v Peterburgu ustanovili zadrugo, so devali na stran pivnino in so s temi prihranitvami otvorili gostilno v glavnem mestu. Kupčija je cvetela, družba se je razširjala in danes ima v svoji posesti razven restavracij na kolodvorih, še hotel prvega reda v Moskvi, tak hotel v Nitnem Novgorodu in mnogo gostiln v vseh večih mestih Rusije.
V Londonu je v rokah dveh, treh velikih hiš vsa izključna služba razdeljevanja časopisov med prodajalce na drobno; ta hiše posredujejo trgovino med prodajalci na drobno in med lastniki listov. Najmočneja med temi hišami je hiša Smith, ki'ima v svojih rokah monopol predavanja časopisov in knjig na kolodvorih Aagleške. — V Moskvi, Poterbugu in v ostalih velikih mestih Rusije pa so prodajalci časopisov po ulicah znali odpraviti to posredovalno trgovino, s katero se i služijo milijoni, tako, da so sami ustanovili zadrugo in opravljajo podrobno razprodajo na svoj račun.	_______ (Pride še.)
Politidke vesti.
V TRSTU, dne 11. januTurija 1897.
Državni zbor. O seji zbornico poslancev od minole sobote oziroma petka nam pišejo z Dunaja due 9. t. m.: „Danes se je zavisila razprava o proračuna ministerstva tiuancij in pričela je razprava o proračunu ministerstva za trgovino. V prvi razpravi je govoril v petek dr. L a g i a j a pri jednem naslovu ter je drastično dokazal z jednim izgledom, kako postopajo nekatere davčne oblasti v Istri s hrvatskimi in slovenskimi kmeti Sprožil je tudi vprašanje, da bi se, vsled že storjenega zakona, iz ulog na poštah dajala posojilnicam posojila, da bi iste zamogle laglje pomagati v bedi siromašnim kmetom. — V drugi razpravi je govoril poslanec S p i a i i<J, kije povdarjal zahvalno, da se je v poslednji dobi izvršile več del v pri-
staniških na obalih kvarnerskega zaliva. Priporočal je, da se izvile še druga taka dela, da bi )0-morske oblasti imele več ozira do hrvatskega zika, jezika tamošnjih prebivalce*, ter da bi st mornarji podpirali nepristransko iz zaklada za mor-narje. Nadalje je govoril o poštah, o jeziku na istih, o nazorih in o postopanja viših uradnikov na ravnateljstvu v Trota. Tn je navel nekoliko vzgledov, ki so vzbudili ogorčenja v zbornici proti izvestnim uradnikom Priporočil je tudi nekatere lokalne pe-trebe.
(Govora Spinčiča in Laginje priobčimo čim preje. Sploh smo te dni nekoliko zaostali s priob-čavanjem lepih govorov naiih poslancev. Gledali bodemo, da čim preje nadomestimo, kar je zamujenega. Op. ured.)
V ponedeljek se gotovo završi razprava ministerstva trgovine, potem pridejo na vrsto ona železnic, poljedeljetva in pravosodja, tako, da j« računati skoro z gotovostjo, da bode zbornica gotova z vsem proračuaom do konca tedna. — Potem ostane državni zbor skupaj še nekoliko dni, da dovrši še razprave o nekaterih osnovah, med istimi tudi o kongrui duhovnikov. In potem bode dovršena doba te zbornice.
Deželni zbor istrski. Dobro poučeni krogi na Dunaju zatrjajo, da se deželni zbor istrski preloži iz Poreča v Pulj še-le prihodnje leto, to je 1898.
Novi avstrijski poslanik na Kitajskem.
„\Viener Ztg.* objavlja, da je baron Mavricij Czi-kann-Wtthlborn imenovan poslanikom v Pekingu. (Baron Cdkann je bil več let avstrijski generalni konzul v Moskvi. Odlikovan je z redom železne krone III. razreda, a ima tudi mnogo inozemskih redov. Ured.)
Novinski glasovi o celjskem „vpraSanju". Ozirom na to .vprašanja* smo že povedali svoje menenje. Danes pa treba, da navedemo o tem par glasov iz slovanskih novin.
Praiki „Narodui Listy* pravijo, da glasovanje o celjski postavki je pokazalo, kako bi Nemci
postopali proti Slovanom, ako bi zopet prišli de moči.
Lep članek je prinesla tudi praška .Politika". Najprej je označila po zaslugi nastop antiaenoita princa Lichtensteina, konservativcev Ebeuhocha prelata Karlona ter socijalnoga demokrata Perner-storfeija zoper toli skromno kulturno potrebo Slovencev. Zlasti o prelatu Karlonu pravi pražki list, da bi bil moral vztrajati na strani Slovencev kakor konservativec in iz hvaležnosti da Slovencev, katerim jedinim se ima zahvaliti, da se«li v deželnem zboru štirskem.
Potem pa zaključuje »Politika4*: Na Slovencih je sedaj, da mirno narede svoje račune. Sedaj vidimo zopet, na koga se je zanašati ob uri nevarnosti in na koga se ni zanašati. Poskušnja to pot ni bila razveseljiva, le malo jih je bilo, ki so ostali trdili. V prevari, ki smo jo doživeli, nam je došel zdravilen pouk, katerega ne sinemo odklanjati, ako hočemo, da neprijetni celjski glas izzveni v harmonijo. Kadarkoli gre za kako slovansko kulturno potrebo, nam stoji nasproti združerii polbarbarski odpor Nemcev. Ali ne sledi že iz tega zahteva do nas, da tem iskreneje gojimo slovansko vzejemnost; da se tem bolj n-globimo v to vzajemnost in dajo kažemo čim ener« gičneje ? ! Mi smo navezani sami na se in na v z a-jemno podporo. Dogodek od 5. januvarija bi moral vzdraruiti Slovence in njih prave prijatelje. Tu ai nikakega zanašanja na soseda, nikakega zanašanja na vzgeraj :le svoji moči treba zaupati in vrste skleniti. To je pouk iz Celja. Ako se ta pouk premeni v dejanje, potem bode zmaga naša, ne le hipna zmaga dvomljive vrednosti, ampak trajna zmaga dobre slovanske pravice zoper nemško nacijalno prevzetost in polubarbarstvo.
Zagrebški .Obzor' pravi, da so Slovani dolžni zastaviti vse svoje sile, da revindieirajo vsa svoja prava nasproti Nemcem in Italijanom. Celjski gimnazij je le mrvica one pravice, po kateri streme Slovani in Slovenci. Glasovanje o celjskem gimnazija je v pouk Slovanom, kako se jim ob sedanjem zistemu lahko kratijo tudi take mrvice, dokler se ne zlože v jedno veliko skupino. Glede na vlado Badenijevo vsklika .Obzor", da tu treba dejaaj in ne besed. Hrvatje ia Slovenci v Istri nimajo nijednega hrvatskega gimnazija, a na tisoče otrok ninaje niti osnovno šole. Četod
Slovani ne >ore,o zasesti ministerskih stolov vendar lahko silijo \Iade, da računajo žnjimi. V to pa treba, da Slovani stisnejo svoje vrnte brez ozira na stališče, katero zavzame vlada. To je prvi in glavni zaključek, ki ga meramo izvrsti iz nevapeha o celjskem vprašanje. Celjski gimnaziji ne sme pasti, a grof Badeni mora od svoje strani storiti vse ono, kar more, da ne pade. Ako ne stori tega, potem so dolžni Slovenci, Hrvatje in Čehi, da mu obrnejo ledja. (Zvršetek pride.)
Jubilej črnogorske dinastije. Korespondenciji urad javlja s Cetinja 8. t. m.: Slavnostjubilej a dinastije Petrovič, ki je došla na prestol pied 200 leti, vršila se bode dne 14. t. m. (dne S. po pravoslavnem koledarju).
Civilni gubernčr za Eritrejo. Iz Rima: Major Nerazzini je dokazal v svojih razgovorih z Rudinijem, da je vsakakor potrebno nastaviti v Eritreji civilnega gubernSrja. To bi smatrala Abi-sinija, kakor zaresno garancijo za mir. Ital i unska vlada, oziroma Rudini, načeloma priznava to potrebo, tuda odločiti se hoče pozneje, k* laj izvesti jo. Za sedaj je treba baviti se s tekočimi opravili, kakor so : uravnale meje, imeuovauje raa za Tigrč in Agamš in druge stvari. — General Baldissera se vrne v Italijo še-le potem, ko so se vrnili vsi ujetniki,
Turčija se toži o svojih dolžnikih. Londonski „Times" poroča, da se je turška vlada pritožila pri velesilah, da jej balkanske države ue marajo plačati tnbuta, kakor je bilo dolo< eno na berolinskem kongresu. Tudi Bolgarska la že precej časa ni plačala nič. Morda te države jednostavno posnemajo — Turčijo glede načina plačevanja dolgov ?
Različne vesti.
70-letnica v naši cesarski hiši. Včerajšnjega dne je dovršil svuje 70. leto n a d v o j v o ds R a j-n e r, bratranec našega cesarja. Nadvojvoda Rajner ni le izboren vojak, ampak tudi vnet povspeševa-telj znanosti in umetnosti. Kakor vsikdar, * dnevih jasne sreče in ob časih nezgode, se tudi ob tej priliki narodi avstrijski udanostjo in hvaležnostjo spominjajo svoje prejasne vladarske hiše ter čestitajo odličnemu členu te hiše na sreči, da mu je Božja previdnost dovolila doživeti ta častni dan v zdravju iu veselju.
0 shodu pri sv. Mariji Magdaleni zgornji in veselici društva „Kolo" spregovorino ueto ko v da-nainjeiu večernem izdanju, ker nam v to danes nedostaje pr* -t M-*
Nov postni urad. Dne 16. januvarj* u i. odpre se vasi Terzo, pol. okraja Tržič na Primorskem, nov poštni urad, kise bode pečal s pisemsko in vožno pošto ter ob enem služboval kakor nabiraluica poštno-hranilničnega urada.
Zvezo bode imel s postnim ouirržjem po poštnem vozu, ki vozi vsaki dan med Oglejem in Červinjanom.
Ruralna pošta, ki posluje sedaj me 1 Červinjanom, Terzom in Sv. Martinom, se opu.^u s 15. j januvarjeoi t. 1.
Iz .Tržaškega podpornega in bralnega dru- ' itva". Velecenjeui g. urednik! V Vašem obujenem ! listu je bila opisana veseliea .Tržaškega m pod- j por nega in bralnega društva" naSilvesu v večer, i Dovolite, da še jaz pridodam nekaj. K s da je j navada, da društvo vsako leto napravi domačo I zabavo za društvenike, a letos je imela veselica j se drugi pomen. Društvo obstoji že 16 1.1, n i i elo ' je v tej dobi že veliko neumornih odboruiuov, ki j so se trudili v korist društva.
M-d t*»mi sta dva, ki se posebn- odlikujeta ■ ter su žrtvujeta po svoji moči v koris.t društva. ) Ne plašita se ne truda in ne gmotnih stroškov, i samo da bi društvo napredovalo. Jeden teh je g. i Matija Oudvot, siv starček a krepak na dahu in i telesu; bil je duša drsštva od početka njegove ustanovitve, a zvesti drug mu je g. An i rej Kalan, ' mož, ki nosi že 8 let težko breme preM*edništva. ! Povsem naravno je torej, da so jima društveniki skazali svojo hvaležnost s tem, da su ijiina na Čast priredili veselico ter jima poklon.lt spomin, ' katerega je izročil g. Matija Bregant > pr mernim ! nagovorom. G. druitvenik Zaje A. je i/.ustil lep ' govor opisavši delovanje teh dveh ui.^ — na-prosivši ju, naj tudi v bodoče delujet* v prospeh ' društva. Hvaležnost je lepa čednost, a hvaležnost delavca-trpina je toliko bolj ganljiva, k r ona je >
c > l C*
izraz plemenite daše, bivajoče pod priprosto ebleko. Da tadi priprost delavec zna biti hvaležen svojim dobrotnikom, to so pokazali društvo ni ki »Tržaškega podpornega in bralnega društva", za kar jim gfre vsa čast in hvala. Za to pa tadi počaščena moža ne smeta zapustiti svojih bratov, marveč dolžnost jima je, da jih še nadalje podpirata ter se trudita, da bode društvo tudi v bodoče v podporo drnitve-nikom toli v gmotnem kolikor v duševnem pogledu.
Iz sv. Križa na Vipavskem. S,-in .Bralne društvo" je imelo dne 3 t. m. svoj letni občni zbor. Obilna udeležba spričuje o zanimanju dru-stvenikev za društvene zadeve. Mesto obolelega tajnika g. Rad. Šinigoja, kateri v goriški bolnišnici premišljuje v »spominih s Koroškega", poročal je predsednik g. Pet Medvešlek o delovanju društva v miaolem leta. Iz poročila naj povemo samo toliko, da je odbor imel 8 sej, ter da je društvo priredilo dvakrat izlet s pevskim zborom na Goričico o prilikah volilnih »hodov in da je bila ena društvena veselica in on občni zbor s predavanjem. Društvo si je kupilo lopo zaveso za oder, a do primerne društvene dvorane za veselice ie ni moglo priti radi nekih zaprek. Upamo, da se v prihodnje tudi to doseže, da bode društvo ie uspešneje delovalo.
Iz blagajnikovegii poročila, A ».t. Špelta posnemamo, da je imelo društvo 13B gld. 4 kr. dohodkov in 125 gld. 64 kr. stroškov, tako da ima društvo eelo preostanek v blagajnici. Na za-stankih pa ima čez 41 gld. Poleg tega se je nabralo za društveno zastavo 6 gld. 19 kr.. z t sirote pokojnega skladatelja in učitelja g. Voiariča se je bilo nabralo 10 gld., a za »družbo sv. Cirila in Metoda" 1 Kr.
Predsednikom društva se je volil zopet gosp. Peter Medvešček, podpreds. gosp. Anton Stopar, tajnikom g. Rad, Šinigoj, namestnikom g. Karol Belja, blagajnikom g. Ant. Špelt, namestnikom g. Ivan Rustja, odbornikom gg. Franc Vovk in Ivan Palik. —
Za tek. leto so se določili sledeči časopisi in knjige: »Slov. Narod", „Edinost* (katero bode dajal po znižani ceni č. g. Ivan Kodre), „Soča*, »Dom in Svet", .Slovanski Svet", „Brivec", .Slovenski list", .Kmett valec", .Primorski list" in „Družba sv. Mohor a".
Prebrani časopisi so se oddali skoro vsi potom dražbe, kar spričaje, da društveniki radi ber6 1 Tako je prav l
Po zborovanju je pevski zbor z lepo pesmijo prijetno zabaval društvenike, ki so bili zadovoljni, du se društvo lepo razvija. Le naprej po tej poti!
Ne zamuditi. Opozarjamo na oglas .Mejnarodni panorama" na četrti strani—Serija jako interesantna.
Samomor. 401etna Tereza Tiziani, soproga prodajalca žganj*, vrgla so je miaolo nedeljo z okna stopnic III. nadstr, h. št. 20 v ulici S. Fran-cesco aa dvorišče. Ubila se je. Vzrok temu samomoru je iskati v okolnotti, da je bila žena pijanka m dn se je morala vslod tega pred par tedni ločiti od svojega moža in otrdk. Šla se je ubit v hišo, v kateri je nekdaj živela v srečnem zakonu. Kesanje ji j« došlo prepozno.
Kužne bolezni v tržaški občini. V tednu od 1. do 7. t. m. je bilo prijavljenih v področju mestno občine tržaške 25 si, čspic, 6 si. leg&rjeve mrzlice 2 si. ikrlatice in 1 si. k6zic. Umrlo je i oseb za ćšpice, I' za divico in 1 za legai jevo mrzlico.
Tedenaka statistika tržaška. V tednu od 27. inia. do 2. t. m. rodilo se je v tržaški občini 81 otrdk (49 nmžkih 11 žwu<kih). V isti dObi je umrlo 95 o*eb (49 aiožkih, 46 ženskih).
Demonstracija v cerkvi. V szatomarski luteranski cerkvi je imel pastor te dui propoved, v kateri j* izustil uekoliko politiških epazk, ki niso ugajale jednemu delu občinstva. Ljudje so pričeli kašljati, teptati z nogami in glasno prigovarjati, a kmalu se je pričela cerkev prazniti, ker je župnik kričal na ljudi, da aaj molčć.
Mlada novoporočenca. V Kuli (Ogerska) poročil ae je po Božiču neki 70 letni vdovec in sicer že petikiat! Vzel je 80 let staro vdovo. — Ta dva pa imata »korajžo* t
Biskup proti luksusu ženskih. V vseh romunskih eerkvah južne Ogerske čitalo se je o Božiča pastirsko pismo škofa Metivna, a katerim ostro obsoja luksaa, ki ga počenjajo ženske ter opozarja na škodljive poaiedice take brezumne zapravljivoati
,f - Princ — praktičen zdravnik Po vzgleda svojega rojaka, vojvode Karla, prakticira tadi princ dr. Ljudevit Ferdinand Bava r sk i samostalno kakor zdravnik v bolnišnici Rdečega križa v Moaakovem. Princ je specijalist za bolezni ženskih.
Ženska obsojena na vešaia. Sodišče v . Požegi je obsodilo dne 5. t. m. 231etno ženo Ano Abričevo iz Šagovine na smrt na vešalih, ker je bila umorila svojega soproga Štefana. Umorila ga je zato, ker je bil pijanec ter je večkrat grdo ravnal žnjo. Ko pa je aekega večera hotel posiliti njo in njeno sestro, pograbila je sekiro in mu razklala črepunjo.	•
Baratleri ozdravel. Iz Arka poročajo: Ba-ratierijeva zlomljena noga se je zarasla tolikanj, da se more bolnik svobodno sprehajati po svojem stanovanju. Vsaki dan se vozi na sprehod. Ba-ratierijev zdravnik, dr. Bresciani, je izjavi,1 da je noga ozdravila popolnoma.
Kuga v Indiji. Glasom „Times of India" padlo je število prebivalstva v Bombayu od početka epidemije pa do danes že za dobre polovico. Umrljivost iznaša na teden 200 na vsakih tisoč I V onih delih mesta, 'kjer stanujejo ljudje barvane kože, so zaprle prodajalnice. —
Iz Lvova poročajo: Iz Varšave se glasi, da se ruska vlada boji, da bi kugo zavlekli iz Indije v Rusijo. Vlada je imenovala posebno komisijo, ki naj izda strogih naredeb in ukrene z eneržijo vse potrebno, da se zaprž kugi pot v Rusijo.
Praktični Amerikanci. Ameriški časopisi javljajo, da namenijo jo najbogatiše amerik: nske zavarovalne družbe združiti se v ta namen, da v sdravih gorskih krajih zgradijo zdravišče za svoje zavarovance, bolue na prsih. To pa ne morda iz človekoljubja in usmiljenja, ampak iz gole sebičnosti : s tem namerujejo namreč podaljšati življenje bolnikom kolikor možno, vleči ves ta čas zavarovalnino in pa zavleči izplačanje za slučaj smrti zavarovane glavnice.
Koledar. Danes (12.): Arkadij, mučenec; Ernest, škof. — Jutri (13.): Veronika, devica; Leoucij, škof. — Prvi krajec. — Solnce izide ob 7. uri 45 min., zatoni ob 4. uri 32 min. — Toplota včeraj; ob 7. uri zjutraj 5.5 stop., ob 2 pop. 7-5 stop. C.
Loterijske itevilke, izžrebane dn6 9. t. m..* Duuaj	13, 24, 86, 3, 80.
Gradec	28, 84, 88, 61, 26.
Inomost	79, 49, 50, 1, 32.
Nazaj, nazaj v deželo sveto!
Odgoror gospodu „Starini"
V „Edinosti14 št. 1. in 2. t. 1. napisal je neki g. Starina s Krasa (?) nekaj vrst povodom pesmi „T i d a", natiaajeni v decemberski številki „Ljubljanskega Zvona". To pfl«em je zložil mladi in jako nadarjeni pesnik Kazimir pl. Radič. Gospodi Starini nikako ae ugaja ta pesem, zlasti njen konec ne.
Tudi v bolet,ristiki velja nekoliko že od davnih časov tiste: „De gustibus noa est disputan-dum". A če pesem ne ugaja Starini, iz tega še ne sledi, da pesem ni lepa. Pomilujem Vas pa, da ste se s svojoj sodboj o tej pesmi ponižali na stališče na katerem stoje „estetiki" „Sloventevi" in „Ka-tolikovi". — Da je ta Radičeva pesem prišla ? „Zvon*, kriv sesa jaz podpisani ia prevzanem prav rad vso odgovornost v tem ozira! Ko sem pesem prečital do konca, videl sem takoj, da imam v rokah delo pravega poeta! Ia ravno sklepna strofa, pri katere s tanju je dobil gospod Starina kurjo polt po telesa, mi je posebno ugtjala! Čez nekaj trenutkov sna celo mislil, da je ta po slednja strofa morebiti krJ:o posneta iz — Levstika. Šel sem gledat — pa nirom mogel nič najti. V vsej tej Radičevi „Vidi" je razlit tako zdrav realizem, tako krepak hfitfgp, di ima Človek, če jo bere brez predsoćhcv, fc.*3i ^redvzetega mene-nja, pravi užitek. In zdra/i, realistični humor, ki je dandanes tako radsh, sm se brez dvoma javiti tudi v erotiki.
In zakaj ne? Če je iadividairj^oct pesnikova takšna, da opeva svoje srčno iiugnonje v krepkem, šaljivem žanra — ali naj nerda še vpraša kakega pedanta, ie sme pesniti tx±6 kakor se njemn (pesniku) samemu prilega ? Pre-
pričaa sem, da bi bil imel n. pr. Leviti k a to pe-•aijo veliko veselje, kakor je iael vpelje t nje marsikateri .Zvonov« čitatelj, iiviern« seveda (. Starine.
Radič je bil pisal uredništvu .Zvona' mej drugim, da čita ia študira rasne poetične teoretike, n. pr. poetiko Gottsohallevo. Jas sem ▼ .listniei" israsil stoje veselje nad novim pesnikom in mu pritrdil mimogrede, da je čisto prav, če se peča tudi s teorijo in tehniko poezije ter da ne škodi, če čita, kakor je B a d i i tam pisal, G ottschalla. Gottschallova „Poetik' je izvrstna in mnogo študirana knjiga. G. profesor Leveč, ki tudi nekq v4, kaj je poesijs, bil mi je kakor urednik .Zvona" 1. 1888. podaril G o 11-a c h a 11 a v S. natiskn. — V dotični listnici uredništva na strani 776. lanskegs letnika „Zvona* sem napisal jas tudi Gottsehalla. Vzemite »Zvon" v roke, g. Starina, pa čitajte še enkrat!
In kaj ste pisali Vi, gospod Starina, v .Edinosti" ? Vi pišete tam o — Gottscbedn! Vi perorirate in tradirate per longum et latnm o Že sdavno pozabljenem Gottschedn, umrlem 1. 1766., za katerega se niti med Nemei dandanes ne zmeni živ krst. (Gottschall pa morda še živi — ne vem za gotovo).
Častiti čitatelji .Edinosti" razsodijo pa sedaj brez težave, kako ceno ima cela Vaša iz raznih „Konversations - Leksikonov" prepisana razprava o — Gottschedn, na katerega pesnik Radič nikoli mislil ni in katerega tndi v .Zvonovi" listnici ne najdete!
Tn je dvoje mogoče: Ali ste površno iitali dotično listnico in v naglici zamenjali Gottsehalla z Gottsehedom (!), ali pa ste morda nalašč naredili tak manever. PosIedqjega za sed^j še nočem verjeti.
Tako je gospod Starina! Drugikrat izvolite pred vsem dobro in vestno čitati — potem pa lilozofttfte o poeziji, kakor se Vam poljubi I Teori-tiki in dlakocepi hodijo po svojih potih, vstvar-jajoči umetniki pa po svojih........
Odkritim vezirjem Vaš udanl
A. Aškere
Skale—Velenje, 7. jan. 18W7i

Najnovcjie vesti*
Dunaj 11. (Zbornica poslancev). Minister za deželno brambo je predložil dopis, s katerim je dokazano, da ni res, da bi bil polkovni zdravnik 01exy — kakor se mu je očitalo — zakrivil smrt nekega infanterista. Zoper obdolževalca se bode postopalo sodno.
Dunaj 10. Povodom 70letnice nadvojvode Rai-nerja je bila danes slovesna služba božja.
Prag 11. V Železui so našli orožnika Bu-kahra umorjenega. Kri veo je nepoznan.
Bomtiay 11 Koga v Indiji ae razširja. V Kurachee je bilo včeraj 52 slučajev smrtnim izidom, od sobote 130 slučajev. Od teh jih je umrlo 214.
Madrid 11. .Epoea" javlja, da je Meksimo Gomez naznaail kubanskemu odboru v New Yorku, da ne bode možno nadaljevati ustaje, ker je med ustaši zavladala demoralizacija.
Odesa 11. Na spomlad odide zopet jedna ruska ekspedicija v Abesinijo.
PC Za slabotne
bolehate vsled pomanjkanja krvi n« živcih, bledo in slabotne otrake; izvratnoga okusa ia preiakuSenaga učinka ja
železnato vino lekarja Piocolija v Ljubljani.
(Dunajska centa)
triparečeno od mnogih zdravnikov. — Pol tatarska ste-Lanioa velja 1 gld., pat pol litarakih steklenic 4 gld. 50 k4.
Slovanske pevsko dnitve
Podpisano natnanja isvriujo* čim udom in <>eim, kateri se iele kakor taki prijavili, da so se pričele pevske vaje • poučevanjem .Vodnikovega venea* ; po trebao je torq, da vaakdo točno prihaja k vaja», ker ae učenje tako velike pesmi ne more ponavljati večkrat le zaradi pojedinih oseb. PredsedniŠtvo.
s carla« vred.)
(Ceae so razam«]« so d«fc«l« Is
Soma« pridelki
fižol: Keks...........
Maadoleni.........
avetlorndeči........
temnorndeii........
kanarček .........
bohiajaki .........
bali veliki.........
. mali.........
talani, dolgi........
„ okrogli........
metani hrvatski......
n štajerski......
Sad« fino Štajenke .......
/tinti It. 10..........
: S::::::::::
lolje kraajsk...........
!*P» ,...........
Krompir,	........
FroM kranjsk«......
JiSte, kranjska..........
a peh ogeraki..........
■M*	...........
Sava Moeea...........
Cejlon Plaat. flaa......
. P«rl.........
Portorioca .........
Java Halaag........
Gvatemala.........
Ban Domingo........
Malabar Plant........
» ■•«v*........
Lagaajra Plant .......
„ native.......
Santo« lini.........
. ared^je flnl......
B aradnjl........
, ordinar ........
Bi« oprani .........
a ■•jflnUi.........
. srednji.........
lUikST Cantrifugal I. vrat« ....
ConcassA.........
v glavah .........
raakosani ........
Blft ltalijanaki flnl........
. arednji.......
100
e« fer.	4e far.
10.15	10.60
9.-	O.fS
8.50	8.75
S.—	8^25
9 —	9.95
8J5	8*60
9 95	9-50
8.75	t.—
>j __ 7.25	—.—
85. -	70*—
8.75	—.—
9.75	—
11.50	—.—
6.50	6.75
9.60	9.7
8.—	8J5
—.—	—
67.-	58.—
49.-	50.-
165.-	166.-
171	178-
188,-	184.-
169.—	171.—
152.—	154.-
154--	156'—
190-	iti"—
118—	190 -
119-	114.—
106—	108 —
ir.-	198- |
110—	114—
33.75	83—
84.25	34.50
86.—	86.35
85.50	86.—
95.—	35.50
24 —	94.50
17.75	—.—
1675	——
18.-	1SJ0
11 -	UJO
10.95	10.50
19.—	—
6.15	—
«6.-	68-
62.-	64.—
28—	99—
81.—	83.-
4.-	b—
8	8 .-
62—	64—
87.—	89.—
_•_	—.—
7.75	8.—
19—	19.25
1^.75	15.—
46—	54—
27—	98.—
48.—	49l-
47.-	48—
48 —	4*.-
11.50	mm,—
6.50	
4.75	--
. aredaji........ .
■ti|Ma astra ......... -
i
• • a.......■
ii.......... :
PetreleJ maki ▼ aadih........
▼ aabajih ad M kil. . . . .
Olj« Italijansko najflneji...... .
B aradajaSna..... a
bombaino, amerik.......
dalmatiaeko..........
Llmsal Maaiaeki ........
Pomama 6e _ ........eaboj
Mandeljni Dalmatinski^	100
, Bari . . (
Pinjoli ..............
Boftiil Dalmatinaki novi...... .
, Puljeiki...........
S./.okv« Puljeike . »...... .
„ Orik« v venoih,	... ,
S altanine1 .......... .
Vinjp«rliJ novi.......... „
OlboB« f............
Folesevke srednja velikoeti.....
, valile« . i. t..... .
. m al« ....... .
Ilaalkt v velikih sodih...... .
i i . T '/i m •............»
Ivoplo .............
Borzni trg St. 14 Sedanja razstava:
RUSKI CAR
v Parizu
z novimi predstavami
___ ____Ustopnina
#m'.uotroci 10 nov.
Narodnjakinje I
Dovo\jiyem si Vas opozoriti na svoje veliko skladišče oglja, drv, premoga in koksa v ulici S. Zaccaria šUv. I (mej ulicama Chiozza inFarneto).
Ker izdelujem od navedenih predmetov nekatere na lastno režijo, nekatere pa sem si nabavil pod najugodnejšimi okolnostmi, prepričan sem, da vas zamorem v vsakem obziru
zadovoljil«
jamčim za točno postrežbo in poštene
vago ter 86 priporočam z vso
udan ostjo
Vekoslav Grebeno
<2*
r. mmm
TRST
piatma Ponterosso štev. 6.
Trgovinah« bnojavk« In v tati.
httdapatta. Pieniea t.a jeaas —•--t «wai»-> ia
«p«mlad 1896 8.34 d« S 15 Ovea za aaomlad 5*98—5 99. BI il spomlad 8.85—6.86. Koruza za maj-juni 1897. 8.90 8 91 Ffctuiot aova ad kil. f. 8 (50 8 65 od 79 kilo.
8.70—8-75 , od 80 kil. f. 8 75—8 80 od 81. kil. f. 8 90 195 , »S Ml. fo'. —.--.—.	S-IO—
prcco fc 84 -«10.
Pienioa: 8!ab«i ponudbe, reč perprašeraaja. — Trg mirea. Neinataa prodaja ii'/, nfi. ceneje. Vreme: aneg.
fra*«. Mprahairani aladkar ler. 12y0, november. do«er.bar 18 — rastočo.
Plri^gn. Ocntrifajal nori, postavljaš v Trat • oarino vred odpotiijatev preoej f, 82*50 82'75 Coaoaase 8415—'Catvarni	V glarah aotlih 87 — mlačne
tftvT«. Uava tt&nt«L gaod ATorng« ta jaaarar S5'— aa a;aj 65.75.
Samtarg. Sante« (ood »varnK" " mare —.— ».s maj 1897. f. 58,-, u. saptansber 53.§Q t.% december 54.7S. D»« omjau« boraa lo januTmrJm kat7
včeraj danes
Drit-rai dolg v papirja . . 101.70 _.—
c » ' srebra . . . 109' — —
ivslr^jski raata r alata . . .	___
„ , V kroaab . . . 100.90 —
Kreditne akaije.......S76.- —
Ltfdon 10 Lat........119 90 —.—
Ftpoltoooi.........9.59 —.—
ICasjU .......11.74
100 Italj. Hr	. . 45 40 .--
S početkom novega leta je pričel izhajati v Trstu, v zalogi „Edinosti", prvi slovenski ženski list
»Slovenka'
Ta novi list prinaša nagemu ženstvu razven koristnih, poučljivih in zabavnih spisov tudi spise o gospodinjstvu, o hiši, modi itd.; sploh bavi se z vsemi v ženske stroke spadajočimi predmeti. Ker je ta list važnega pomena za nas Slovence, priporočamo istega v sem, osobito pa našemu ženstvu, vabeči na obilo naroč-bo. List stane za naročnike n EdinostiK le 2 gld. — za druge naročnike pa 3 gld. — na leto. Rokopise je pošiljati uredništvu „Slovenke", naročnina pa
,E4i
| Velika Inomost-ka BO n6. loterija |	1 Žrebanje na novo 20.februvarja
1 Glavni dobitek 1 I 75.000 kron vg»toTin! I Srečke po 50 ni. priporočajo: Gluseppe Bolafflo, Alesaandro Levi, Mai | Ign. Neamann, Marco Nlgrla, Enrle« Sob	
	z odbitkom 2Uu/0 idel k C«., Glrolamo Morpurg«, ffmann, 11 Merourl«.
Lastnik kensoreij lista .Edinost*. Izdavatelj ni »d^vorni urednik : Fran tioduik. - fi»karn& Dolane v Trstu.