1. številka.
„EDINOST" Ishsja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri popoludne.
Naročnina znaša: celo leto........24 kron
ca pol leta........1» „
ca «etr leta........ 8 .
em en me*«........ 2 kroni
Nar>čnino e plačevati naprej. Na na-rofbe brez priložene naročnine ne uprava oe ozira.	__
Po tobakarnali v Tr«tn ne prodajajo posamezne številke po 6 utotink (3 nv£.); irven Tr«ta pa f»o 8 ctotink (4 nvĆ.)
Telefon 870.
f 42533
423
Trst, v petek dne 2. januvarija 1903
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč.
Tečaj XXVIII
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za več kratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd., se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravnistvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst-
Uredništvo ln tiskarna se nahajata v ulici Carintia štv. 12. Upravniitvo ln sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo stv. 3, II. nadstr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost**.
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Razmere v mestnem svetu tržaškem.
Vapr čo razprave o mes:nem proračunu
za leto ]!'<?-"> hočemo napisati še nekolikopri-ponci), oziroma izraziti nekoliko tožeb slovenskih občanov in n ibovih želja.
Rečni ca je, pripiznana v obče, da v raprezent iti vnih za stopi h di potrebna le močna in kompaktna večina, na katero se morejo na-lanjaii upravitelji javnih stvari, ampak potrebna je tudi op z cija, kateri je nalog, da vrsi kontrolo, kakor jo, žal. zahteva pomanjkljivost vseg?, kar je človeško.
Ali zdi s*, da ta resnica ni pripoznana od večine našega občinskega zastopa tržaškega, kaju slovenskim zastopnikom, jedini opoziciji, je skoro onemogočena vsaka kontrola.
Na predvečer zadnjih volitev se je zdelo, <ia je tudi vladajoča stranka prišla do pre pričanja, kako potrebna je v mestnem svetu tudi opozic ja. In v resnici se je brez volilnega l>oja prepustil en cel razred neki novi stranki, o kateri je bilo soditi, da vstopi v mestni svet kakor opozicijska stranka.
Od tedaj so minola blizu tri let8, ali v vsem tem času — to lahko rečemo, ne da bi se nam bilo bati protidokaza — ni nikdo občutil, da bi bila v mestnem svetu poleg slovenskih zastopnikov še kaka druga opozicijska stranka.
In vendar: tuli administratorji iz sedanje večine ne bodo mogli resno trditi, da kritika ni bila potrebna, da je bilo dobro storjeno vse, kar se je zgodilo v teh treh letih.
Tudi od dni g« strani je bila dvignena zastava opozicije, ali kmalu smo morali gledati, kako so to zastavo zopet zvili, tako, da emo gledali prizor opozicije, ki «e je smejal« os to, cia je le izven mestnega sveta dajala kako znamenje življenja od sebe.
Takov način pečinja z javnim stvarmi je jako komrden <n bi ga kaj radi v sprejeli tudi slovenski zastopniki, ako bi jim ne bilo v dolžnost, da tudi ob težavnih razmerah vstrajajo na mestu, ki jim je bilo poverjeno od volilcev.
Tako so slovenski zastopniki o«tali je-
p o i» L i s T e k. -
Na rojstni zemlji.
K.saver-Šandor-Gjalski ; prevel M. C.
—	Xa službo, Njihovo Gospodstvo — se je ja\il možiček, odkrivši glavo neodločno.
—	Dobro. Ti si kocijaž ? Kako ti je ime ? — ne |»oznana te.
—	Hvala za vprašanje, imenujem se — in nasmehnil se je neumno in široko. — A pros m Niihovo Gospodstvo, ali »o od: mla«".i gospod Lipojsški ?
—	Sem — «em. Torej pripravi se 1 Poj deva takoj, počakati morava le, da mi dajo prtljago. Ti oetan< pri konjih. — Hej noeač — ali ga nimajo tu — a tu je tu — dajte, vzemite listek in donesite mi kovček. Ali so stara gospod« zdravi ? — se je obrnil zopet do kočijaža, katerega je motril od strani, ali bolje, giedal v dim njegove -motke, izogibaje da bi mu gledal v oči, ki so se žarko, na pol jezno kre»»le i u se razgledovale Da vse strani nemirno.
—	Zdravi fo vsi. Pa kaj jim manjka ? Zdravi so, zdravi — hvala Bogu — je odgovor'! mež slednjič.
Ko je bile donesena prtljaga, bi je Steti«: z nepričakovano spretnosijo naprtil ogromni kovčeg, prevlečen uat^rpr o veo cd, ter ga od zadc-j pr.čvrstil z vrvmi. Mej tem je gospod
dini, ki bo v mestni zbornici predstavljali
opozicijo.
Ali njihova naloga je bila neizmerno težavna iz raaUunih razlogov. V prvo so poveodi j naletali na nezaupanje že radi tega jedinega razloga, ker ne pripadajo narodnosti, ki prevladuje vtem me-tn. Z svojimi predlogi bo nahajali nezaupanje, tudi če so bili stavljeni v občem interesu. V dokaz temu je dalo najkiasičneji izgled vprašanje naših srednjih šol. Predlogi slovenske opozicije, ki bo šli za tem, da bi »>e občina oBvobodila velikih stroškov za vzdržavanje srednjih šol, bo bili odklonjeni, ker se je sumilo, da so bili stavljeni le iz političnih razlogov. Zadnje dni pa je bil isti predlog, ki je bil odklonjen, ker je bil stavljen od slovenskih zastopnikov, toplo priporočan od »In d i pen-d en t a«, ki ima gotovo vse prej nego alavo-filske tendence.
In isto tako se je godilo tudi v drugih slučajih.
Naloga slovenskih zastopnikov je težavna tudi iz razloga, da isti, ker izključeni Bkoro iz vseh komisij in iz mestne delegacije, ni-, majo možnosti, da bi si pridobili jasno sliko o občinski upravi.
Gospoda v večini vedo dobro, da vsa važna vprašanja se razpravljajo in rešujejo v komisijah, oziro-na v delegaciji, kajti vse, kar se godi v mestnem svetu, je v večini slučajev le gola formalnost, sicer res zahtevana od mestnega statuta, ali formalnost brez pomena.
I >a pa bi biia tudi v komisijah in v delegaciji kontrola največe važnosti, to bomo umel', ako uvažujemo, da Trst uživa več privilegijev, nego katero-gibodi mesto v naši monarhiji.
V	tem prgledu se sklicujemo samo na dve stvari : na šolske in na stavbene p^sle.
V	šolskem pogledu je Trst jedina pokrajina, kije brez deželnega modern ega šolskega zakona. Pri nas ni ne krajnega, ne okrajnega, ne deželnega šolskega sveta ; pri nas je skoro vse odvisno od dobrohotnosti ali nedobrohotnosti mestnega sveta, delegacij in magistrata.
Sa huje stoje stvari v stavben.h poslib. Izvzemš jedino le utoke proti naloženim glo- j
nestrpno hodil gori in doli kraj kočije in da malo nažene možička, rekel mu je zopet svo-' jim cf»trim kakor neradcvoljnjim načinom :
—	Glej, da bomo skoio doma!
—	O — lahko bo to, konja sta poči-vala ves dan. Za dve uri bova doma.
—	Torej pojva ! — in gospod je skoHl v Ločijo.
štefić ee je malo počesal za ušesom. J li če tudi je bil lačen kakor volk, vendar ni *mel reči, da bi se v vasi ustavila, da bi k;»j vzel v krčm;. Tako mrmraje v brado je sko-( čil na voz in pognal konja.
Do vasi je bilo kakih petnajst minut. Ko je kočija dospela do j>osl >pja velike gostilne, je moral Štefid nekoliko pridržati šonja ker so vse do ceste stali mnogi tovorni \ vozovi; potem pa se je nekako oeokolil in pripomnil, da bi moral konja napojiti.
A kaj si delal vej dragi dan ? —je rekel gospod nejevoljno.
—	Ab — Čakal sem Njihovo Gos|od-stvo. AH tudi jaz nisem ničesar založil — drznil se je reči, ker ga je ukor gosptdov jezil.
Torej si lačen? E — zakaj pa ne poveš ? — se je nasmehnil gospod dobrotno ter velel, naj voz ustavi.
—	A kaj naj počnem jaz ? — je vprašal glasno samega sebe, vstopivši v sobo gostilne, določeno za bolje goste. Tu ni bilo ni žive duše. Slednjič se je spomnil, da li pi-
bam, se te stvari rešujejo od delegacije, (ločim v vseh drugih pokrajinah odločajo o uto-kih državae ali mešane oblasti.
V teh in mnogih drugih slučajih ne odločajo torej tu v Trstu oblasti, ki po zakonu morajo biti nad- strankami, ampak odločajo korporacije, sestavljene izključno od političnih ljudij, od oseb, ki4 vse pripadajo isti po« litični stranki.
Da pa je gospodstvo kake politične stranke mnogokrat bolj krivično, nego je absolutizem, to nam potrja skušnja. Tudi despot gleda, da ohranja vsaj videz nepristranosti; politična stranka pa nima potrebe gledati na to, marveč ematra skoraj za svojo dolžnost, d a iDterese splošnosti zapostav ja interesom lastne stranke.
Začetkoma smo rekli, da kontrolo zahteva že pomai jkljivost, ki jo ima vse, kar je človeškega. A je-li si je možno misliti korporacijo, v kateri bi se ljudje, ki jo sestavljajo, dali tako voditi izključno le od zlih človeških nagibov — kakor v stranki, ki gospoduje v mestnem svetu ? Če kje, je tu kontrola naravnost krvavo potrebna. Naloga take kontrole pa pripada tu, ob okolnosti h, kakor so v resnici, jedino le slovenskim zastopnikom ! A dokazali smo, kako otežkočena ali celo onemogočena jim je ta važna in toli potreboa naloga. Njihov položaj je torej skrajno težaven. No, nadejamo se, da ne obnemorejo, da bodo vstrajali na svojem mestu in da bodo v sik d ar dobivali moralno z a -slombood naše javnost i, v prvi vrsti od naši li volilcev. Pričaku• jemo to od njih, prosimo jih za to, kajti ne smemo izgubiti nade, da se razmere slednjič vendar spremene v toliko, da bodo mogli vspešoo vršiti to svojo nalogo ne le na korist svojih slovenskih volilcev, ampak v emi nentno korist skupnosti.
Politični pregled.
V Trsta, 2. januvarja 1903. Nagodba z Ogrsko — dosežena.
»Gospodje moji, stvar je d o v r š e n a !« Tako je vskliknil minister a latere pl. Szegyonvi žumalistom, zbranim v hotelu »Sacher« okolo 10. ure na Silvestrov večer.
Kmalu na to tjakaj došli g. Koerber pa je menil nasproti finančnemu ministru Bohm-Bavverku . »Zdaj gremo lahko večerjat!«
Peresa, ki služijo vladi, oznanjajo v svet veselo vest, da so »narodi AvBtro Ogrske dobili na Silvestrov večer najlepše novoletno darilo.«
Dne 31. m. m. so se ves dan vršili krčeviti napori, da bi se doseglo sporazum-ljenje. Kako so sodelovali najviši činitelji v tem zmislu, priča okolnost, da se je med posvetovanjem avstrijskih ministrov, ki se je pričelo ob 4. uri popoludne, pripeljal v pisarne ministerskega predpedništva sam nadvojvoda Fran Ferdinand, na^ prestolonaslednik. Kako obupuo so stale stvari še popoludne, je razvidno iz poročil, ki pravijo, da je dr. Koarber prišel na rečeno ministersko posvetovanje s sklepom, da vlada predloži svojo demisijo. Ali v isti hip je dušlo pismo iz kabinetne kancelije, ki je g. Koerberja (skupno s Szellom) povabilo pred cesarja za 6. uro. Po avdijenciji so bile nove konference, ki bo slednjič prinese rezultat kakor je označen gori. Minister Szegvonyi je bežal v kabinetno pisarno cesarjevo, mogli cesarju takoj zjutraj sporočiti, nagodba dovrši na.
Vprašaoje je le: kaka je ta nagodba?! Vladi Bti baje sklenili varovati za sedaj tajnost. In res ni iz govora, ki ga je imel g. Szell včeraj v Budimpešti do čestitajoče mu liberalne stranke, razvidno nič konkretnega, marveč čujemo le splošne izre ce kakor n. pr.Na Dunaju se je lil boj, v katerem se stranki nisti borili ena proti drugi, ampak za mir; v tem boju ni ne zmagovateljev ni premagancev ; premagane so le težave in predsodki ; zmagala je misel, da oni, ki so teeno spojeni med seboj po skupnosti vladarja in nerazrušljivi politiški vezi, ravnajo najbolje, ako ohranijo tudi gospodarsko skupnost; o sklenjeni nagodbi bo sod 1 parlamenti ogrska vlada dokaže, da je varovala interese dežele itd. itd.
Gospod Szell je torej mnogo govoril, a od njega n:so gospodje izvedeli nič druzega, nego da je nagodba sklenjena. No, po raznih sporočilih je razvidno, da je kriza prav za prav le odložena- Nagcdba je sicer dosežena, ali diference v resnici niso odpravljene. Spo-
takoj da so da je
pal prijatelju Šufanu K. tovarsu še iz otro škili let, kateremu pa to pot ni rekel niti »z Bogom«, da-si je za dlje Časa < d šel iz mesta.
Naročil je, da mu prinesejo papirja in črnila.
—	Ali ne ukažejo nič za večerjo ali čašo vina ? — je vprašala zamazana tolsta Židovka-krčmai i«*j.
—	Prinesite, kar hočete — saj glavno je papir in črnilo.
II.
Mladi gospod je Bel k mizi in brzo loko napisal tale list:
13. septembra 18** na c^.-ti v Z.
. . . Jaz sem begun — begun sem, dragi moj, stari Štitica — in ta li*t pišem ravno tako kakor označeno gori. Pišem ga na cesti, v smrdljivi, zakajeni sobi neke vaške krčme. A meni je vendar laglje. Samo — samo da sem ubežal tistemu strašnemu življenju v mestu — le to — in meni je laglje. — 1 b, ko Be vidim sredi tega sveta, zgražam Be in se mi gnusi ta grda množica laži, pretvarjanja in prikrivanja, ki je gledam povsodi okolo sebe — aoh — saj tudi na sebi in v sebi ; tu vara vsakdo vseh in samega sebe. Večno moraš potajevati svoja čut^tva, svoje misli. Nikoli ne sme bit na jeziku, kar je v srcu ; vedno se moraš kazati drugačnega, nego si v resnici. A vse to se dela iz strast nega modernega egoizma, iz niikosti naših
materialističnih uverjenj, s katerimi ne le da se opravičuje vsaka lopovščina egoizma, ampak se celo slavi zvijačnost. In pri tem se ljudje sklicujejo na izgled v naravi, v kateri je baje večna neusmiljena borba za obstanek, v kateri borbi ima zmagovati samo močneji in zavra tneji individuj. Plemeniti in nesebični pojavi se zasmehujejo. Vse — vse nam j je vzel ta novi vek, kar je bilo v človečan-stvu dobrega, a temu v zameno je vzbudil le grabežljive irstinkte naše. Divne Darvi-nove teorije ne natezajo eamo ljudje učenjaki — natezata jo tudi dobri naš Takovič in Drugačević. pa si svojo vest, v kolikor je se imata, tolažita ob vsaki priliki z izgo-, vorom : »Življenje je borba« — pak mirne duše okrajata, prevarjata in izdajata svoj narod, svojo domovino.
Meni je sredi teh ljudij kakor človeku, ki je pal v smradno jamo: čim bolj se izkopava iz nje, tem globlje in globlje pada v smrad. Ali naj obupaš ? Saj — na vse zadnje, ako tudi nisem sleparil in nisem kral in nisem ubiral efijaltskih poti, vendar vidim, da sem tudi jaz poln in prepoln te moderne logike. Meni je moderni svet strašen — ali ne vem, kaj bi mu vrgel v lice in ga pobil. Qb — jaz ne morem več prenašali tega. Meni je pusto — težko — odurno v duši.
(Pride še.)
razum eoje se je doseglo za sedaj le tako,	blagoslovljenje nad začasnim grobom je izvr-
da no odločitev glede dveh glavnih spornih	šil c-uliti g. kapelan Furlan.
toeek — odložili! Glavni diferenci ati še	Solznih oči so žalovalci ostavili poko-
glede konvertiranja skupne rente in kapita-	pališče.
1 ziraoja ogrskega prispevka k skupnemu	Pripomineno bodi, da je pok. Zitko
dolgu. S temi vprašanji so delali Ogri zadnje	dobil št. 28 na grob, da je torej 28. poko-
ise sitnosti, ker bi hoteli delati dolgove,	panec v novem leto. katere naj bi plačevali tudi Avstrijci. Tat	Smrtmi kosa. Danes ob 8. uri zjutraj gre namr» za malenkost 220 milijonov, ka-	j« umrla mati gospoda kapelana Josipa Kolere bi Madjari profitirali, ako avstrijska	gospa A p o 1 o n i j a Košir. Zalu-vlada v sprejme njihovo stalilo.	sorodnikom naše sožalje.
N.jaktuvelneje vprašanje nastaja sedaj : *	Čitateljem. Z današnjim dnem smo
kaj porečeta oba parlamenta? Gosp. Szell je	otvorili dve novi razprodaji našega lista; in
bržkone gotov svoje stvari. Ne tako gosp.	O p č i n a h pri gosp. Josipu
Koerber. Nad naš.m parlamentom visi slej	D a a e v u s t. 204. in na V r d e 1 i (Bo-
ko prej meč obstrukcije .a Čehi se že davno	«ket) pri gosp. Benjaminu Podboju
opozorili vlado: na svidenje o parlamentarni	štev. 1 <0.
razpravi nagodbe z Ogrsko! Cehi imajo	S lem bo ustreženo mnogim kupovalcem
klju<- sMuvtCije v rokah. Po diseženem sjo-	n*s?ga lista.
razumljenju med obema vladama je spravna	Uprava »Edinosti«
akcija še le zadobila vso svojo usodno po-	Novo leto v Kicmailjih. Iz okolice
membnost. Konference, ki se pri<ao jutri	nam pišejo : Na novega leta dan nas je šlo
med Cehi in Nemci, odk< jo še le, ali sme	več okoličanov v Ricmanje slavit Gospoda
z. Koerber dcgov jt z gospodom Szellom za-	v svojem jeziku. Dragi gospod urednik, jaz
pisati med svoja aktiva. V trenotku, ki bi	bi Vam ne mogel opisati premagovalnega
prine=el g t >vost, da je g. Koerber ponesre-	utiša na dušj našo, ko je svečenik pred al-
čil s sv« j > spravno akcijo, oziroma s priza-	tarjem zapel »Slava v višnjih Bogu!« Jaz se
devarji v ta namen, da Cehi dovole parla-	nisem mogel ubraniti solz ! To je naše, to
meniarno razpravo o nagodbi, mora biti	pozdiga srca k Bogu !
začetek 1 kvidacije Koerberjevega vladanja.	In zopet sem bil ganjen, ko sem videl
Mnogi menijo, da je tudi grota Lame-	po službi božji, kako prisrčno-udano, vidnim
doni* ob.sk z njega velikim političnim po-	izrazom ljubezni na licih, je ljudstvo pozdrav -
me no m mnogo uplival na ol>e vladi, da eti	ljalo svojega duhovnika ! To je pravo raz-
se dogovorili še v zadnji hip, tako rekoč	merje med svečenikom in verniki ! Ko t>i
ob i 12. uri.	bilo povsodi tako, kakor je v Ricmanjih, pa
Potovanje grofa Lamsdorffa Ne-	ne bi bilo tožb, da »vera peša«,
kateri bolgarski časniki zatrjajo, da se ne	Pomlajeni in prerojeni po duhu Ciril
sme preveč optim stično soditi o potovanju	Metodijevem smo odhajali iz Ricmanj.
proti takemu do skrajnosti nesramnemu žaljenju in sem izjavil na licu mesta, da v tem obziru že storim svojo narodno dolžnost.
Sedaj, na tem javnem mestu, zahtevam od c. kr. finančnega vodstva primernega zadoščenja in zahtevam, naj isto pouči svoje organe, da mi nismo tu nikaki šČavi, ampak svobodni davkoplačevalci in svobodni državljani!
Vekoslav Kodri č, posestnik.
Židovski falsifikatorji. Da »Piccolo« konsekventno vara svoje občinstvo, da mu daje rog za svečo, da je s krivimi poročili zavaja v krivo umevanje javnih stvari, to je znana stvar. Ali, kar je storil v svoji številki dne 31. decembra pa presega vse meje. S činom, s katerim je zaključil leto 1902, nečastnega življenja svojega, to je višek v nesramnosti, v drznosti in prevari.
Pro^mo vas, poslušajte nas !
»Piccolo« prinaša številke o uvozu in izvozu iz Avstro Ogrske v Italijo oziroma iz Italije, to in narobe. Po »Piccolu« je znašal izvoz iz Avstro-Ogrske v Italijo :
na sladkorju na svili in svilenih izdelkih na lesu na konjih
Skupno
leta 1807 4.661,000
11.612.000 26.098 000
24 ;;th ooo
leta 1901 1.93 L.000
15 436,000 40.312 000 27.618.000
134.129.0o0 178.411,000 Izvoz Italije v Avstro-Ogrsko pa je :
leta 1897 32.534,000
leta 1901
14.938,000
19.129 000
is 890,00«»
ruskega ministra za v na nje stvari, grofa Lamsdoitfa, na Balkan in na Dunaj, pač pa da je to potovanje najboljši dokaz o zanimanju ruskega carja za razmere v Mace-
doniji.
Doirodki v Ricmanjih. Doznajemo vedno novih podrobnosti. Tako je na pr. g. c. kr. okrajni glavar v Kopru, namestništveni svetovalec Schatf'enhauer Neva, pri vel seboj kovača-ključavničarja s potrebnimi vetrihi, da
28.64G.000 38.137.000
11.316000 83,281.000
Cesar Fran Josip je podaril grofu Lams-	je le ta izvršil delo, kakor že opisano. Sve-
dorfu svojo sliko in ga je ob 1. uri in 20	tiljko-petrolejsko, ki je bila v kuhinji, je
minut popoludne vsprejel v posebni avdi -j	slavna komisija prenesla v prvo nadstropje,
jenei, v kateri se je od njega poslovil. Na to	Ćemu so jo neki rabili o belem dnevu? je gr< t Lamsdorfl' odpotoval v Petrograd ob Za koliko regnieolov je še prostora
t!. uri zvečer. Na kolodvoru so se od njega	v našem mestu ! I^ašei irredentistični listi
poslovili ruski pcslanik na Dunaju, grof	neprenehoma trdijo, da je v našem mestu
Kapnist, av-tro-ogerski minister za vnanje	toliko dela, da je potrebno inportirati sem-
stvari, grcf Golucho\vsiri in tajnik Ik>1-	kaj delavce iz Italije. Tako namreč odgo-grarske d plomatične agenture na Dunaju, | varjajo vsem onim, ki tožijo, daje tukaj
Pomianov.	preveč laskih podanikov, ki izpodrivajo do-
Ustaja V Maroku O ustaji v Mu-	mače delavce. Kako je v našem mestu za
roku ni danes posebnih novosti. Iz različnih	domačine »se preveč« dela, kaže nam najbolje
brzojavk in iz p save važnih listov v raznih,	sledoči slučaj :
v tej stvari interesi rani h državah pa je po-
Danes zjutraj prišel je v nase uredni-
sneti, da med temi državami ne vlada ravno	gtvo krepak mož, kateri nam jetožil, daje že
najboljše * -lasje glede stališča nasproti	štiri mesece brez dela. Štiri mesece išče že
uetaji.	me,ž po vseh tovarnah, delavnicah in trgo-
Zatrjuje se oelo, da se je ustaja umetno	vinah kakoršnega si bodi dela, a ga ne more
izzvala po jedni od teh držav z namenom,	najti. Mož je doma iz bližn e Vipave, torej
da se poturoče komplikacije, ki bodo zahte-	d< .način, je že 25 let (!) v našem me?tu, a
vale intervencijo od strani Evrope in v ka-	kljubu temu že 4 mesece zaman išče za-
teri intervenciji vidi dotična država svoje	služka, dočim je tukaj dela v izobilju za
posebne koristi. Ni pa ve«jetno, da bi ustaja	iagke privandrance, dasiravno niso isti tako
v Maroku provtročila vojao med eviopej-	dobri delavci, kakor domačini. Regnicolo je
-k m državami, ker bi taka vojna pokončala	morda v našem mestu komaj par dni, a že
skoraj v*e kulturne naprave. To je tudi Ko-	jma zagotovljen zaslužek, domačin pa mora
tovo j ovod, da se je v zadnjih čas.h mirnim	8 ev0jo družino stradati in gledati, kako mu
potom poravnalo mnogo ojstrih nasprotij med	takaj tujec jč kruh izpred ust. Priporočamo
evro|>ejski vlastm .
Tržaške vesti.
torej vBem našim ljudem, ki potrebujejo delavskih močij, naj se predvsem posluži. ejo domačinov, ker irredenta se drži geda, da je v našem uieBtu za laške podanike še toliko prostor«, kolikor je domačinov ; irredent* bo zadovoljna n pride do svojega cilja se-ie tedaj, ko zadnjega domačina izpodrine pri-
Poirreb F rana /itkotn. ki se je vršil dane« predpoludne, je bd veli«'isten. Da-si je bila z oeirom na naše tržaške razmere
ura jako neugodna, se je zbnda vendar ne-	vandranec iz Italije.
pričakovalo velika množica. Bila eo zastopana	Komur se je mogoče usmiliti zgorajoooe-
vea narodna društva v me*tu in mnoga iz	°jeoega brezposelnega delavca in mu pre-
okolice. Med ..deležniki je bilo mnogo od-	Srbeti delo, obrne naj se do ifašega ured-
i r-ajaKov, tako, da so bili obilo zastopani	n,stva-
vsi sloji.	Postopanje c. kr. uradnikov. Dne
Na četerouprečnem vozu 1. razreda so	30. decembra m. 1. sem bil podpisani po po
viseu štirje krasna venci r napisi: »Ljub-	svojem opravilu v skladišču južne železnice
. enemu očetu neutolažni sin«, »Svojemu	in sici»' v oddelku A. Okolo 10. ure pred-
stricu hvaležni nečak«, »Rjdbina Žitko bla-	poludne sem um ral dati izvršiti neke for
zenou pokojniku« in »Tržaška posojilnica in	malnosti, zadevajoče finančni urad. Ker sem
branila ca svojemu odoornikn«.	pred finančnim uradnikom, poslujočem v tem
K >n lukt je vodil č. kapeian Pahor ob	oddelku skladišča, govoril slovenski, mi je
azistertc, t duhovnikov. Takoj za krsto so	rekel isti z vso možno osornostjo : »C^ u a
stopali pogojnikov s n in drugi sorodniki.	n o n s i parla schiavo!« (Tu se ne
Pogreb je priredilo podjetje Capelan in	sme govoriti jez'ka — sužnjev.) Na moje
sta istega vodila lastnik in sin. Za javni red	vprašanje, kje da se prav z,a prav nahajajo sta skrbela ograjni redarstveni nadzornik Sa-lamon in ntdeornik Koafelc
Cerkev sv. Antona novega, kjer so se vršili običajni mrtvaški obredi, se je skoro napoio:la žalovalcev. Po dovršenih obredih je voeov, napolnjenih % žalovalci spremilo pokojn ka na pokopališče. — Zadnje
ščavi, je ta gospod urednik zarohnel: »A n-coraunavolta lamifaccia un osservazione —	buto fora !«
(Ako mi napravite še eno opazko, vas vržem ven !)
Po takem nezaslišanem postopanju užaljen v dno duše, sem nastopil najenergičneje
na vinu
na svili in svilenih izdelkih
na poljedelskih pridelkih
na živalskih izdelkih	12.<i74,000 Skupno 92,983.000
Denimo, da »Piccolove« posamične številke o našem izvozu v Italijo odgovarjajo resnici.
Po »Piccolovih« računih znašati pkupni svoti teh številk za 1897: 1:14 1*2^.000. ?za 1901: 178 4X1.000. Uvoz iz Italije v našo državo pa 92,983.000 oziroma 83281.000. Izvoz Avstro Ogrske v Italijo bi znašal torej še enkrat toliko, nego uvoz Italije v našo monarhijo.
Sedaj pa, spoštovani čitatelji, aeštejte sami številke, ki jih navaja »Piccolo« o naši državi in dobite rezultat, da se boste za glavo prijemal", ker ne boste mogli verjeti, da je možna taka — recimo naravnost — lumpa-rija. Skupna Bvota > Piccolovih c lastnih šte vilk znaša za ^eto 1897 ce 134.129.000, a m p* k le 66,741.000 in za 1901 ne 178,411.000, ampak le	000 !
»Piceolo« je skupni svoti našega izvoza fdlziticiral oziroma podvojil.
Nesramost je tem veča, ker je iz njegovih lastnih besed v uvodu razvidno, zakaj je ti naredil! Pravi namreč : »Ora che il trattato di commercio italo austriaco fu den-nunciato, i* interesaante conoecere a <juale dei due paesi ha meglio fruttato 1' accordo che sta per ecadere«.
To se pravi po slovenski : »Sedaj, ko je italijansko-avstrijska trgovinska pogodba j odpovedaoa, bo zanimalo vedeti, katera obeh dežel je bolje izkoriščala pogodbo, ki je zapadla«.
»Piccolo« je torej ne le nesramno fdlzitici-ral, kar je že samo na sebi grd čin, ampak je zagreši! to z namenom, da bi dokazal, da sc je dežela, v kateri on sam ž vi svoje ničvredno življenje, po odpovedani trgovinski pogodbi okoriščala na škodo Italije, postavil se je torej proti interesom lastne, da bi delal propagando za interese ptuje dežele! Je-li možno še kje drugje tako izdajstvo ?
Izvoz Avstro-Ogrske v Italijo je bil torej v resnici leta 1897 celo manjši za 26 milijonov (ne pa za okroglih 40 milijonov več:, kakor navaja »Piccolo«), nego uvoz Italije v AvBtrijo ; v letu 1901 pa je bil naš izvez le za okrogla 2 milijona veči (ne pa za okroglih 95 milijonov, kakor trdi »Piccolo«). Ta mali višek pa ne dokazuje prav nič, da se je naša monarhija okoriščala na pogodbi, ker je naraven z&to, ker je naša monarhija veča in ima več prebivalstva ! Sicer pa je glavno to, da od uvoza iz Italije v Avstro-* »grško smo imeli mi pozitivno škodo, ker j« sosednje kraljestvo uvažalo v glavnem artikel (vino), ki se prideluje pri nas in nam je torej s tem delalo ubijalno konkurenco, dočim smo mi v glavnem izvažali v Italijo stvari, ki se tam ne prideljujejo in jih tam nujno
potrebujejo in nismo torej delali mi Italiji eami nikake konkurence. Ta moment je glaven, esencijalen za presojo, katera obeh držav je imela dobiček od trgovinske pogodbe.
Ob takem za državo življenskem vprašanju se list, ki izhaja v Avstriji, postavlja na stran Italje! To je izdajstvo na interesu naših dežel. In takov list dobiva subvencijo od — avstrijske države ! Pa da ne živimo v deželi neverjetnosti ? !
Silvestrov večer »Tržaškega Sokola« . Obširna dvorana hotela »Kuropa«, v katerej se je predvčerajšnjim zvečei vršil Silvestrov večer »Tržaškega Sokola«, bila je tako natlačena občinstva, da pozneje došli niso mogli več dobititi prostora, ker je bilo vse do zadnjega kotička zasedeno. Tržaški Slovenci so na tem večeru zopet jedenkrat dokazali, kako velike simpalije gojijo do našega »Sokola« in kako so vsakokrat pripravljeni, da v ogromnem številu prihitijo na njegov klic. Opaziti pa je bilo tudi, da nikomur ni bilo žal, da ee je potrudil na to lepo zabavo, ker vsi udeleženci eo bili uprav židane volje in so se izvrstno zabavali ob krasnem petju »Slovanskega pevskega društva« in zvokih vojaške godbe, ki je proizvajala vseskozi vesele in humoristične komade in od strani občinstva žela poleg »Slov. pevskega društva« tudi ona burno pohvalo.
Najnestrpnejše pa je občinstvo pričakovalo novost, katero n£iu je podal gospod Matevž Žužek s proizvanjem Gregorčičevega »Sama« v različnih značajih. Xajbolj je občinstvu ugajal v značaju »(rigerla«, katerega je predstavljal tako dovršeno, da bi najstrožji Kritik zaman iskal kake hibe. A tudi druge značaje je igral jako dobro in bi bili res v zadregi, ako bi hoteli določiti, v kateri od ostalih ulog je bil najboljši. Morda se pa vendar ne motimo, ako trdimo, da se mu komične uloge splošno bolj prilegajo, nego resne in je poleg »Gigerla« briljiral tudi v »Ribničanu«, »bojazljivcu« in »pijancu«. — Krivico bi mu pa napravili, ako ne bi pohvalili njegovega »junaka« in »skopuha«, posebno prvega. Jedino, česar ne moremo brez-pogojno pohvaliti, pa je predstavljanje »in-trigantn«. S tem pa nočemo nikakor trditi, da bi g. Žužek ne imel za ta karakter talenta ; krivda, da nam v tem karakterju ni povsem ugajal, tiči pač v besedilu »Sam a«, katero besedilo je težko prilagoditi značaju intriganta. Na sploh pa je na gosp. Žužku jako hvalevredno, da nobenega značaja ni pretiraval ;n je vse predstavljal s pravo umetniško preciznostjo in umerjenofet'o. Želimo ga še večkrat videti v takih in sličnih nastopih.
Občinstvo je tako, o neprestanem peva-nju »Slov. pevskega društva« in sviranju vojaške godbe, pričakalo polnoČD< znanila vojaška g stimi udarci, kate
leten komad. Nal ^	. .. . --------
Sokola«, brat dr. Otokar Rvbnr — v lepili besedah naslikal položaj tržaških Slovencev in Slovencev sploh v minolera letu ter vspodbujal navzoče na narodno djlovanje v bodočem letu. Občinstvo je potem še dolgo časa ostalo zbrano in se še naprej veselilo ob pevanju pevcev in sviranju godbe. »Tržaškemu Sokolu« in »Slovanskemu pevskemu društvu« pa se v imenu udeležencev najsrčnejše zahvaljujemo, da sta nam preskrbela tako lep prestup v novo leto.
»Silvestrov veeer«. Kakor na neštetih drugih krajih Trsta in okolice, tako so tudi gosti gostilne »Acdemo de Franz« priredili lepo domaČo zabavo, na kateri je sodeloval oddelek pevskega društva »Ivolo«.
Ti gosti in pevci so prvotno namenili udeležiti se ene ah druge javne veselice, prirejene po naših narodnih društvih v proslavo zv.šetka starega in začetka novega leta, ali, ker so se prepričali, da so prostori povsodi prenapoljeni, so pomnožili naše »SilveBtrove večare« še s to domačj zabavo, ki je izpala v popolno zadovoljnost vseh udeležencev.
Gostilniški prostori so bili natlačeni vse do 2. ure popolunoči.
Med tem občim veseljem nismo pozabili naše šolske družbe, za katero se je nabrala sicer inala, a za nas delavce častna svoties.
Gosp. Filip Potočnik pa je podaril 3 krone za »Narodni dom« in to takoj na začetku novega leta — da bo »prvi«!
V imenu vseh gostov se po.lpissni zahvaljuje našemu Francu, kateremu pravijo »Jožf« — za prijazno pogoščenje vseh udeležencev.	»Kolaš«.
l»aTkO|»lat*evaleem. C. k. finančno ravnateljstvo nam je doposlalo nastopno oznanilo o napovedih za odmero osebnega dohod nmskega davka in osebnega davka od viših službenih prejemkov in pnhodninskega davka za leto 1903.
Po $ 2omJ zakona od 25. oktobra 1?59<5 drž. zak. sr. 1*20 o neposrednih osebnih davkih dolžan je vpaki, osebnemu dohodninskemu davku podvrženi podati vsako leto napoved o svoj davku podvržfnih dohodkih v roku, ki ea določa finančna deželna oblast. Te dolžnosti so glasom $	omenjenega zakona
praviloma oproščene le osebe, katerih davku zavezani dohodki ne presegajo 1*000 kron, toda tudi te le, dokler jih ni pozvala davčna iblast ali predsednik priredbene komisije.
V svrbo odmere osebnega dohodninskega davka ia osebnega davka od visih služben.h prejemkov za leto 1903 poživljajo se vse osei»e, ki so v neposrednje državnem mestu Trstu, v pokneženi grofiji goriško-gradiščanski ter v mejni grofiii Istrski v zmislu >j 153 navedenega zakona podvržene osebnemu dohodninskemu davku ter obvezane podati napovedi, da ali pismeno predlože te napovedi do 31. januvarja 1903 po obrazcu, d< ločenem v izvršitvenem predpisu k IV. poglavju navedenega (drž. zak. št. 108 iz leta 1897), ali jih dado ustmeao na zapisnik na pristojni davrai oblasti 1. instance, t. j., v Trstu na c. kr. davčni administraciji, na Goriškem in v Istri pa na pristojnih e. kr. okrajnih glavarstvih {odnosno na davkarijah, ako ni tam okrajnega glavarstva i.
Tiskovine za napovedi se dob vajo brez-plf«"-ao na imenovanih davčnih oblastih 1. instance, kakor tud" na dotiV-jih davkarijah, oziroma županstvih.
Osebocmu dohodninskemu davku je podvržena vsaka fiz cua oseba, kateri dohodki presegajo 1^00 kron. Razločka ne dela, so-li ti dohodki zemljišč, poslopij, samostojnih podjetij in opravil, glavnic, službenih in mezdnih prejemkov, ali kakega dru-zega vira.
Ti <i< bodki obstoje lahko v denarju, ali pa v blagu. Kdor dobiva 6400 ali več kron služoen h prejemkov na leto, je zraven :ega glas m if ^33 gledt; teh prejemkov podvržen tudi osebnemu davku od viših službenih prejemkov.
I>>hodkom davčnih obvezaneev gospodarjev prišteti je v zmislu £ 157 dohodke pripadnikov družine, ako se ti stekajo v skupno gospodarstvo, toda s pridržkom odbitkov, označenih v £ 17.'».
One osebe, podvržene dohodn inskemu lavku, ki so oprrščene napovedi, ker njihovi davku podvrženi dohodki ne presegajo
•o-jaj
Dolžnost, podati uapoved, in nasledki, ako kdo to opusti, so r«*od%*isoi od vročitve posebnega v > 1*1)4 omecjenega poziv«.
V svrho priredbe dohodninskega davka za leto 1903 treba v zmislu >| l.~M> napovedati stalne prejemke vstke vrste, na pr. plače, obresti in stanarine, zagotovljene v določen.h zneskih, najemščine, dohodke od kuponov in sl čao, vse to se svoto, dejanski doseženo v 1902 1. Nasprotni* morajo nedoločeni ter nestalni dohodki izkazati v povprečnem znesku zadnjih trdi let 190<>, 1901 :n 1902.
(Zvršetek pr de.)
Dreibe pre»!6nlii. V eobjto, dne 3. jan. ob 10. uri prsdpoludne se bodo vsieo sarsd' <t- tuK. c. kr. okrajnega sodišča ca civilne »tvari vriile slsdečs dr*»#.t>* prememu : ulica Madonna del ncare št. 4, h šna oprava: ulica S. Xieo.'«» št. 20, hišna oprava in razoo * trg sv. Ivana, oprema v zalogi in razno; ulica H solutto šr. 10, hišna oprava ; ul ea Farneto št. 10, 4 š fjneri ; na Greti št. 274, hišna oprava.
Vremenski vestuik. Včeraj toplomer ob 7, uri zjutraj 8.5 ob 2. uri popoludne 12.5 C. — Tlakomer ob7. uri zjutraj 757.4. — Danes plima ob 10.6 predp. in ob 11.7 pop.; cseka 4.24 predpoludne in ob 4 2* popoludne.
Društvene vesti.
Pevsko društvo >k*olo< bo imelo pri-hclnjo nedeljo, dne 4. t. ro. ob 4. uri popoludne v društvenih prostorih svoj redni občni zbor.
Podpisani vabi v*Be gg. podporne in redne člene, naj se istega udeleže v čim ve-
čem številu .	Odbor.
Vesti iz Kranjske.
*	Pivški samci uljudno vabijo na plesni venček, ki bo v nedeljo dne 4. januvarja 1903 v prostorih gosp. Frana Gržina v Št. Petru. Pri plesu bo sviral orkester vojaške godbe <*. kr. pešp. gro t* .Mačič št. 79 z lleke. Začetek tečm ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 2 kroni, za rodbino 3 krone. Cisti dobiček je namenjen družbi sv. Cirila in Metodija.
*	Strel skozi okno. Na Škrfeljci je v torek zvečer okoli pol 7. ure dosedaj neznan človek pri Zabukov^evi hiši ustrelil skozi okuo in zadel v hrl-»et pri oknu sedečo po«eseftnico FraDČiško Tomažič, ki se je Blučajno mudila pri Zabukovčevih. Frančiška Tomažič je težko ranjena in so jo pripeljali v bolnišnico, da jej odstranijo kroglo, ki je ostala v mesu. Orožniki pridno zašle dujejo storilca in je upati, da se jim posreči ga ujeti. Dejanje se je zgodilo iz maššsva-nia, ali proti I rane ški Tomažič ali pa proti Zabukoveu.
Deček zsorel. V Kvasici se je vnela obleka 3 in pol-letnemu dečku Leopoldu Je-lencu, ki je bil brez nadzorstva in je prišel preblizu ogn/a. Deček je dobil take opekline, da je umrl. Da tolike nesreče ne spametujejo ljudij!
Vesti iz Štajerske-
—	V smislu z istem a. Neki vsenemški list v Mariboru je ltžajivo napal (ofitaje mu narodno nestrpnost) davčaega adjunkta Ferdo Kocinana in ta poslednji je bil premeščen v Gleisdorf! Če pa so slovenski listi kakemu nemškemu uradniku v resnici dokazali nemško nestrpnost, potem je za istega gotovo posledica ta, da — avancira.
Zato pa si državni uradniki na Štajerskem mislijo : B >d:mo pametni in bodimo nemškutarji ! V Ptuju imajo n. pr. klub državnih uradnikov za — podž'ganje nemškega čutstvovanja. To so dokazali tudi na božiČnici, ki s > jo priredili.
—	V spanju ponesrečil. V Ljubnem
na iStajarf»kem je prišel delavec Tomaž Te-mel vinjen domov. V postelji je pričel kaditi cigareto in pri tem zaspal. Ko je spal, vnela se je postelja, Drugo jutro so ga dobili mrtvega in vsega ožganega.
Vesti iz Koroške.
Vseli župnij na Koroškem je 345
in sicer 269 z dušnim pastirjem, 76 brez njega : ekspozitur je 5. kaplanij in kanoni-katov 1(56, od teh 104 praznih; beneficjev je 30, od teh 17 praznih. Krška ši(.fija je bila ustanovljena dne »i. maja 1072, sedanje meje je dobili l. junija 1*59. Sedanji škof je 50., Fedanji stolni prošt pa 57.
-j- Prvi slovenski zdravnik na Koroškem. »Mir« je dobil iz Velikovca poročilo, da se marca meseca neseli tamkaj dr. Vinko Hudelist, doma iz Eaclevasi pri Ve-likovcu, kakor praktičen zdravnik. To bo prvi slovenski zdravnik na Koroškem.
K reformi dijaštva.
(Po dr. Gaule-ju predaval A. R.> (Dalje.)
Lajiki navadno ne morejo umeti, kako to, da so odločnejši in bolj hitri, če malo pijejo, in kako to, da so otrpli, če veliko pijejo. Prvo smatrajo za okrepčanje, zadnje za oslabšanje. Prijatelji alkohola so tudi sestavili teorijo o malem in velikem uživanju, teorijo o zmernosti pametnih pivcev in ne-spametjo nezmernežev. Znanost pa je dokazala, da se pijančevanje ne razločuje veliko in naj je isto manj ali bolj zmerno. A kako to, da lajik vaudar de^ razloček ?
Ako vplivamo na zdravo živčje, provzroča isto gibanje. To gibanje ni jako hitro in se da zvečati z ozirom na naglost. In res : to zvečamo, ako odstranimo možgane popolnoma. Alkohol zveča hitrost in upliva tedaj tako, kakor da bi uničeval možgane. Radi bi natanjčno vedeli, kako upliva na možgane. V to svrho opazujmo dve žabi, izmed katerih je jedna brez možgan. V plivajmo na obedve jednako, n. pr. zbodimo ja b šivanko. Ta občutek vzbudi v njih gibanje. Kaj storiti žabi ? Ona brez mažgan skt či takoj brez prestanka. Druga ne skoči, pač pa se potuhne. I-ti hip, ko se mi skrijemo, poskoči v kak kot in se čuti varno pred nami.
Na žabo brez možgan vpliva torej le šivanka, na drugo pa šivanka in še vsa situ vacija. Predočuje si ne le ohčatek šivanke, marveč tudi to, kar bi utegnilo temu občutku slediti : pretečo nevarnost in možnost re šitve. Ne ekoČi takoj le zato, ker nanjo deluje le občutek šivanke, marveč več občutkov, ki se zjednačijo med seboj, primerjajo itd. Vse to odpade pri brezmožganski žabi, ker pač manjka oni del, kjer bi se vsi ti procesi vršili.
Ravno tako manjka pameti, možgan človeku ki se je nasrkal alkohola. Zvit prodajalec dobro ve, da se vinjenega kupca naj lažje pre.-lepi. Isti trenotek, ko mu predoča zapeljive stvari, pizablja, da ira* doma še druge potrebe, za katere potrebuje tudi denarja in nepremišljeno kupuje čeprav nepo trebno stvar. Priliznjenec ve, da vino razve zuje jezik in da se vinjen človek zareče marsikaj, kar njemu, priližnjencu, prav prihaja pri spletkah. Čemu naj naštevamo še vzg'e lov ? Saj si istih vsakdo lahko sam neštevilno poišče I
Človek, ki pije alkohol, nehuje torej prpolnoma delovati z možgani. To otrpljenie raste kakor količina. Najmanjši delci umore le najvišje dele možgan, kateri la hujše ču t jo. V tem uliičaju naše življenje ni vidoma izpremenjeno. Navadna opravila, za katera ni treba veliko prem pjevati, Pprav lahko opravljamo in po 7goraj omenjenem principu še hitrrje. Le če smo se spravili na nalogo, zahtevajočo največo zmožnost, se čutimo nezm« žne.
(Pride še.)
+
Apolonija Košir
je po kratki bolezni danes zjutraj ob 8. v Gospodu zaspala, previđena s sv. zakramenti z:i umirajoče.
( Ki žalosti potrta podpisana «lajata v imenu drugih sorodnikov vsem znaivcm in prijateljem žalostno naznanilo <► nenadomestni in trpki izgubi. Prenos zemskih ostankov drage pokojnice se izvrši v nedeljo dne 4. t. m. ob S. uri zjutraj do cerkve starega sv. Antona kjer se b darovala sv. maša za pokojno in potem na pokopališče sv. Ane.
V TRSTU, 2. januvarja 1903.
Jernej Košir.
soprog.
Jos!|» Košir. sin. <1 uhovni k.

lilGfcsanair Levi Minzl
Prv« > i^jieljk tovarna pofcl**«»
TRST
TOVARNA: Via Teta. ▼ogfcl Via LlMlt«««*
S-
ZALOG*: i Plazza Rotartc rt 2
I (Šolsko poBiop'*) j In Via Ribarg* »i >1
Telefon it. 67O. -HOM
157	V c lit ibc- upecSilj, tre*! ta »Iti. 1*
IJJJ »ritaj« tiročb« tndi po posebnih a*£nfh
<9 C«ae br«« konknrsao«
iS nemimi; usfii ZASToii n rimo
K? Prečim iti ocstAvio se na oa. ff	a u žaiozrii^o ra»»*o
fS
&
sfl
aJ
<5>
sa
m
m
5U
m
oooooooooooooooo
Očiščeno perje za postelje W in puh
LJUBLJANA
Pred škofijo št. 20.
priporoča
F. HIT!
LJUBLJANA
Pred škofijo
št. 20.
Naročila se točno izvršujejo.
Na zahtevo vzorce s cenami.
OOOOOOOOOOOOOOOO
Zahtevajte pri svojih trgovcih
novo
Ciril-]fietodijevo
cikorijo,
Razne vesti.
Roman nadvojvode Leopolda. Nadvojvoda Ferdinand se nabaja sedaj se svojo zaročeako, gospico Adamovič v Montreox, v Svic;, kjer ostane tako dolgo, dokler se uredi zadeva z njegovo rod b no v Solnogradu in z dvorom na Dunaju. Nadvojvoda je popolnoma odločen, da poruči goapieo AdatnoviS in naj se zgodi potem, kar hoče. — Casar zahteva od njega, da se odpove naBlovu nadvojvod«, časti polkovnika in redu zlatega runa, kar je nadvojvoda prij^ravljen storiti, noče se pa udati zahtevi, naj bi se odrekel letni apanaži 40 GOU kron ter pravci povrniti 9e v A.v-strijo.
Zatrjuje se tudi, da ga hoče oče izključiti od dedščiae.
Ako se to zgodi, nameruje se nadvojvoda posvetiti trgovini ali pa mornJirstvu.
40.000 kron znaša glavni dobitek loterije dunajskega društva za umetne obrti Opozarjamo naše cenjene čitatelje, da bo srečkanje nepreklicno dne 15. januvarja 1903.
Brzojavna poročila.
Dogodki v .Haroku.
TOULON 2. (B.) Divizija brodovja. ki je pripravijena, da na prvo znamenje odpljuje v Maroko, sestoji iz oklopnic »Saint Liuisc, »Charles Magnes« in »Gaulois« iz križarjev »Chansvc in »Linoia«. Te ladije spopolnju jejo svoje zaloge ca živilih, rglju in strelivu. Kaske torpedovke v Dardanelili.
CARIGRAD 2. (B.) Štiri neoborožene torpedovke, katerim je turška vlada dovolila prehod skozi Dardanele, so dospele v Suda (Kreti) pod poveljstvom vieealmirala Stackelberga.
Patrijarh BrankoviV.
BUD1MPKŠTA 2. (B) Ogrsfca kore-spondenČna pi-arna javlja iz Novega Sada : Društvo svečenikov »Matica« je dobile iz Karlovca sporočilo, da je patrijarna Branko v <;i ztdela kap.
Akcij« proti Venezueli.
LONDON 2. (B) »Morning Poste je rNtbila iz Caracasa, da sindakat ne\v yor-ških finančuikov, ki so v zvezi z SeliErnaan -nom, skuša skleniti s predsednikom C astro dogovor, da Venezueli najme posojilo, da bo ista noogla poravnati svoje obveze. Tudi neka francozka banka da se hoče udeležiti na projektu.
OOOOOOOOOOOOOOOO
A. BUCHBINDER
TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST.
Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev tapecarij vseh vrst, ročnih koveekov i u velikih kovčekov vseh vrst po načrtih | železnic. Naročbe sprejema za kompletne sohe toli v mestu koli za odpošiljanje po železnici ali morju.
XXXKKKXttX*yKXXXK
A _ _ „ _ J ^ ft Zalepka. «lo5la prekrasno. UUbUUU U> I ■ Ulagovolite mi dati natati-r-en nuaslov p«d >ifro F. K. pošte rest-Trxt glavna pošta.
X X X X X
n x
X X X X X X
x n
Svoji k svojim!
ZALOGA
pohištva
dobro poznane
tovarne mizarske zadruge ? Gorici (Solkan)
vpisane zadruge z omejenim poroStvom
prej jTnton Černigoj
Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi.
WgjyeCja torama polil\n primorske dežele.
Solidnoet zajamčena, kajti lea se osuši v to nalaSč pripravljenih prostorih a temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobM, moderni sestav. Konkurenčne cene.
HT Album pohištev brezplačen.
X X X X X X X X X
X
s
X
s
X
X X
xxxxxx»xxxxxxxxx
Žalosti potrtim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša preljub-Ijena in nepozabna mati
Marija Fonda
včeraj ob 7. uri zjutraj po dolgi in mučni bolezni v 60 levu svoje dobe previđena sv. zakramenti za umir. v Gospodu
z as p a I a.
Pogreb se bo vršil v soboto, dne 3. januvarja 1903. ob 1 O V* uri predpoludne.
SV. IVAN pri Trstu, dne 2. januvarja 1903.
Fran. Josip. Lucija Ivanka.
oi roei
P«Kfbiih Uvrstil >e ■«* pošiljal«*..
nojo 30o^o30ooo#oooooocoQooooocooooocodboooocx;g
Prodaj alnica obuval Julija« Romanelli
Corso št. 8. ° priliki praznikov.
Obuvala za gospođe	Obuvala za gospe
črna, an^iešk-* }m> gtd. 3.20. rumen«,	a!i Mimeon. angleška po gld. 3.50.
an?leeka p<> gld 3.50.	nizki čevlji, lakirani a i beli ;><» gld.
Specijaliteta obuval za dečke.	t.90.
Bogat izbor galoš za moške, ženske in otroke.
Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva
Andrej Jug
TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST
priporoča svojim ognjenim rojakom evoje najboljše in trpežno pohištvo, bo«Ksi svetlo ali temno p» iitir&no, kakor za spalne, jedilne in vizitne t»ol>e. Sprejen-a tudi naročbe za vsakovrstne izdelke po riaertu ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem času in v polno /alovoljnoat naniSitelja.
Cene brez konkurence.
Za obilne naroćbe se toplo priporoča svojim rcitiki in v rnesfu, okolici in na deželi v 2n»is;u gesla : StoJI k *vojiin !
xxxxxxxxxxocxxxxxxxxxxxxx
jmm^ MU*.	9
ccccooooc>cocoooooocoooo»oooooooocoooooooooo6xxxxxxxxxxx3»

m
>(J)
CJ >«M
cc
I Oittorio Ga
■
_ L
iliil
. aritii
Prodaja za
velikonočna in novoletna darila
Prodaj alnica ur
f. J(aslinger
zaprisežen izvedene** »n urar e. kr. pri v. juine železnice
Via delle Poste (Palača Galatti)
nasproti itev. 12.
Velik izlx>r nr vseli vist P«»prave «?e izvrše v katerimikoli mn< ž ni in kateree bodi vrate, j l a kor krononetr, itd. z vso natančnostjo in točn' f>tj » na jamstvo. Brezkonkurenčne cene.
OBUVALA.
—	Dobro jutro l Kani pa kam r
—	Grem kupit par čevljev !
—	Svetujem Vam. da greste r ulico Riborgo št. 25 po domače
k Pierotu. Tam vdohite vsake vrstt obuvala za mo^ke, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno.
Lastnik : Peter Rehar.
Pekarna in slasćićarna
Antona Feternel
r uliei Sol i ta rf o
Podpisani priporoča avojo pekarno in slasčičarno, v katerej se dobiva tr krat na dan svež kruli in slasčice vsake \ r-te. Pro daja tud; : v sako vre t te moke iz • grških ra'i-nov jh> nam zjin ^en ib. in pristni najfioeji ef«jšk v kteklf-nicah.
Sprejema se tudi donose krmili v pecivo
Uda ni
.4. Peternel.
Glavni zastop za Trst, Kras, Goriško, Istro. Dalmacija in Tirolsko zavarovalnega društva na življeaje in rente
GLOBUS
centralno ravnateljstvo na Dunaju
1. FraBZ-J«sefe-3«ai št. 1 a 4v lastni hiši).
Popolno vplačana glavnica 2,000.000 K, ustanovljena od dunajskega bančnega društva •n bavarske hipotekam« in menične banke v M< makovo.
Sprejema zavarovanja na življenje v raznovrstnih kombinacijah in proti nizkim premijam. Specijalno zavarovanje otrok brez zdravniškega ogleda, izplača vsi v slučaju že e ali prehoda v vojake zavarovani zne ->ek proti malemu odbitku pred prefcekouf «;avarov»ln? dol»e.
Glavni zastop v Trstu, Corso št.
7. Telefon 46 S.
85 ducata angl. žepnih rut s podobami	g: 125 „ „ „ (battista) za gospe Jf
260 service za 6 oseb od belega damaska	^
210 „ „6 „z barvanim robom	.T
325 „ „ 6 .. a jour barvani	^ 238 1 ducata brisalk
358 1 ducata brisalk platnenih s poveski.	Jg
TRDNE CENE. 1 O °/0 odbitek od označenih cen.
Vsled bližajočega se zaključka sezije razprodaja po znižanih cenah ves fuštanj nahajajoč se v skladišču.
Velikanski izbor
raznega pohištva
spalne in jedilne sobe, svetlo ali megleno politirane.
W 3°9at izbor
divanov, okvirjev, ogledal, stolie, stenskih ur
se rahaja v dobroznani
W zalogi pohištva ^m
Rafael Italia
Trst - ul. Malcanton št. 1. - Trst
V trgovini z manifakturnim blagom
tvrdke
Giuseppe Bolle
ulica jfuova, nasproti palači Salem
s«* prodaja
1
zimska maju za ženske po ne. 50
„ „ .. moške „ 55 ""^S^ž
Velik izbor Manja navadnega, mote, Mečega, veta iztlel. Pikut tiel iti.
Predzadnji teden
Srečkanje nepreklicno
15. januarja 1903.
kron
Glavni dobitek
40.000
krun
Srečke društva za umetno obrt,
priporočajo :
Josip Bolaffio, Mamil & C.o, Mereurio (Kunstgewerbe-Verein)	Triestino, Ig. Ncumanii, Henrik Schiif"
_	man n. S. Tavella. Fl«ll <li 0. Zuculin
po 1 krono	V Trstu.

Obuvala!
Pri Pepetu Kraševcu
zraven cerkve sv. Petra Piazzu Kosario pod ljud Aolo Bo trat a zaloga raznovrstnih obuval za gospode. gospe in otroke.
Postne naročbe se izvr-e takoj. Po«iljatve »o poštnine proste.
Prevzema vsako del" na debelo in drobno ter se izvršuje i največjo točnostjo in natančnostjo po kon-kurentu: h cenah.
Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča
Josip Stantič čevlj. mojster.
ZalagatelJ uradnikov in uslužbencev konsum-nefla skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c kr. generalnih skladisč; nadalje stražnikov c. kr javne straže v Trstu in Miljah ter orožnistva c, kr. p»iv. avstr. Lloyda.
TOUflRNfl POHIŠTUfl
IGNACIJ DON
podpirajte družbo Cirila in jVletoda!
Dvorni založnik. — Ustanovi]. 1848.
H
C/J
X
H
H
ta w
H
ulica Cassa di Risparmio
Tovarna na Dunaju.
Novi ceniki, izvirni nari.i, uaćrti za sobe oa zahlevauje
— - - -— — — — brezplačno. — — —--—
Svilene plinove MREŽICE!!
dajajo najbolj bleščečo luč in so neverjetne solidnosti
po 35 in po 50 nvč.
Cilindri, tulipani, klobuki za svetilke itd.
Naročbe.
PODJETJE ZA NE PKEG ORL JI VE LUCI
P. ROZZO, ul- S, Antonio 5-
Polnovplačani akcijski kapital
K 1,000,000
Kupuje in prodaja
▼se vrste rent, Kanta%nib pisem, prijoritet, kom analnih objigarij, sre«'k, lelnir. valut, novcev in deviz
Promesse izdaja k vsakemu žrebanju.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani podTDnai^oJa8)pljeta
== špitaiske ulice štev. 2. ==	Denarne vloge vsprejema
Zamenjava in eskomptnje	Daje predujme na vred. papirje.	y tekofiem ra,,unu ali na v]ožne knjižice 1)rotl u,rollnim
izžrebane vrednostne papi je in v novčuje zapale	Zavaruje srečki proti kurzni	obrestim. Vloženi denar obrestuje od d le vloge dc
•	kapime _	. —-	izgubi	""	— dne vzdiga,
Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitriinske kavcije.	«	in nakaznicami
Eskompt in i nkasso menic.	Borzna naročila.	rTOmet S Ceftl in naKaZlllcami.