Poštnina plačana v gotovini* Štev. 21. V Ljubljani, dne 2?. maja 1930. Leto XIII. in s it;, X I, < rž ! un i ianh Upravništvo,.Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 'uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek Naročnina i« tnzemstvo: četrtletno > Din, polletno IS Din, celoletno 36 Din; H !««• zemstvo razen Amerike! četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, ccloletno 48 Dl*. Amerika letno 1 dolar. — Račun poštne hranilnice, podružnice v Liubljani, st. 10.711. Pomanjkanje možatosti Prosvetljenost vsakega naroda se gotovo ocenjuje tudi po možatosti, ki jo kaže dotični narod. Ni vsakdo mož, ki nosi hlače. Pod možatim človekom razumemo osebo, ki je poštena, značajna, obzirna, trezna in delavna. Takih ljudi je menda po vseh deželah, ki so bile udeležene v svetovni vojni, sedaj v povojnih letih manj, kakor jih je bilo prej. Vojna je takratne mlade vojake, ki so sedaj že odrasli ljudje, v največji meri pokvarila. Nikjer nisi pred vojne videl toliko pijanosti in sirovosti, kakor se ti zdaj kaže skoro na vsak korak. Celo pred tako zvanim inteligentnim človekom često nisi vaien, da te ne bo brez vsakega povoda sirovo nahrulil. Biti moramo odkriti, ker rane se ne zdravijo s prikrivanjem, ter si povejmo v obraz, da se ta dediščina sirovih vojnih časov prebridko občuti tudi med nami Slovenci. Samo stopi, recimo ob sobotah ali nedeljah zvečer, v katerokoli gostilno, zlasti pa v kako zakotno bezn eo, pa se ti bo potrdilo gornje naše izvajanje v najžalostnejši resnici! Slovenci smo siromaki, vsak tujec bi nas ocenil, da pri tako skromnih dohodkih ne moremo niti sanjati o alkoholu, pa vendar se pri nas popije ogromna količina najrazličnejših alkoholnih tekočin, med katerimi igra pač strupena šmar-nica najrazdoruejšo vlogo. Gotovo več sto milijonov dinarjev zapije Slovenija v enem letu sebi v največjo gospodarsko in zdravstveno škodo. Koliko družin je zaradi pijančevanja očetov nesrečnih, koliko posestev gre po alkoholu na boben koliko najokrutnejših zločinov se zgodi v pijanosti! Žalostne slike izpred sodišča ti vse to nazorno potrde. Kdo bi ti zameril, če ga izpiješ nekoliko kozarcev, toda med nami Slovenci je razširjena ostudna navada, da ga nimaš nikdar dovolj, če si ga začel lokati. Obresti moraš vse oštarije, nos moraš vtekniti v vsako luknjo, kjer prodajajo šnops, in zabunkati moraš zadnjo paro v žepu, da te zopet malo sreča pamet. Takih pijancev imamo Slovenci nebroj in niso nam v čast! Pijanci niso možje, pijanci skoro niso niti ljudje. Pijanci so navadno neotesanega obnašanja tudi takrat, kadar so trezni, ker alkohol polagoma uničuje v človeku vse dobro in ga napravlja za žival. Alkoholizem nas Slovence uničuje, krade nam čas in denar, kvari nam zdravje, a naše izkorenini prej, kakor pride vsa naša kmetijska tiskana beseda ob ugled. Če ubijete kmetu vero v strokovno besedo, mu je ne boste zopet lahko vrnili! —č. Križev pot trboveljskih rudarjev Spor med Trboveljsko premogokopno družbo in upravo državnih železnic, ki je bil nedavno zaenkrat poravnan, se je v začetku maja zopet ponovil, s čimer so rudarji in njihove družine najhuje prizadeti ter je danes obsojeno 35.000 ljudi v rudniških revirjih te družbe na stradanje. V februarju so delali rudarji namesto 24 dni le 16, a v marcu le 18 dni in so izgubili rudarji oba meseca 4,600.000 dinarjev na zaslužku. Aprila gospodarske prilike niso zavidljive. Ako hoče-1 se je položaj tako poslabšal, da so delali od 1, mo, da bo naše gospodarstvo s krepkimi koraki do 18. aprila le šest dni. V hrastniškem premo- napredovalo, moramo biti narod treznih mož. Alkoholik, četudi se morda kakšne dneve zažene, da res dela, najbrže zaradi slabe vesti, pomeni v v gospodarskem življenju ničlo. Po statističnih podatkih, kolikor so nam znani, je alkoholizem pri nas tako razširjen, da bo treba resnih ukrepov v svrho zajezitve te strašne govniku, kjer koplje okrog 1500 rudarjev, pa je delo docela počivalo. Po dolgih pogajanjih se jo sklenil zasilen sporazum med TPD in upravo državnih železnic po zaslugi strokovnih organizacij in delavskih zbornic ter se je delo pričelo 2. aprila v večjem obsegu. Ker pa ni prišlo do končnega sporazuma med podjetjem in upravo železnic, začasni sporazum pa je izgubil s 1. ma- kuge. Naši odločilni činitelji naj bi mislili na to ; jem veljavo, so nastopili za rudarje spet hudi in naj bi po zgledu drugih prosvetljenih držav začeli odločno pobijati alkoholizem. Proizvodnja brezalkoholnih pijač, zlasti iz grozdja, naj bi se še bolj podpirala. Vse hvale vredno je, da nov kazenski zakoft v gotovih primerih že določa za-brano obiska gostiln. Le narodu v največje blagostanje bo vsak ukrep, ki bo pomagal zavirati alkoholno zastrupljevanje! Napačni nauki «Človek je vsejal pšenico na svojo njivo. Ponoči pa, ko so ljudje spali, je prišel sovražnik in je vsejal med pšenico ljuliko.» Vsi poznate to evangeljsko priliko. Tudi v naše kmečke vrste so prišli taki ljudje, ki sejejo ljuliko krivih naukov. Sejejo jo pri belem dnevu s prav zgovorno besedo. V evangeljski priliki je rečeno: Pustite ljuliko rasti do časa žetve! Mi pa pravimo: Nikar tako, temveč poberimo ljuliko iz setve, še preden vzkali, ker je nevarnost.* da zaduši bohotna rast plevela vso žlahtno setev ter uniči dolgoletni trud nesebičnih sejalcev! Ko prebiramo v listih kmetijske članke, srečamo pogosto podpisane in nepodpisane članke, ki se v korist izdelovalcev priporočenega blaga spuščajo v pretiranosti in dajajo nasvete, katerih Izvrševanje bi občutno škodovalo kmetijskim koristim. Tako smo čitali o novem načinu za pokonča-vanje hroščje zalege, kjer svetuje člankar, naj potrosimo žitna polja sedaj med rastjo z apnenim dušikom. Znano pa je, da bi tako nespametno delo popolnoma uničilo vse rastje, dočim bi bil učinek na hroščjo zalego zelo dvomljiv. V drugem listu toži nekdo, kako je naše travništvo zapuščeno, saj pridelamo komaj 10 metrskih stotov krme na ha, dočim stremi Nemčija k 60 metrskim Časi. V Hrastniku delo popolnoma počiva, dočim delajo v Trbovljah in v Zagorju le polovico dni v tednu. 35.000 ljudi trpi zaradi tega pomanjkanje. Kaj malo nade je, da se bo položaj v kratkem izboljšal. Verjetno je, da bo omejitev dela trajala vse dotlej, dokler se ne posreči družbi najti novega trga za premog. Pogajanja z železnico niso uspela zaradi tega, ker družba ni hotela popustiti od svojih visokih cen za 10 odstotkov, kakor je uprava državnih železnic zahtevala, temveč je bila voljna znižati cene le za tri odstotke, kar bi pomenilo za družbo stotom na hektar. Seveda gnojijo tam z umetnimi ,etnQ sedem mi]ijonov dinarjev manj dobička. Po gnojili, mi pa jih izvažamo, da dado ta gnojila zadnjih vesteh je pripravljena uprava državnih tujim travnikom rast in tuji živini krmo. Pripo- železnic zmanjšati zahtevo znižanja cen na šest ..„ odstotkov in je trdno odločena ne več popustiti. Železniška uprava hoče tudi zmanjšati svoja naročila od letnega enega milijona ton na 360.000 ton in kriti ostalo potrebo pri državnih premogovnikih. Križev pot trboveljskih rudarjev torej še ni roča večjo uporabo umetnih gnojil, predvsem zopet apnenega dušika, da bomo pridelali dvojno količino krme in lahko redili dvojno množino živine. Vse je lepo in prav, samo prosimo pisca, naj pove našemu kmetu, kam bo prodal te milijone živine. Saj menda ni namen živinoreje le reja živine, temveč denarne koristi, ki naj jih'končan Pripravljeni morajo biti na najhujše: da reja vrže kmetu. Na isti način se dela enostran-; bo veljk de, od rudarjev obsojen na trajno ska reklama še za nekatera druga gnojila. | brezposelnost, ostali pa bodo zaslužili premalo, Da smo si na jasnem glede dušičnatih gnojil, da bi ne trpeli pomanjkanja, bodi povedano, da smo z enostransko nestrokovno reklamo za uporabo teh gnojil na najboljšem potu k uničevanju naših polj in naših travnikov. Nedvomno so ta gnojila zelo potrebna, vendar pa ne samo ta. Zakaj pa se o kalijevih gnojilih pri nas tako malo piše, dočim rase v svetu zanimanje za to važno rastlinsko hranivo iz dneva v dan? Skrb za izvoz kmetijskih pridelkov Pretekli teden se je vršil ustanovni občni zbor Privilegirane delniške družbe za izvoz kmetijskih pridelkov kraljevine Jugoslavije. Družba se Na uredništvih naših listov je sedaj, da ne' je ustanovila po želji ministrstva za trgovino in sprejemajo takih enostranskih razprav, ki niso ■ industrijo z glavnico 30 milijonov dinarjev. v v korist kmetijskega napredka. Mar mislite, da upravni odbor družbe je bil izvoljen za predsed- kmet sam ne izprevidi kmalu neresnost enostranskih nasvetov. Tu ne gre za nikako politiko. nika dr. Vaso Gjuričič, šest članov je imenovala Glavna zadružna zveza, šest Društvo izvozair Nova družba bo gledala na to, da se bodo naši kmetjski pridelki prodajali na inozemskih tržiščih po najboljših cenah. Da doseže ta namen, bo družba poiskala povsod v inozemstvu dobre zaupnike, ki poznajo razmere dotičnih trgov in jamčijo za redno poslovanje. Dalje bo družba skrbela za to, da bodo ponudbe našega blaga ko glede kakovosti kakor glede cene v skladu z okusom in običaji na dotičnih tržiščih. Skrbela bo dalje, da pride domači prodajalec blaga točno do svojega denarja in da proda svoje izdelke točno po cenah, ki so v dejanskem razmerju s cenami na svetovnem trgu. Naravno je, da družba ne bo iskala za sebe velikih dobičkov, ker se zaveda, da je samo posredovalec med kmetom in- izvoznim trgovcem, oziroma izvozno zadrugo, ter med inozemskimi Politični V ponedeljek je bil podpisan ukaz o delni izpremembi v vladi. Imenovana sta bila dosedanji minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Mate Drinko-vič ter dosedanji minster za kmetijstvo dr. Oton Frangeš za ministra brez portfelja. Ministrstvo za kmetijstvo je sedaj prevzel dr. Stanko Šibe-nik, a ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje Nikola Preka, posestnik. Oba ministra sta bila svoječasno poslanca bivše Hrvatske se-ljačke stranke. Proces proti zagrebškim teroristom se še vedno nadaljuje. Kot zadnji je bil zaslišan od obtožencev dr. Maček, potem pa so bile zaslišane številne priče, ki so potrdile svoje prvotne izpovedi, katere so podale pri policiji in pred preiskovalnim sodnikom. Ker je zasliševanje prič in obtožencev končano, bodo pričeli sedaj s svojimi govori zagovorniki obtožencev. Spričo velikega števila zagovornikov je pričakovati, da se bo razprava še zelo zavlekla ter da še ne bo razsodba tako kmalu izrečena. V zunanji politiki pa je povzročila največje zanimanje že dolgo napovedana GUSTAV STRNIŠA: Francozi in rokovnjači 'Dalje.) Zelo žalosten božič je praznovala Uršika. Njenega dobrega gospoda so odpeljali pred par dnevi vojaki. Od Matevža ni dobila že zdavnaj , nobene vesti. Spomnila se je njegove matere. Napotila se je k nji. Bolharica jo je začudena sprejela. Starka je izgubila ves spomin. Čeprav jo je Uršika večkrat obiskala, je ženica vendarle ni spoznala. Deklica je prinesla s seboj kos potice, nekaj pečenke in polič vina. Starica je takoj oživela: «1, saj veš, hudo je! Kje pa naj jemljem? Moj Matevž me je kar pustil na cedilu. Vedno sem še malo upala, da me bo podpiral na starost. Jo je pa mahnil k Francozom. Ko se je zadnjič vrnil v tisti vojaški obleki, sem še par dni nato samo jokala in molila zanj. Da bi bil vsaj srečen.in bi se vrnil! Morda ga nama je pa Bog vendar prihranil. Jaz sem stara in nadležna, .ti pa mlada, dobra in poštena. Naj ga nama izprosi velesovska Marija in ga privede živega in zdravega nazaj iz te nesrečne mrzle dežele!» je vzdihovala starka. «Mati! Jaz še vedno upam, da se vrne», je povzela Uršika. Dolgo sta se še pogovarjali o Matevžu, saj je bila ena njegova mati, druga pa njegova izvo-ljenka. Zato sta bili kar srečni in zadovoljni, da trgi. Zato pridejo tudi vse tarifne, carinske in druge olajšave v prid kmetu in trgovini. Družba bo dobila tako v roke nadzorovanje in vso moč nad našo zunanjo trgovino s kmetijskimi pridelki. Mogla bo ukreniti vse potrebno za izboljšanje izvoza kmetijskih pridelkov, ne da bi bile oškodovane koristi ostalih gospodarskih panog. Seveda bo morala družba skrbeti za to, da se izpopolni organizaicja naše izvozne trgovine; poskrbeti bo morala zlasti za javna skladišča in enotno (standardno) blago. Če bo družba delovala točno po začrtanem programu, bomo že v nekaj letih mogli pokazati na uspešen razvoj izvoza naše kmetijske proizvodnje, kar bo pomenilo velik korak k napredku in blagostanju našega kmetijstva. pregled spomenica francoskega zunanjega ministra Brianda o potrebi ustanovitve ožje zveze evropskih držav, ki bi poleg Društva narodov urejala evropske razmere. Načrt je zelo širokopotezen. Z njim je znova pokazala zavezniška Francija, da stremi pri vsem svojem delovanju samo za tem, da bi čim bolj zavarovala evropski mir. Z njim si je postavii veliki zagovornik sprave med narodi Briand najlepši spomenik. Želeti je le, da bi se ta velika misel čimprej uresničila. Briand napoveduje, da bomo doživeli že leta 1931. volitev prvega predsednika evropske zveze držav. Po tem načrtu bi bile uvedene v vseh evropskih državah skupne carine, skupno upravljanje železnic, skupne pošte in potni listi ter pozneje tudi skupen vseevropski denar. Briandov načrt so sprejele evropske države z odobravanjem na znanje. Posebno so ga pozdravile male države, ker jim nudi najboljša jamstva za to, da bi potem lahko v miru razvile svoje sposobnosti. Pozdravljajo ga pa tudi Nemci, ki priznavajo potrebo končne sprave med evropskimi narodi. Nekoliko bolj so rezervirani Angleži, ker imajo mnogo skrbi s svojimi kolonijami, katere bi ne bile sprejete v to zvezo evropskih držav. sta se mogli pogovoriti o njem, ki.je živel vedno v njunih mislih. Uršika izgine. Ko je odhajala Uršika od stare Bolharice, je bilo že pozno zvečer. Sama je hitela po cesti. Hipoma se je spomnila, da hodijo že par dni o mraku okoli njihovega gradu sumljivi ljudje. Vsi domači morajo paziti, da se kdo ne pritepe v hišo, ki jo kmalu zvečer zaklepajo, odkar je gospod tako nenadoma odšel in se ni več vrnil. Starejši oficir, ki je bil poveljnik onih, ki so odpeljali strmolskega graščaka, res ni pozabil lepe Uršike. «Zala je in vročekrvna; tako me je lopnila, da sem pošteno čutil!» je pripovedoval svojemu bratu graščaku Skazi. Graščak je bil sam velik prijatelj vina in žensk. Ko je čul pripovedovanje svojega brata, mu je odvrnil: «Če ti je všeč, vzemi si jo! Pri meni imaš dovolj prostora!« Tega brat polkovnik ni pozabil. Graščak mu je preskrbel par svojih zanesljivih ljudi in opre-zali so okoli strmolške graščine. Vedeli so, da enkrat dobe priliko, zato so mirno čakali. Ko je odšla tisti sveti večer k Matevževi materi še za dne, so odhiteli za njo. Ko so videli, da je stopila v kočo, so jo sklenili počakati. Vračala se je. Nikogar ni bilo na cesti. Le samoten voziček je drdral skozi noč. Tedaj so jo graščakovi ljudje napadli. Branila se je. Skušala je kričati, pa so ji zamašili usta. Dolgo se ni mogla rvati z njimi. Prepustila se je usodi. Zvezali so ji roke. Sploh je položaj Anglije zadnje čase zelo težak. Kljub najboljši volji delavske vlade se ni posrečilo najti primernega načina za sporazum z Egipčani, poleg tega pa še ne« s miri v Indiji, kjer se razmere niso še nič izboljšale, čeprav so Angleži zaprli voditelja indijskih nacionalistov Gandhija. Gandhijevi nasledniki nadaljujejo z ve« liko odločnostjo započeto borbo za osvobojenje indijskega ljudstva. Zato je še vedno čuti o ponavljajočih se spopadih in krvavih nemirih ter številnih aretacijah in obsodbah indijskih nacionalistov. V Franciji so zelo vznemirjeni paradi naraščajoče italijanske propagande za zgraditev novih italijanskih vojnih ladij v tako velikem številu, da bi bilo število italijanskih ladij prav toliko kakor francoskih. S tem bi bila Francija zelo ogrožena, ker ne bi mogla v primeru vojne vzdržavati nemoteno svojega prometa s svojimi kolonijami. To vznemirjenje so še povečali govori italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija, ki potuje po Italiij in pregleduje delovanje podrejenih činiteljev. Poleg vsega tega pa so pričeli Italijani še sedaj zahtevati od Francije, naj odstopi del kolonij ter jim dovoli razmah v Afriki na njen račun. Zaradi tega so se odnošaji med obema državama zelo napeli ter bo potreba mnogo uvidevnosti, da bodo vsi ti spori med obema državama na zadovoljiv način rešeni. V Ženevi je bilo zaključeno 59. zasedanje sveta Društva narodov, ki mu je predsedoval naš zunanji minister doktor Voja Marinkovič. Dnevni red tega zasedanja ni bil posebne politične važnosti. Važnejši pa so bili neposredni razgovori med zastopniki raznih držav. Tako je poskušal angleški zunanji minister Henderson posredovati v italijansko-francoskem sporu in uspel je v toliko, da sta se sporazumela Briand in Grandi, da bosta nadaljevala svoje razgovore. Mnogo pozornosti je vzbudil tudi sestanek nemškega zunanjega ministra dr. Curtiusa z «Zdaj pojdeš z nami!» so ji ukazali. Spet se je branila. Tedaj se je samotni voz približal. «Hej, kmet! Semkaj! Zaslužil boš mnogo denarja, da nam popelješ tole živo blago! Če boš pa govoril, te bomo že dobili in ti pomagali molčati za zmerom!« se je oglasil vodja, ki je bil velik, čvrst človek. Voz se je ustavil. Uršika bi bila najraje zakričala od same radosti. Pa se je samo nemirno zganila in se obrnila proč. Na vozu je namreč sedel naš znanec Gregec. Možiček je sameval na svetu. Za praznike je sklenil obiskati staro Matevževo mater in Uršiko. Zakesnel je nekoliko. Sedel je predolgo v Kranju «pri Jelenu« v gostilni. «1, saj je vseeno! Enkrat bom že dospel! Sovražnikov nimam, bom pa ponoči vozil!» si je rekel. Ko je zdaj zagledal Uršiko, je tudi on hotel zakričati. Obrnila se je. Spomnil se je: «Molčati moram!« «Kaj hočete od mene? Za kaj vam gre? Še zdaj ne vem!« se je delal nevednega. «Tole deklino boš zdajle odpeljal z nami! Tu imaš plačilo že v naprej. Samo, da boš molčal, sicer gorje ti!« se je zadri dolgin. Videl je, da je Uršika zvezana. Navidezno se je uprl: «Zakaj ste jo pa zvezali? Nikamor ne peljem!« «Če ne boš prostovoljno, boš pa šiloma!« mu ie odgovoril voditelj. ZVECE R ia \\>U// ZJUTRAJ za izkuha= vanje ŽENSKA HVALA a TERPENTINOVO MILO pa je pranje aotovo / italijanskim zunanjim ministrom Grandijem. Na sestanku sta oba državnika razgovarjala o načinu tesnejšega sodelovanja med Italijo in Nemčijo, katero vabijo v družbo držav, ki so nezadovoljne z mirovnimi pogodbami. Baje pa je doktor Curtius izjavil, da bo Nemčija ostala zvesta politiki sporazumnega delovanja s Francijo, STRAŽIŠČE PRI KRANJU. Kranjska gasilska župa spada med najagilnejše edinice velike naše gasilske organizacije. Predzadnjo nedeljo so vrli Stražiščani blagoslovili novo moderno motorno brizgalno, ki jih je sedaj v kranjski gasilski župi že kar 14, kar je neovrgljiv dokaz za visoko tehnično opremo naših društev. Ob tej priliki so priredili Stražiščani večjo slavnost, ki je izredno uspela. Zbralo se je nad 200 uniformiranih gasilcev. Blagoslovitev motorke je izvršil duhovni svetnik dr. Fabjan. Kumovala je ga. Bajžljeva, ki je imela častno spremstvo 23 belooblečenih družic. Po cerkvenem opravilu je prvi izpregovoril domači načelnik g. Anton Križnar, ki je poudaril potrebo motorke v naših krajih, kjer se tako silno razvija industrija. Društvu manjka še pre- «Pa bi jo vsaj odvezali. Nocoj je sveti večer. Zdajle še ni ljudi na cesti. Pa bodo kmalu pričeli hoditi k polnočnici. Lahko jih srečamo. Če bo punica zvezana, jo še kdo opazi. Sumljivo se jim bo zdelo. E, to ste mi tiči!» je dejal Gregec. Napadalci so se spogledali. «E, ti tička, ki si nocoj zletela iz gnezda in padla na limanice, pametna bodi in udaj se lepo! Saj vidiš, da ti vse skupaj nič ne pomaga!» je dejal Gregec, ki se je obrnil k Uršiki. Če obljubiš, da boš mirna, te razvežem!» jo je vprašal prvi napadalec. »Obljubim!» je odvrnila. Razvezal! so jo. Gregec je mirno peljal, kamor so mu rekli. Niti z očesom ni trenil, ko je šele naslednje jutro dospel do nekega samotnega gradu, kjer so mu ukazali ustaviti. «Starec, še enkrat te opozorim, da boš molčal!* je zakričal vodja in mu zažugal s prstom. «Brez skrbi bodite, prijatelji! Pa pridna bodi, tičica, preljubezniva dekličica!* je dejal Gregec Uršiki in ji prijazno pomežiknil. Pri tem jo je tako pomembno pogledal, da je takoj vedela, kaj misli. Nekoliko pomirjena je odšla po grajskih stop-ncah v prvo nadstropje, kamor so jo odvedli njeni napadalci. Graščak Skaza je baš jedel pečenega purana, ko so pripeljali jetnico. «A ti si tista lepa tičica, ki je tako zala, da je mojemu bratu glavo zmešala? No, ta stari bedak Strmolski ni imel napačnega okusa! Samo ti ga pač nisi mogla preveč rada imeti, kajne?* je vprašal graščak in se ji približal. vozni avtomobil, za katerega pa društvo še nima potrebnih denarnih sredstev. Nato so govorili še dr. Fabjan, kumica ga. Bajžljeva, zvezni starosta g. Josip Turk iz Ljubljane, ki redno obiskuje gasilske prireditve v kranjskem srezu, in načelnik kranjske gasilske župe g. Janko Sajovic. Defila-cijo, pri kateri je igrala škofjeloška godba, je vodil domači poveljnik g. Jernej Golob. Na lepem prostoru «na Plantahj se je vršila velika veselica, v Gasilskem domu pa je domače društvo priredilo na čast odličnim gostom zakusko, pri kateri je bilo izrečenih več rapitnic in pri kateri so družice prepevale narodne pesmi. SV. ANA NAD TRŽIČEM. (S m r t n a k o s a.) Nenadoma je prišla iz Ljubljane vest, da je uinrl g. Anton Ankele, posestnik pri Sv. Ani in delovodja žebljarne Globočnik. Pokojnik je prihajal iz Ljubljane vsako nedeljo na svoje posestjo pri Sv. Ani, kjer je bil doma. Baš se je odločil, da zapusti samski stan, ko mu je smrt pretrgala nit življenja. Napravil je že vse načrte, kako si preuredi svojo domačijo, pa zla usoda mu je prekrižala gospodarske načrte. Pokojni Anton Ankele je bil vnet gospodar. Za svoje gozdove je skrbel kakor malokateri, vse je zasadil po pravilih modernega gozdarstva. Te dni je šel v Gradec po nasvetu zdravnikov, da se podvrže vratni opera- «Sramujte se, da govorite take ostudnosti! Strmolski gospod je bil poštenjak in plemenit človek, kar vi pač niste! Saj kar ugrabljate nedolžne ljudi!* je kriknila Uršika graščaku v brk. «E, počasi se boš že privadila pri nas! Če boš prijazna z menoj, se bom pa sam zavzel zate. Moj bratec naj si pa poišče drugo, če je še katera tako zala!* je dejal graščak in prijel Uršiko za podbradek. Uršika je zardela kakor kuhan rak in že je dobil graščak prav tako krepko preko ušes kakor njegov brat. Zakričal je, da se je deklica kar stresla. Pri-hitel je sluga. Graščak je zarjul: »Takoj mi jo odpelji v stolp in jo dobro zapri! Za kazen ne bo jutri ves dan ničesar žrla! Ji bom že pokazal, kanalji! Da si upa udariti mene, visokega plemiča, takale kmečka bunka neumna!* Pri tem je postal v obraz rdeč in zaripel. Uršika se je mirno dala odvesti. Sluga, ki jo je vedel po stopnicah, ji je dejal: »Pridem danes k tebi, da se nekaj pomeniva! Ne boj se me, star mož sem in rad bi ti pomagal.* Nato je zakričal: «No, le hitro stopi, baba neumna! Ti še ne veš, kaj so naši plemeniti gospodje. Še plazila se boš okoli njih, pa srečna boš, če te bo kdo pogledal!* V stolpu je odprl sluga n?ka vrata in Uršika se je sesedla na slamnato ležišče. Precej kesno zvečer je pa prišel k Uršiki gra-ščakov sluga. ciji. Graški zdravniki so hoteli odložiti operacijo za šitri tedne, toda Tonetu se je mudilo domov, in prosil jih je, naj ga takoj operirajo Operacija se je sicer posrečila, a srce bolnika je bilo preslabo in ni zdržalo. Pokojnikovo truplo so sorod* niki dali prepeljati v rodni kraj, kjer smo njegove zemske ostanke položili v naročje matere zemlje. Pokojniku blag spomin! ŽIBRŠČE. Vabimo k predavanju, ki ga priredi Zveza kulturnih društev iz Ljubljane prihodnjo nedeljo 29. t. m. v Zibrščah pri «Ipavcu». Začetek točno ob 3. popoldne. Predaval bo g. pro* fesor Dolžan iz Ljubljane o človeku in naravi. KRŠKO. V nedeljo 25. t. m. nastopi v Krškem enajst pevskih zborov, katerih vsak zapoje dve pesmici, a skupno vsi zbori tudi dve pesmicL Vseh pevcev bo približno dve sto. Pričetek koncerta, ki ga bo oddajala dalje Radio-Ljubljana, bo ob 15. uri. DRAGA PRI LOŠKEM POTOKU. Dne 11. t. m< smo gledali igro «Deseti brat», ki se je vprizo-rila v tukajšnjem Gasilnem domu. Prireditev je uspela prav lepo, za kar gre zasluga požrtvovalnosti učiteljice gdč. Kordiševe. Prav vsi igralci in igralke brez izjeme so bile kos svojim nalogam, zato so jim gledalci prav z navdušenjem ploskali. Želimo, da bi kmalu zopet videli kaj «Povej mi, kaj je s teboj? Kakor sem videl, so te s silo privedli semkaj. Zaupaj se mi in pomagam ti!* je dejal sluga. Uršika mu je vse razodela. «Tako je torej. Saj sem vedel. Ta stari praseo ne bo nikoli pameten, prav kakor njegov brat ne! Prav si imela, da si udarila tega grdunal Tudi mene veže samo maščevanje nanj. Ta divjak mi je pred leti oskrunil ženo. O, kako lepa in poštena je bila. Pa sem prišel k tej zverini y službo. Rabil je silo. Tega mu ne pozabim. Maščeval se bom nad njim. Baš prav, da si prišla ti l Pomagal ti bom. Moram te rešiti!* «0, hvala vam, dobri mož!* je vzkliknilo dekle. «Na vas se popolnoma zanesem! Poslušajte! Voznik, ki so ga prisilili, da me je pripeljal do semkaj, je moj znanec. Dobro vem, da bo kmalu prišel pome s svojimi pomočniki. Morda ga boste videli hoditi okoli gradu. Nagovorite ga I Recite mu, da vas jaz pošiljam. Domenite se z njim!* «Vse bomo uredili! Le potrpi!* je dejal starec in odhitel. * Gregec je dirjal s svojim konjičkom proti Šenturški gori. «Stopi, stopi, živalca zvesta!* Vem, da st trudna! Pa gre za našo deklico. Bog varuj, če bi mi mogel enkrat Matevž očitati, da nisem storil vsega, kar je v moji moči!* je govoril Gregec in spet poganjal konja. Ko je dospel v hosto, ni mogel z vozom dalje. Konja je privezal k drevesu, sam jo je pa mahnil naprej. Motel je dobiti rokovnjače. 6ličnega. Upamo, da bo tudi občinstvo naprej svoje zanimanje izkazovalo s tako obilnim obiskom kakor ob tej priliki. JESENICE. Priprave za zlet kranjske sokol-ske župe v dneh 31. t. m. in 1. junija se vršijo b pomočjo kuluka članstva, ki bo tako uredilo telovadišče, da bo po velikosti in ureditvi brez-dvomno eno največjih in najlepših v Sloveniji. Spored svečanosti je nadvse obsežen in zanimiv ter bo dosegel vrhunec v nedelje ob 15.30, ko bo blagoslovitev župnega prapora. Za razvedrilo bosta skrbeli dve godbi. SAVA PRI JESENICAH. (S m r t n a k o s a.) Te dni je preminuli gdč. Lojzka Globočnikova, hčerka znanega narodnega delavskega voditelja g. Andreja Globočnika na Savi pri Jesenicah. Pokojna Lojzka je bolehala že več let, iskala je leka svoji bolezni na Golniku in tudi v drugih bolnicah, toda zaman, umrla je v najlepših letih za zavratno morilko jetiko. Naj ji Ido ohranjen lep spomin, hudo prizadeti družini pa naše iskreno sožalje! SV. ANA POD LJUBELJEM. 2e dolgo nisi dobila, draga «Domovina>, kaj poročila od nas, čeprav imaš toliko zvestih prijateljev med nami. Na prosvetnem polju smo se pričeli prav pridno gibati. V nedeljo 11. t. m. je uprizorilo tukajšnje agilno gasilno društvo Petrovičevo veseloigro *Vozeb z prav dobrim uspehom. V nedeljo dne 25. t. m. ponovi društvo igro ob 4. popoldne za tuje goste predvsem. Na veliki šmaren 15. avgusta, v primeru slabega vremena pa 17. avgusta, bo imelo gasilno društvo svojo vsakoletno vrtno veselico z bogatim srečolovom in raznimi smešnimi atrakcijami. Vsi, ki ste potrebni razvedrila, ne zamudite te prilike! GORNJA ŠIŠKA. Za častnega občana občine Gornja Šiška je bil imenovan sedanji župan gosp. Ivan Zakotnik, posestnik in tesarski mojster. Agilni g. Zakotnik je 13. t. m. slavil 25letnico svojega županovanja, ki je bilo prav plodonosno. Po veliki zaslugi g. župana je dobila Gornja Šiška novo šolo, električno razsvetljavo in vodovod. Pa tudi sicer ima g. Zakotnik mnogo zaslug za! občino, kar mu vsi občani priznavajo. Največje j priznanje pa je v tem, da mu Gornja Šiška 25 let j zaupa županovanje. Naj bo jubilantu prisojenih. Se mnogo let v korist občine! S o t e š č a n : Grob ljubezni Povest iz vaškega življenja. (Dalje.) «Kdo bi bil mislil, da so na Cvetežu taki ljudje*, se je pričel meniti. «Grši ko tolovajih «Od drugod se je priklatil*, mu je Jernej hladno odvrnil. «Ubijalcev ni na Cvetežu...» «Bog daj, da bi jih res ne bilo. Nekdo pa je le moral biti... Kol so našli zraven mrliča ...» «Hm, čudno. Kdo naj bi bil? Pa ga niso že prijeli ?» cPravijo, da bo kak domačin. Tavželjeva Minka ga pozna, od žalosti pa ni mogla govoriti. Kadar pride komisija, bo zaslišana in tedaj ga bo izdala.* «Deklini se je sanjalo...* Jerneja je nekaj šiloma dvignilo, vstal je in zopet sedel, nikjer ni imel obstanka. Zdaj mora pritisniti na Tavželja, naj čuva, kaj bo izpovedala hči, ako noče samemu sebi škodovati. Bilo pa je prepozno. Prispela je uradna komisija: sodni izvedenec, zdravnik in orožniki. Pričela se je preiskava, vaščani so se morali odstraniti. Brinjarjeva Cilka je odšla po Tavžljevo Minko. Jernej je bil v škripcih, vzlic svoji iznajdljivosti si ni znal pomagati. Ni se upal oditi k sosedu, bal se je srečanja z Minko, ki bi ga bila javno obdolžila. Res mu ne more dokazati, a sosedje bodo zagnali hrup ter ga smatrali za Ubijalca. SVIBNO PRI RADEČAH. Lansko leto v tem mesecu smo odkrili spomenik padlim vojakom. Da teh žrtev iz svetovne vojne ne pozabimo, proslavimo v nedeljo 25. t. m. obletnico. Ob 9. uri bo bivši vojni kurat g. Bonač daroval sveto mašo za padle vojake, na kar bo slavnost pri spomeniku. Po slavnosti bo v šoli Spicarjeva igra v treh dejanjih «Na Poljani«. Za majniški izlet vabimo vse, da pohitite na naše Dolenjske vrhove. TRBOVLJE. (Smrtna kos a.) Vsa narava se je odela v zelenje, ko smo polagali v grob nadredarja g. Franchettija, njenega največjega oboževatelja in ljubitelja. Na njegovi zadnji poti so ga spremili poleg sorodnikov vsi občinski nameščenci s županom g. Sitterjem in podžupanom g. Voduškom na čelu, društvo Sokol in poleg številnega občinstva tudi njegovi najzvestejši tovariši lovci. Delavska godba je svirala turobne ža-lostinke, ko se je pomikal po cesti z venci in svežim cvetjem obloženi voz. V lepih in ginljivih besedah se je poslovil od njega v imenu «zelene bratovščine* učitelj g. Šuligoj. Lovski krog mu je odtrobil zadnjič v slovo, nakar so oddali častno salvo številni navzočni lovski tovariši. Blagemu pokojniku bodi žemljica lahka! FRANKOLOVO. Društvo kmetskih fantov in deklet priredi 25. t. m. ob 2. uri popoldne tekmo koscev. Tekmovalni prostor tik ob državni cesti na travniku gospe Brezenškove. Vsi prijatelji kmečkega dela vljudno vabljeni! ŠOŠTANJ. Na zadnji seji Obrtne zadruge oblačilnih strok so se med drugim vršile tudi volitve v šolske odbore obrtnih nadaljevalnih šol. Izvoljeni so bili: Kosi Vinko in Kodrun Baltazar (za Šoštanj), Tajnšek Matevž in Obu Josip (za Velenje) ter Pilih Anton in Goričnik Josip (za Šmartno ob Paki). KAPLA PRI VRANSKEM. Izredni občni zbor Gostilničarske zadruge za vranski okraj v Bras-lovčah se je vršil prejšnji teden v gostilni gosp. Kumra v Kapli. Reševale so se razne stanovske zadeve, a glavna točka dnevnega reda je bilo znižanje cen pivu za 200 Din pri hektolitru. Odobren je bil proti enemu glasu naslednji predlog: «Odobravamo postopanje svojih stanovskih tovarišev iz Savske banovine ter se zavežemo s Po ogledu mrliča je odšla komisija na mesto, kjer so našli mrtvega Albina. Tam je že čakala Minka in mnogo radovednih vaščanov. Bila je zaslišana, sodnik in orožniki so zapisovali. Za njo je izpovedal Mihec, v kakšnem stanju je našel mrliča. Albin je ležal na hrbtu z razprostrtimi rokami; zraven njega je videl kol, kakršne rabijo vozniki pri nakladanju hlodov. Drugih pomembnih znakov pa ni bilo opaziti. Oblastvo se je najprej zanimalo za Tavžlja, o katerem je bilo znano, da je bil Albinov sovražnik. Ob usodnem času pa je bil doma, kar so potrdili tudi sosedje ter ga oprostili težke krivde. «Imel pa je še drugega sovražnika*, je povedala Minka. «Njega primite, on ga ima na vesti.. .» «Kdo?» je vprašal sodnik in pripravil list za nove podatke. Sosedje so nestrpno pričakovali groznega razkritja. «Hostarjev Jernej ga ni mogel trpeti», je jo-kaje nadaljevala. «Povsod mu je bil za petami.* cJernej ga nb, se je Hostar potegnil za sina. «Bos je odšel spat, na to bom prisegel. O kakem nesporazumljenju mi ni nikoli omenil.» cPokojni Albin bi marsikaj povedal.. .> je pripovedovala. «Vem, kako ga je ustavljal na potih in hujskal mojega očeta. Jernej mu je povzročil marsikako grenko uro .. .> Orožnik je odšel po Jerneja ter ga privedel na usodno mesto. Začelo se je ostro zasliševanje. Osumljenec ni hotel ničesar priznati. Izpovedal je, da je šel takoj po večerji spat in se sploh vso noč ni genil izpod strehe. Sodnik je sestavil podroben zapisnik ter ga je glasno preeital. Jernej ga je moral podpisati. podpisi, da ne bomo točili piva, ko se najavi ten zadevni bojkot v Dravski banovini.» PLANICA PRI FRAMU. (S m r t n a k o s a.) Dne 6. t. m. je v splošni bolnici v Mariboru nena« doma umrl sin tukajšnjega posestnika g. Avgust H o j n i k. Imel je rano na želodcu. Naš Kovač-nikov GustI je bil tih, miren, skrben in delaven fant, najboljša opora svojemu očetu. Vsi, ki smo ga poznali, smo ga imeli radi in tudi vsi žalujemo s starši, brati in sestrami za njim. Počivaj mirno, dragi Gustl! Staršem in sorodnikom naše najsrčnejše sožalje! SV. ANDRAŽ V SLOVENSKIH GORICAH. Naša občinska cesta je v skrajno slabem stanju, kateremu pri nas ni lahko odpomoči, ker je podlaga ilovnata, gramoz pa je zelo oddaljen in je dovoz združen s težkočami, med katere spadajo tudi veliki stroški. Kljub tem dejstvom bi se morale zasuti z gramozom vsaj največje kotanje, ki se ob deževju izpremenijo v blatna jezera, ob lepem vremenu pa ovirajo promet. Do sedaj so metali v te cestne kotanje obcestno travo, listje, smrečje in smeti; zaradi tega imamo na občinski cesti pravcate kompostne jame. Prosimo občinski odbor, da to kvarno postopanje zabrani, obenem pa naj poskrbi, da se cesta, kolikor je mogoče, izravna, in sicer z gramozom. Prosimo tudi, da se odstrani posekana hruška nad Gre-gorčevo hišo, ker ovira promet. RADOSLAVCI PRI MALI NEDELJI. (Smrtna kosa.) Zapustil nas je za večno vzorni posestnik in gospodar g.Martin Korošak iz Ra-doslavcev. Na zadnji poti so ga spremili med številnim občinstvom tudi radoslavski gasilci. Bodi mu žemljica lahka, preostalim naše sožalje! KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU. (Smrtna kosa.) Na Grabah je umrl daleč okrog znani krojaški mojster g. F e r e n c. Bodi mu ohranjen blag spomin! SV. JURIJ OB ŠČAVNICI. Pred dvema letoma ustanovljeno Sokolsko društvo je imelo v nedeljo 11. t. m. veliko akademijo v posojilnični dvorani. Obisk je bil lep, posebno številno je po-setilo prireditev domače kmetsko ljudstvo kljub zlohotni gonji od gotove strani. Seveda je bilo zastopano v častnem številu tudi Sokolstvo od Maribora do Ljutomera in Beltincev preko Mure. Ze se je veselil prostosti, a ob sklepu je pristopil orožnik ter ga odvedel v imenu zakona. Na Cvetežu ni bilo človeka, ki bi ne bil trepetal pod vtisom dogodkov. Vsa vas je bila polna žalosti in groze. Pri Brinjarju so objokovali mrtvega edinca na mrliškem odru, Hostar je tulil za osumljenim sinom, Tavželj pa je gledal topo predse in preklinjal svojo zmotno preteklost. Ali bo mogel popraviti, kar je razdejalo njegovo strupeno sovraštvo? V njegovi duši se je oglašala tiha želja po boljšem življenju. Okrog Jernejeve krivde so se sukale različne govorice. Nekateri so mu prisojali krivdo, drugi pa so ga zagovarjali in opravičevali. Res je bila znana njegova razposajenost, toda tolike hudobnosti mu niso pripisovali. Samo Minka je bila prepričana, da ga je pravično obsodila. Jernej je ždel v sodnem zaporu in čakal rešitve. V svesti si je bil zločina, toda manjkalo je dokazov, ki bi potrdili obsodbo. Samo Minka ga je obtežila, drugi pa so dvomili ter se umikali pričevanju. Določena je bila prva razprava. Povabljenih je bilo mnogo prič. Minka bi bila morala imeti prvo besedo. — «Dekle bo odločilo, so menili sosedje. «Njeno pričevanje ga bo pokopalo .. .> S hčerjo je bil Tavželj zadnje dni pred razpravo silno prijazen. Kupil ji je novo obleko, vedno je bil pri njej ter se je z njo ljubeznjivo razgovarjal. Večkrat ji je omenil Albina ter ji ga je laskavo pohvalil. «Ali res misliš, da ga je Jernej ?> jo je vprašal nekoč, ko sta sedela sama na vrtu. «Prav nihče drugb, mu je odgovorila. --«DOMOVINA» Akademija se je pretvorila v pravo manifestacijo sokolske misli in dela. Program je bil sicer malo preobširen, vendar lep, izbran in točno podan. Bratu načelniku Belcu, sestri načelnici Kurbu-sovi in bratu Korošaku kakor vsem sodelujočim in domačemu orkestru vse priznanje k lepem uspehul Zupno starejšinstvo je zastopal župni podstarosta brat dr. Gorišek iz Št. Lenarta, ki je bil posebno toplo pozdravljan poleg ostalih članov župne uprave. Želimo društvu še mnogo uspehov in le pogumno dalje za Tyršeml SV. JURIJ POD KUMOM. Ljuba «Domovina», hudo te preganjajo v naših hribih. Ko je umrl tvoj naročnik F. D. pred mesecem dni, so začeli neki ljudje goovriti: «Glejte, prst božji!* Mislili so, da se bomo naročniki «Domovine* sedaj kar ustrašili takih svetohlinskih besed, ki jih govore hudobni ljudje, ter odpovedali list. Radi bi vedeli, kje dobijo bolezen naročniki «Domoljuba*, da jim smrt tudi ne prizanese. Le naprej z našo preljubo «Domovino»! OSLUŠEVCI. Na pobudo občine Cvetkovci se je te dni vršil komisijonalni ogled v svrho zgradbe tovorne postaje. Ljubljansko železniško direkcijo so zastopali gg. Deržič, Hojs, inž. Miiller in inž. Urbančič, sresko načelstvo v Ptuju g. dr. Bra-tina ter pooblaščenci zainteresiranih občin z g. Joškom Lahom na čelu. Le-ta je navzočne v imenu občine pozdravil, poudarjajoč, da ni namen samo paradirati s komisijami, temveč v resnici stavljeni cilj doseči. Izrazil je tudi željo, naj zahteve železniške uprave ne bi bile pretirane, ampak omejene na res neobhodno potrebno. Po druga strani pa je apeliral na zastopnike občin, naj.se zavedajo, da brez žrtev ni uspeha in da se brez primernih prispevkov zamišljeni načrt ne da izvesti. Predstojnik komisije, g. Deržič, je v svojem odgovoru poudarjal, da je železniška direkcija zadevi naklonjena ter da bo nadrejenemu oblastvu predlagala, da železniška uprava zgradi potreben skladiščni tir, dočim bi odkup zemljišča, skladišče, klančina in stanovanjsko poslopje šli v breme interesentov. Sporni sta bili dve potrebni kretnici za skladiščni tir, katerih železniška direkcija ne more obljubiti, poskušala pa bo nadrejenemu oblastvu predlagati, da se tudi to dostavi brez plačila interesentov. Proračuna sicer še nimamo. Četudi vzamemo ti «Meni ni nikoli omenil, zato bi rekel, da je nedolžen...* cHujskal vas je, nikar ne tajite. Vedno ga je nadlegoval in vznemirjal, zbadai in preganjal.* «To je nedolžna fantovska zabava. Udaril ga pa ni, tako daleč se ni izpozabil.» ki ga je vodil mesarski vajenec Alojzij Škufca iz 'Šiške. Zaradi trčenja je nastala na avtomobilu [precejšnja škoda, še bolj poškodovan pa je bil 'voziček. [ * Samomor GOlctnega čevljarja. Čevljarski •mojster Štefan Vojvoda iz Barvarske ulice v Ma-Iriboru ie že nekaj dni sem kazal znake duševne jpobitosti in zmedenosti. Te dni zvečer pa mu je inenadoma padlo v glavo, da je stekel k Dravi, skočil vanjo in utonil. j * Osumljena ropa in oproščena. Pred senatom petorice mariborskega okrožnega sodišča sta sedela dva posestnika iz Radmožancev iz Prek-jmurja, brata Peter in Karel Biiro, prvi star 35, [drugi pa 32 let. Obtožena sta bila, da sta napadla kmeta Štefana Somija, ki se je vračal s sejma, ga vrgla na tla in mu s silo vzela iz žepa knjižico s 5000 Din gotovine. Oba obtoženca sta krivdo odločno zanikala in dokazovala po pričah, 'da sta bila v času, ko je bil Somi napaden in oropan, pri sosedih, kjer sta pomagala ličkati koruzo. Sodniki se niso mogli prepričati o krivdi in so izrekli oprostilno razsodbo. * Mizarske mojstre opozarjamo, da bodo na letošnjem jubilejnem velesejmu v Ljubljani razstavljeni tudi razni mizarski stroji mnogih večjih znamenitih tovarn. * Občinski denar je zase porabil. Pred mariborskim senatom se je moral zagovarjati 57letni posestnik Peter Skalič iz Lipe pri Beltincih v Prekmurju, obtožen, da je kot gerent občine Lipa porabil 7890 Din 87 p občinskega denarja za lastne potrebe. Obtoženec je izjavil, da ni imel namena občine oškodovati in da hoče škodo rto-rvnati. Obsodili so ga na šest mesecev strogegu zapora in izgubo častnih pravic, vendar pogojno. Kazen se mu je odložila in se mu bo črtala, če v teku leta dni škodo poravna, kar je mož obljubi'. * Kačja nadloga ob Savinji. Pričelo se je z regulacijo že več let raztrganih nasipov ob Savinji na desnem bregu pri grobeljskem mostu. Zaposlenih je 25 delavcev, ki kopljejo, gradijo in zidajo močno šlcarpo. Delavci pripovedujejo, da so vedno v velikem strahu pred strupenimi kačami. Pri delu naletijo na cela gnezda kačje zalege. Neki delavec je ubil izredno velikega modrasa in mnogo mladičev. * Tatvina v Strahlovem gradu v Stari Loki. Zadnje dni je bil obisk občinstva v Strahlovem gradu zelo živahen. Prav izreden pa je bil obisk v nedeljo, ko se je ljudi na dvorišču, stopnišču in hodnikih kar gnetlo. Priliko je izrabil neznan posetnik, ki je odnesel manjše bodalce in tro-delne, zlate krivce, uporabne na priostrenem koncu tudi za pisanje. Dva dni nato je nekdo izmaknil še dve starinski namizni uri. * Umorjeno dekle izkopali. Zdravniška komisija, ki je pregledala Marijo Cavnikovo, ki so jo našli, kakor smo poročali, v gozdu pri Gaberkah blizu Šoštanja, je dognala, da je bila žrtev umorjena z ubodljajem okroglega predmeta v srce. Kot krivec njene smrti se je sam javil sodišču delavec Cehnar, ki je izpovedal, da je usmrtil Marijo le po nesrečnem naključju z revolverjem. Da se dožene resnica, je odredilo celjsko okrožno sodišče, da so po 47 dneh izkopali nesrečno žrtev. Ponovni pregled trupla je nedvomno dognal, da je bila žrtev zabodena. Tako se je izkazala trditev Cehnarja, da jo je po nesreči zadel strel iz samokresa, za neresnično. * Zagonetna smrt mladeniča. V gozdu Tišje nad Reko pri Poljšn.iku so našli, truplo 19letnega mladeniča Franca Lokarja. Orožništvo je uvedlo strogo preiskavo. Smrt mladega fanta je zelo zagonetna. Govorice, ki se širijo naokrog, se nanašajo na dogodke pred osmimi leti. Tedaj so namreč neznani zločinci kmalu po gospodarjevi smrti napadli Lokarjevo hišo ter pri napadu gospodinjo težko ranili, da je takoj po prevozu v bolnišnico umrla. Nesrečna žena se ni več zavedla in ni mogla ničesar izjaviti o napadalcih. Tudi njen sin Franc je bil od zločincev tako mučen, da je od tedaj bolehal za božjastjo. Ljudstvo je mnenja, da so ga usmrtili sedaj prav isti zlo- činci, ki so umorili njegovo mater, da bi tako spravili s sveta edino pričo svojih zločinov. * Pasja steklina se je pojavila v občini Šmihel-Stopiče. Neki pes je obgrizel tri druge. Te tri so ustrelili, dočim je oni, pri katerem se je pojavila steklina, poginil nekje pri Birčni vasi. Sresko glavarstvo je odredilo kontumac za ves srez. * Sleparstvo s starim voznim listkom. V mariborskem osebnem vlaku je bila aretirana med postajama Grobelno in Celjem komaj 161etna Tilka Kukovičeva, ki je vstopila na Grobelnern v vlak s starim voznim listkom, na katerem je prenaredila datum. Lahkomiselno dekle se bo moralo zagovarjati pred sodiščem. * Dve žrtvi sirovosti. Pri gasilski veselici pri Sv. Križu pri Jesenicah so se v nedeljo neki gasilci sprli s 251etnim tovarniškim delavcem Albertom Lazarjem, sinom uglednega mizarskega mojstra in posestnika na Savi pri Jesenicah. Lazarja, ki po izjavi prič ni izzval prepira, je nekdo sunil z nožem v levo stran hrbta. Nevarno ranjenega fanta so odvedli domov. — Na Jesenicah blizu kina «Radio» pa se je istega dne dogodil še žalostnejši zločin. Tam okrog je razsajal in nadlegoval ljudi vinjeni Bosanec delavec Omer Kostič iz Bosne. Ko je prispel mimo znani športnik, večkratni smučarski prvak Gorenjske sokol-ske župe Vlado Kočar, je navalil tudi na njega ter nenadoma potegnil nož in ga zasadil Kočarju v levi spodnji del trebuha. Vlf^do Kočar je kmalu nato izdihnil. Pokojnik, sin iz ugledne rodbine ter požrtvovalen sokolski delavec, je bil splošno priljubljen. Podivjanega morilca so aretirali. * Skladišče ukradenih koles je mariborska policija izsledila v stanovanju nekega mariborskega mesarja. Ugotovljeno je doslej, da je mož na debelo kupoval ukradena kolesa, jih predeloval in nato naprej prodajal. Na sled je prišla zadevi policija ob priliki aretacije neke osebe, ki se je vozila z ukradenim kolesom in izdala, od koga je kolo kupila. Posamezni deli raznih ukradenih koles so interesentom na vpogled na policiji v Mariboru v sobi št. 16. * V gozdu najdeno kolo. Marija Jerajeva, 72 let stara mamica iz Zgornje Šiške, je imela v četrtek popoldne opravka v gozdu nad Večno potjo in je našla tam črno pleskano kolo. Stara ženica je kolo odpeljala in ga izročila na stražnici. V gozdu skrito kolo je najbrže spravil tam kak tat. Najdeno kolo ima tovarniško številko 401.772. * Ribe je lovil, jedel bo pa ričet. Te dni je v Kotredežu pri Zagorju lovil 171etni Tone S. postrvi in bil zasačen. Fant je z nalovljenimi po-strvmi urno zbežal pred zakupnikom lova in pričela se je gonja čez Zagorje proti Dolenji vasi. Za fantom je njegov zasledovalec trikrat ustrelil s strašilno pištolo, kar je mladeniča uplašilo, da se je zatekel v neko hišo, kjer ga je zakupnik lova potem ujel. Poklicani orožnik je fanta zapisal v svojo knjižico in ribe izročil lastniku. Zadeva se bo zaključila pri sodišču. * Ko se začno krvne cevi poapnjevati, deluje uporaba naravne «Franc Jožefove> grenčice na redno izpraznjenje črevesa in zmanjša visok naval krvi. Mojstri zdravniške vede priporočajo pri starostnih pojavih različne vrste «Franc Jože-fove» vode, ker odpravi zastajanje v želodčnem črevesnem kanalu in leno prebavljanje ter omili dražljivost živcev. «Franc Jožefova* grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. * Mnogo gospodinj je mnenja, da je vseeno, s čim pero. To naziranje je pa popolnoma pogreš-no. Vedite, da se še vedno najbolje pere z milom, prav posebno pa s pravim terpetinovem milom Gazela, Dobite ga pri vsakem boljšem trgovcu, * Razstava pohištva bo na željo občinstva zopet prirejena na Ljubljanskem jubilejnem velesejmu. Izdelki naših mojstrov so priznani po svoji kakovosti ter po zmernih cenah. Razstavljene bodo kuhinje, spalne in jedilne oprave, nadalje pisarne in drugo od najpreprostejše do najfinejše izdelave. Za svoje izdelke vsak mojster v polnem obsegu jamči. Praktična iznajdba za kmetovalca. Neki iznajdljiv kmet, kateremu je bilo dosedanje ročno klepanje s kladivom preveč mučno in mu je vzelo seveda tudi mnogo časa, je skonstruiral aparat, ki omogoča sklepanje kose v dveh do treh minutah najboljše. Aparat je najenostavneje konstruiran in tako pri« ročen, da z njim lahko klepljejo ženske, mladoletni in celo slepci. Sam sistem aparata obstoji v tem, da se porine kosa med dve čeljusti, katere jo potom pritiska tako stisnejo, da je sklepana najfineje. Najbolj bistroumno pri celem aparatu je to, da po vsakem pritisku odskoči tlačni vzvod sam nazaj, kljub temu, da pri celem aparatu ne najdeš niti ene vzmeti. Ravno tako je idealno to, da je aparat z enim samim udarcem kladiva razložen in v par se* kundah zopet sestavljen. solnčimo odprte noge po par ur dnevno, ker na ta ceneni način zelo pospešimo celitev. Žgoči solnčni žarki povzročijo tudi pri kmet-skih delavcih ob košnji in sušenju sena hude, skeleče opekline. Le-teh se izognemo, če nama-žemo kožo zjutraj z mašto (vazelino). Kadar pa tega nismo storili ter se koža opeče, da nas skeli in nam ne da spati, namažemo vneta mesta z masovničnim oljem — če smo si ga bili napravili — ali pa kupimo v lekarni triodstotno pelli-dolovo mazilo. Za male otroke je pa prav dobro, če jih pustimo solnčiti se gole na pogrnjeni rjuhi v začetku po eno minuto, po enem tednu po tri, pozneje največ do deset minut. To jim da zdravo zagorelost, jih varuje rahitide ali angleške bolezni ter jim boljša tek. PREKMURSKI GLASNIK krmiti ln za to je rabil dobro seno. Tako so paznike izkoriščali le eni, a drugi od svojih deležev; niso imeli več koristi. Skupni pašniki so postali predmet večnih sporov, a na drugi strani je nji-hova vrednost stalno padala, ker se za čiščenje in sploh za urejevanje pašnikov ni nihče brigal. Dober pašnik je brez dvoma izvrsten pripomoček pri živinoreji. Vprašanje pa je, ali je pašnik, na katerem se pase od početka aprila do oktobra na površini 100 oralov nad 400 glav živine in ki je pri tem še poraščen s trnjem ter grmičevjem, dober pašnik. Pašniki, ki jih živina prehodi po večkrat dnevno, so navadne goletine, so izgubljen in zanemarjen svet, ki se mora iz gospodarskih ozirov kultivirati! Taki pašniki so prekmurski urbarijalni pašniki. Razprava o tem še sledi. Točno delovanje, enostavna konstrukcija in pri* ročnost tega malega «čudeža», ki tehta samo 9 kg, je pravi blagoslov za kmetovalca. V inozemstvu je že nekaj desettisočev teh apa» ratov v prometu. Izumitelj je ta mali strojček dal v promet pod imenom «Stubaier» («brzoklepalnik»). Generalno prodajo za Jugoslavijo ima tvrdka Friderik Kratz, d. z o. z., Stražišče pri Kranju št. 41, ki zaradi uvajanja prodaja ta aparat ceneje kot v ino« zemstvu in daje prospekte in navodila vsem inter« esentom brezplačno, ter bo istega na ljubljanskem vele-sejmu od 29. maja do 9. junija praktično predvajala, in to v paviljonu «H». ' 209 O SOLNČENJU. Zadnja desetletja je prišlo solnce pri ljudeh spet do veljave. Danes je tudi meščan prepričan, da lepota ni v bledikavosti, temveč v zdravi za-gorelosti. Kakor pa je solnce vir zdravja, tako moramo tudi s tem zdravilom pametno ravnati, če nočemo trpeti zlih posledic. Slabotni, bleskavi ljudje mislijo, da je baš solnce zanje edino zdravilo, ki ga lahko uporabljajo v največji meri, saj je popolnoma zastonj. Temu pa, žal, ni tako. Čeprav je solnce res vir vsega življenja, se vendar ne-jzmernost tudi pri uporabi solnca bridko maščuje. Zato je treba bolniku, predvsem jetičniku, silne opreznosti pri solnčenju. Brez zdravniškega dovoljenja naj se noben jetičnik ne solnči, ker mu utegne baš prekomerno solnčenje poslabšati bolezen. Edino izjemo tvorijo gnojne rane kostne ln kožne jetike, pri katerih je tako rekoč edino zdravilo solnce. Rane, ki so kljubovale vsem zdravilom, se prično pod vplivom solnčnih žarkov vidno celiti. Prav tako je zelo koristno, če Skupni pašniki Dolnja Lendava, maja. V zadnjem času se po časopisih zopet obravnava vprašanje skupnih pašnikov, ki naj bi se uredili tudi tam, kjer jih sedaj še ni. Od skupnih | pašnikov se pričakuje zboljšanje živinoreje in zboljšanje kmetskega gospodarstva. Nasprotno se zopet poudarja, ako nimamo dobrih, vzornih pašnikov, da je boljše, če jih sploh ni. Ker je vprašanje skupnih urbarijalnih pašnikov v Prekmurju baš sedaj najbolj pereče, je potrebno, da izpregovorimo o njih javno. Skupne urbarijalne pašnike imajo danes v Prekmurju le nekatere občine v okolici Dolnje Lendave. Urbariajalne zajednice so danes že zelo redke in se smatrajo vobče kot stare, preživele ustanove. Ko se je veleposestniška zemlja dala kmetu v času, ko je kmet postal svoboden, je bil odmerjen obstoječim kmetijam v vasi tudi skupen svet kot skupni urbarijalni pašnik. Vsekakor je bil tak pašnik za tedanje razmere zelo koristen, kajti kmetje so večinoma svojo živino le pasli, in to celo ponoči. Sčasoma pa so se deleži, ki so bili prvotno enaki, obenem z delitvijo kmečkega posestva delili. Z leti je prišlo tako daleč, da so imeli nekateri upravičenci čisto neznatne deleže. Živine je bilo vedno več, pašnika niso izkoriščali vsi v enaki meri, zaradi česar so se pojavili spori in zahteve po delitvi skupnih pašnikov. Tozadevni madžarski zakon je upošteval nastale razmere in je dovolil delitev skupnih pašnikov. Tako se je na koncu preteklega stoletja ogromna večina urbarijalnih pašnikov raz-družila in so se skupni pašniki razdelili. Od vseh občin jih je ostalo okrog deset, ki imajo še danes skupne urbarijalne pašnike. Kakor sem že poudaril, so svoječasno ljudje večinoma pasli svojo živino. Delalo se na polju ni tako kakor danes, zemlja se ni gnojila, ljudi je bilo malo, a zemlje celo preveč. Danes pa je baš narobe! Danes se vsak najmanjši košček zemlje obdeluje, število naroda se je podesetorilo in zemlje primanjkuje. Tako je n. pr. neka urbari-jalna skupnost štela ob ustanovitvi 50 upravičencev, kolikor je bilo gospodarjev kmetov v vasi, pašnika je bilo okrog 140 oralov. Na tem pašniku je pasel vsakdo po dve do tri glavi živine; torej se je na pašniku paslo stalno 100 do 150 glav. Ta pašnik že v tistem času ni mogel dati dovolj paše za toliko živine, kako bi pa mogel zadostovati danes, ko se je število upravičencev povišalo od 50 na 200 in število živine od 150 na 500 in še več glav. Takoj je jasno, da so taki pašniki vse drugo, samo ne dobri pašniki, ki bi dajali' zaželene uspehe v živinoreji. Madžarski zakon je upošteval razmere, ki so nastajale zaradi delitve kmečkih posestev pri podedovanju, in je predpisoval, koliko glav živine sme pasti upravičenec v sorazmerju z deležnimi pravicami, da se pašnik ni preobremenjeval. Tu pa so nastajali spori, in to zlasti zaradi tega, ker nekateri upravičenci, ki so imeli le govejo živino, te niso več pasli. Na pašniku ni bilo paše in kmet, ki je delal z govedom, je to moral tudi dobro Učiteljstvo in delo med narodom. Učiteljsko društvo v srezu Dolnja Lendava se zaveda, da živi v najožjem stiku s kmečkim ljudstvom, zato hoče stike med narodom in učiteljstvom še bolj poglobiti. Za delo med našim ljudstvom se je ustanovil poseben odbor, ki bo skušal podati smernice, v katerih se naj giblje učiteljevo delo med njegovim ljudstvom. Učitelj najbolje pozna potrebe in težkoče vaškega prebivalstva, zato je tudi v prvi vrsti poklican, da stoji ljudstvu na razpolago kot prijatelj in svetovalec. Učiteljevo delovanje se mora zlasti pokazati na izobraževalnem, nacionalnem in gospodarskem polju, kjer smo se Prekmurci komaj začeli gibati v zadnjih letih. Akcija našega učiteljstva je vsekakor plemenita, potrebna in koristna, zato se ji bo pridružil vsak napreden in dober gospodar. Prvo zasedanje sreskega kmetijskega odbora v Dolnji Lendavi se je vršilo v četrtek 8. t. m. Namesto službeno odstnega sreskega načelnika je višji vladni pristav g. Počkaj z bodrilnim nagovorom otvoril zasedanje. Z večino glasov je bil za predsednika izvoljen g. inž. M i k u ž Franc, upravitelj veleposestva v Beltincih. Ta in g. Ba-kan Štefan sta bila izvoljena za delegata našega sreza v banovinski kmetijski odbor. Nadalje je bil osnovan ožji odbor, ki ga sestavljajo naslednji člani: inž. Mikuž, Bakan, Litrop, Matjašec in inž. Wenko. Glavne cilje delovanja je obrazložil novoizvoljeni predsednik, načelni program dela in proračun za leto 1930. v iznosu 80.000 Din pa sreski kmetijski referent g. inž. Wenko. Cela vrsta predlogov posameznih članov je bila sprejeta in se bo predložila kr. banski upravi; najvažnejša je želja, da se banovinska kmetijska šola v Rakičanu kar najhitreje aktivira. Kmetijski tečaji v srezu Murska Sobota so se vršili v prvih mesecih letošnjega leta v Puconcih, Moščancih, Rogaševcih, Kramarovcih, Neradnov-cih in Gornjih Petrovcih. Vsak tečaj je trajal po dva dni; obravnavali so se naslednji predmeti: poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo, veterinarstvo, gozdarstvo in kmetijsko pravo. Predavali so gg.: kmetijski svetnik inž. Mikuž, profesor Šiftar, višji kmetijski pristav inž. W e n k o, ravnatelj Šega, kmet. uradnik Novak, višji veterinarski pristav Šerbec, višji gozdarski svetnik inž. H r ž i č in sreski načelnik Lipov-š e k. Zanimanje je bilo izredno veliko v Puconcih in Kramarovcih, prav zadovoljivo pa tudi v. Moščancih in Neradnovcih, dočim je bil obisk v Rogaševcih in zlasti v Gornjih Petrovcih manj povoljen. Poljske miši. Letos so se zopet pojavile polj* ske miši, ki grozijo uničiti posevke. Posebno na poljih med Mursko Soboto in Beltinci je mišje zalege toliko, da povzroča mnogo skrbi vseni kmetovalcem. Oblastva so ukrenila vse potrebno, da se miši uničijo. Kmetje polagajo po njivah razne strupe. Uspehi so pa le delni, čemur je krivo, ker nekateri kmetje ne upoštevajo točno vseh navodil oblastev. Potrebno bo, da se prične odločna borba proti mišim, ki se je morajo lotiti vsi kmetje pod vodstvom in s pomočjo oblastev, Že do danes je škoda ogromna in bati se je, da bo žito uničeno, zato je vredno na to nesreča obrniti vso pozornost, da se prepreči vsaka net varnost. Šesttedenski kmetijski tečaj v Beltincih. V teku prvega četrtletja letošnjega leta se je vršil v Beltincih šesttedenski kmetijski tečaj. Vpisanih je bilo 91 poslušalcev, ki so prav redno obiskovali predavanja, tako da je bil povprečni obisk 77. Bilo je 25 predavanj. Vsako predavanje je trajali po dve uri in obsegalo govor predavatelja ter prosti razgovor. Predavali so naslednji gg.: inž. Mikuž (poljedelstvo), inž. Wenko (živinoreja in mlekarstvo), kmetijski uradnik Novak (sadjarstvo), prof. Šiftar (travništvo), veterinarski svetnik Sok (veterinarstvo), inž. H r ž i č (gozdarstvo), geometer A r m i č (zemljiški davek), višji pristav P o č k a j (kmetijsko pravo), dr. K o 1 a rš (higiena) in upravitelj A n t -a u e r (čebelarstvo). Uspeh je bil zelo zadovoljiv. Za vzorno pripravo gre zahvala gospodoma inž. Mikužu in učitelju Zorku. «Domovina» vrši v Prekmurju važno delo s tem, da nam odpira pogled v svet in njega vrvenje, da poučuje in vzgaja kmečki narod, zato jo moramo še bolj razširiti. Prijatelji «Domovine» naj ne pozabijo priporočati jo svojim znancem. Obenem glejmo, da ne ostanemo dolžniki na naročnini! zalivanje pa ni dobro, ker preveč shladi zemljo, voda pa tudi ne prodre v globino do korenin. Tako se poškropi samo listje, a rastlini je treba dobro namočit zemljo; to ji koristi. Če že škropimo s cevjo, škropimo narahlo in počasi tako dolgo, da se zemlja dodobra namoči. Gospodinje, ne zadržujte jajc! Nekatere kmečke gospodinje imajo slabo navado, da zadržujejo (shranjujejo) jajca, ker hočejo pričakati višje cene. Jajca se med tem časom osušijo in postanejo za izvoz nerabna. Trgovec lahko prevzame le popolnoma sveža jajca, ker le taka so sposobna za izvoz. Ker takih osušenih jajc gospodinja ne more prodati, trpi navadno občutno škodo. Zato je vsaki gospodinji priporočati, da vso zalogo jajc vsaj vsak teden sproti proda ter tako prihrani neljube neprilike in škodo sebi, trgovcu in izvozniku. Nabirajte gobe! Letos se je na nekaterih krajih že začela rast užitnih gob, zlasti jurčkov, ki se lepo sušeni prav lahko prodajo ter prinašajo lepe dohodke. Vsakomur je torej priporočati, da ne omalovažuje nabiranja gob. Poučujte že otroke v nabiranju in sušenju gob, ki so zelo važen izvozni predmet. ŽENSKI VESTNIK Za kuhinjo Goveje meso na nemški način. Zreži 30 dek kuhanega govejega mesa na tanke koščke. Pol kile kuhanega krompirja pretlači skozi sito. Pest suhih gob popari in pusti, da se ohladijo, nato jih odcedi in drobno sesekljaj, sesekljane pa duši na masti z malo zelenega peteršilja. Eno debelo čebulo drobno zreži in jo na masii ocvri. Ko so gobe gotove, prideni h gobam zrezano meso, za-rumenelo čebulo in pretlačeni krompir, duši (ten-staj) kake pol ure, na kar dodaj dve žlici paradižnikove mezge in žlico Maggijeve ali Juhanove začimbe. Malo popopraj, osoli in daj zraven še ščep kumine. Ko si deset minut dušila, je jed gotova. Rogljički. Zmešaj 14 dek sirovega masla, 8 dek sladkorja, eno jajce in še en rumenjak, dodaj potem dve žlici mleka, žlico cimta, pol kile moke, pol zavitka pecilnega praška in pol zavitka vanilijinega sladkorja. Vse to stresi na desko in dobro ugneti v testo. Potem testo tenko razvaljaj in zreži na štirikotne krpice. Te krpice nadevaj s poljubno mezgo ali sirom, orehi, makom itd., nato vsako strkljaj, malo zapogni, da dobiš obliko rogljička, jih pokladaj na pomazano pekačo in speci. Krompirjevi krofkl. Skuhaj v oblicah krompir, ga olupi in stehtaj. Krompirja potem zribaj 14 dek, dodaj tri deke sirovega masla, dva rumenjaka in malo soli. V lončku si pa pripravi kvas iz ene deke kvasca, pusti ga vzhajati in ga potem primešaj zraven. Iz vsega tega umesi testo. Če je potrebno, dodaj še malo mleka. Ko imaš testo ugneteno, ga razvaljaj za mezinec na debelo in ga z obodcem za krofe izreži. Te krofe ocvri na masti in daj tople k solati, špinači ali drugi pri-kuhi na mizo. Lahko jih pa tudi potreseš s sladkorjem in daš na mizo kot močnato jed z ukuha-nim sadjem, oziroma kompotom. Praktični nasveti Pravilno zalivanje. Velikega pomena za razvoj zelenjave je, da jo pravilno zalivamo. Kapus-nice, oziroma listnata zelenjava potrebuje mnogo vode, dočim je treba grah in fižol le malo zalivati. Za zalivanje je najboljša deževnica in je dobro, če si namestimo na vrtu primerno posodo, kak sod ali kad, kamor lovimo deževnico. Če pa uporabljamo za zalivanje studenčnico ali vodo iz vodovoda, jo moramo pustiti prej delj časa stati. Pomladi in jeseni zalivamo opoldne, poleti pa zvečer ali pa zgodaj zjutraj. Iz vodovoda zalivajo ljudje navadno kar z gumijasto cevjo. Tako IZ POPOTNIKOVE TORBE\ Konjiški dogodki Konjice, maja. V Konjicah je umrl v visoki starosti 82 let po dolgi in hudi bolezni ključavničarski mojster in posestnik g. Rosspacher Anton. Pokojnik je bil najstarejši obrtnik v trgu. Iz skromnih počet-kov si je z neumorno pridnostjo postavil lično hišo. Preko 40 let je bil član tukajšnjega gasilnega društva. V tej požrtvovalni službi je bil vedno prvi na mestu, kador je bilo treba pomagati bližnjemu. Za svoje zasluge na tem polju je bil odlikovan s kolajno za zasluge in z redom sv. Save 5. vrste. Naj v miru počiva! Industrijec g. Pukl Gustav iz Zreč pri Konjicah je ustrelil v lovišču Radoljna blizu koče na Pesku pet kilogramov težkega divjega petelina, starega okrog osem let. Z razpetimi perutnicami je meril 94 cm. Res izredna lovska sreča. — V revirju Lukanja, ki je last kneza Windisch-graetza, pa je izgubilo življenje v letošnji lovski sezoni že pet majskih zaljubljencev. Mirno pohorsko naselje Koroško vas je pretresel žalosten dogodek, ki se je pripetil v soboto 10. t. m. pri kmetu Korotančniku. Pastir imenovanega posestnika je bil sam v sobi z mladeničem Studenčnikom Alojzijem. Iz radovednosti sta snela s stene gospodarjevo puško, jo ogledovala in pri tem je Korotančnikov pastir nameril orožje proti tovarišu, ne vedoč, da je nabito, in mu v šali dejal: «Ali hočeš, da te ustrelim?« V tem trenutku se je puška res sprožila in zadela v vrat nesrečnega Studenčnika, ki se je takoj zgrudil mrtev na tla. Nesrečni pastir je ves prestrašen in zmeden začel klicati na pomoč. Domači pa, ki so prihteli, niso mogli nesrečniku več pomagati. Pokojnik je bil dober fant mirnega značaja in vsi žalujejo za njim. Poljansko pismo Poljanska dolina, v maju. Že nekaj tednov smo imeli bolj nagajivo vreme, vendar se nam je kljub vsem starim vremenskim svetnikom posrečilo spraviti v zemljo krompir ter fižol. Hruške ne obetajo mnogo, cvetje jablane, ki so še nekaj obetale, je več ali manj zamorilo zadnje deževje. Tako vidimo po dolini. V višinah pa tudi ni mnogo bolje. Dobro, da nam sadje ni glavni vir dohodkov. Če sadje obrodi, je dobro, če pa ne, se tudi prestane. Trava pa kaj bujno rase in se nadejamo dobre košnje, ki bo bolj zgodnja kakor druga leta. Zadnji dnevi so bili po dolini nekam praznični. Pri tukajšknjih farah so imeli birmo, ki je bila v posebno veselje otrokom, pa tudi lectarji, ki so selili svoje štante iz kraja v kraj, so je bili veseli, ker so napravili dobro kupčijo kljub temu, da pametni botri kupujejo rajši kaj trajnejšega. Tako smo imeli priliko videti gosp. škofa. Za svoja leta je gospod škof še zadosti čil in zdrav. Zato upamo, da ni bil zadnjikrat med nami. Na Tratah so eno zadnjih nedelj potegnili v zvonik nov velik zvon, ki je iz brona in ima prav lep in močan glas, da ga je slišati daleč po dolini. Posebno se dobro poda pri pritrkavanju. Na predvečer birme so pozdravljali gospoda škofa s pritrkavanjem. S tem zvonom je dopolnjeno število zvonov, kolikor jih je še primanjkovalo r dolini, ker sedaj jih imajo že pri vseh cerkvah, seveda največ železne, ki pa tudi ne zaostajajo za drugimi. Ceste so blatne ter tu in tam bolj ali manj razorane. Ko pride lepo vreme, bo pa še huje zaradi prahu, katerega bo cele oblake. Les, ki je preostal od zime, počasi odvažajo in je tako vedno videti cele karavane voznikov na cesti. Kje so pa tisti veliki avtomobili, o katerih se je govorilo, da bodo prevažali les? Če pomislimo na prejšnje čase, ko so še žirov-ski vozniki «furali» skozi dolino, je bilo pri nas prav prijazno. Še se spominjamo časov, ko so v v zgodnjih jutranjih urah pokali njihovi biči ter budili gospodinje iz spanja. Vozili so takrat les, oglje in drugo, kar je imela žirovska kotlina, naprodaj. Nazaj grede so pa vozili vse, kar so Zirl tedaj potrebovale, česar pač ni bilo malo, ker Žiri so velike in imajo precej razvito čevljarsko obrt, ki je bila že tedaj zelo razširjena. Kakor vsako leto ob tem času se je pričela tudi letos sezona požarov. Prvi večji požar je bil, kakor posnemamo po časopisih, tam doli v Belf Krajini. Kaj je temu vzrok? Ali res tolika neprevidnost, otroci ali slamnate strehe? Pri nas, mislimo, smo v tem oziru na varnejšem. Pri nas imajo že skoro povsod vse z opeko krito in so tudi leseni deli hiš dobro zavarovani pred ognjem. Slamnatih streh je že prav malo in še to le tam, kjer ni velike nevarnosti. Pesniki, ki opevajo kmetsko hišo, imajo gotovo v mislih takšno s slamnato streho, malimi okenci ter lesenim hodnikom naokrog. Počasi bodo izginile vse take hiše, kar jih je še v dolini. Sedaj smo v najlepšem letnem času, ko je vse v cvetju ali pa ima vsaj mlado listje. To bo privabilo izletnike v dolino, saj naša Poljanska dolina je prva za Bledom. Tako vsaj mislimo mL Ni tovarniškega dima in drugih nedostatkov. Seveda ni najlepše ob cesti, pač pa je lepo po postranskih vaseh, gozdovih in gričih, kjer se nudi vsakomur lep razgled in se vidi do Ljubljane ter še celo tja na morje, posebno z Blegaša. Tu so lepa pota, tako da se lahko pride, kamor se hoče. Za kopanje pa imamo Soro, ki ni preplitva in nikjer pregloboka, da bi bila nevarna. Nadalje naj še omenimo, da ni nikjer toliko brd kakor tu v Poljanski dolini. Dolnje, Srednje, Gornje, Jarčje, Medvedje, Hudo, Krivo ter še par tucatov nadaljnjih imen, ki jih nosijo vasi, kompleksi in posamezne parcele. Komur čas in razmere dopuščajo, pa si bo zaželel razvedrila in svežega zraka, naj pride k nam. ZANIMIVOSTI X Dvesto poslopij žrtev požara. V rumunski vasi Takacsi pri Papi je nastal požar, ki se je zaradi močnega viharja hitro razširil, da je bilo kmalu približno dvesto poslopij v plamenih. Ity« zen kmetskih hiš sta zgoreli tudi pravoslavna ia evangeljska cerkev. Izpod razvalin so potegnili dve ožgani trupli, pogrešajo pa še šest oseb, ki so najbrže postale žrtve plamenov. Osem vašoa« nov je bilo težje, štirideset pa lažje ranjenih* Več ljudi je od groze zblaznelo. Živina je zgo* rela skoro vsa. vlh podatkov o Napoleona ob priliki 1091etnice njegove smrti. Peinar pravi, da je dos'ej popolnoma neznano, kaj je bil vzrok smrti bivšega francoskega vladarja in zmagovalca skoro vse Evrope. Francoska vlada je doslej zavračala vse prošnje raznih učenjakov, ki so hoteli preiskati Napoleonovo truplo. Sedaj je tudi nemogoče preiskati truplo, ker se nahaja v šestih krstah, od katerih sta dve kovinski. Napoleonovega trupla na otoku sv. Helene niso balzamirali, ker niso imeli potrebne snovi, zato je sedaj v krsti samo njegov okostnjak in ostanek uniforme. Leta 1840. «o Napoleonovo truplo prepeljali z otoka sv. Helene na Francosko. Na otoku so v navzočnosti komisije, ki je štela 25 članov, odprli krsto samo za dve minuti ter ugotovili, da se truplo nahaja y stanju razpadanja. X Rumunske roparje, ki so napadli, kakor smo zadnjič poročali, avtomobil s člani bukareške diplomacije, so izsledil in zaprli. Vsi so stari zločinci ter so našli pri njih velik del ukradenh predmetov. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Draga copata. Sosedov Floki je raztrgal Otiliji copato. Vsa razburjena je prigrmela Otilija k sosedu in zahtevala sto dinarjev odškodnine. Sosed: «Kaj, sto dinarjev za eno samo copato? Ta je gotovo tista, pod katero.ste imeli svojega moža...» Drugače ne gre. Rafael in Gabriel sta prspela pozno ponoči v Ljubljano in sta dobila v hotelu eno samo sobo z eno samo zelo ozko posteljo. Ker sta bila utrujena, ni kazalo drugo, kakor da sta legla oba v tesno ležišče. Rafael je kmalu zaspal, toda Gabriela je ozka postelja hudo razburjala. Skušal se je obrniti, a ni šlo. Zaradi tega je ustal. «Kam greš?* ga je vprašal Rafael, ki se je zbudil. «Grem se malo obrnit,» je menil Gabriel. Nebeški ventilator. Gospa Suzana, kakor pravijo, ni bila naj-vzglednejša boljša polovica svojega ti j/.a. Zato ni bilo čudno, da je bil njen mož Pankracij neprestano hudo ljubosumen. Pa je usoda hotela, da se je lepa Suzana na svojih krivih potih nevarno prehladila. Tako hudo ljubosumen je bil Pankracij, da je celo, ko je Suzana umirala, zahteval od nje, naj mu vsaj sedaj pove, ali mu je bila res vedno zvesta. je premišljal Peter. «Se že spominjam. Tako hitro se je obračala v grobu, da jo sedaj uoprabljamo za nebeški ventilator ...» Starost se mora spoštovati. Gostilničar: «Priporočam vam to gosjo pečenko, gospod. Pr.ed njo se morate odkriti!* Gost (ko je pokusil): Prav imate, starost moramo spoštovati.* Raztresenost. Hlapec: cProfesor Rastresnik, ki sem ga davi vozil na kolodvor, mi je pomotoma dvakrat plačal vožnjo. Ali naj mu preveč plačano vrnem?* Gospodar: «Kaj še? Ce je tako pozabijiv, ga terjaj še enkrat!* Samospoznanje. Učitelj: «Naštel si mi že skoro vse domače Živali razen ene, ki ima ščstinaste dlake, je umazana, se valja po blatu in se potepa po sosedovem dvorišču. No, Tonček?* Tonček (sramežljivo): «To sem jaz.» Razsoden sinko. Sinko: «Mama, v malih oglasih berem, da iščejo statiste za neko dramo. Kdo pa so ti ljudje?* Mati: «Veš, to so takšni možje, ki na odru ne smejo govoriti.* Sinko: «Potem bi se pa naš atek lahko takoj javil.. .* Kupčija s kletvicami. Na cesti so se igrali otroci. Pa je prišel mimo gospod in baš slišal, kako se je tak paglavec pri-dušil prav po drvarsko. Gospoda je to zelo zabolelo, pa je poklical k sebi fantička, izvabil od njega obljubo, da ne bo nikdar več storil kaj takega, ter mu podaril dinar. Ko je nekaj dni pozneje isti gospod korakal po dotični cesti, je pritekel k njemu isti paglavec in mu ves vesel pripovedoval: cGospod, danei pa znam še hujšo kletvico, ki je gotovo vredn® deset dinarjev.* Ne bo potrebno. Žena (ne baš lepotica): (Gašper, na vsak na«' čin boš moral dati napraviti zaveso na oknu ko^j palnice, zakaj na nasprotni strani stanuje sedaj mlad mož, ki lahko vidi sem, kadar se kopljem.>5 Mož: «Mislim, mislim, če te to enkrat videl^ da si bo dal napraviti zaveso on .. .» Med prijateljicami. Gospa Brencljeva: (Poznate zavod za nego vanje lepote?* 51 Gospa Sršenova: «Da, tudi jaz sem zahajal« tja pol leta.* Gospa Brencljeva: «No, že vidim, da se ne iz plača...» Vsaka beseda 50 par. Naimanjg znesek 7 Din. Zenltnl oglasi, dopisovanja ta trgovski oglasi vsaka besed« 1 Din. Za po£il]anje ponudb In dajanje naslovov Se posebej 2 Din. Znesek je priložiti naročilo. Oglasni oddelek .DOMOVINE.. Liubllana. Prešernova ulica št 4. Telefon St3492. Želodčno tinkturo preizkušeno, proti zaprtju in drugim težkočam želodca, priporoča dr. G. Piccoli, lekarnar v Ljubljani. 93 Oblastveno koncesionirana Dnevno 200, 300 dinarjev in še več lahko zaslužite z delom v Vašem domačem okraju. Znamko za odgovor.