AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING daily; newspaper CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, OCTOBER 1, 1942 leto xlv. — vol. xlv. j„ei« I jji ' -A i P nm1 , v ------ 81 še Vedno potiskajo Nemce nazaj severno od ^esta. V enem oddelku mesta so Nemci napredovali. Rusi so pobili v Kavkazu 8,000 Ri flici vsipljejo ogromne tomuncev. % »aPre oskv a, l. okt. — Nemške divizije tankov so včeraj nekoli- jjPjedovale v severozahodnem predmestju Stal-ingrada, dočirn , °b črnem morju popolnoma razbili eno romunsko diviziji ' !!cemer je padlo najmanj 8,000 romunskih vojakov. ip> %etnci so napredovali pri Stalingradu samo v enem delu, trdi Poročilo in to šele potem, ko je stopila v boj ena: cela divizija tankov. Sd potrebuje naj-J^ tisoč mož za Jsko mornarico |trgovska mornarica na-,A0sadko in za Greater M .ie določena kvota ' atcpo mora dobiti do 25. -'"-.Tri države: Ohio, J ln Michigan morajo g - mož trgovski raorna-n°vo moštvo je potrcb-2 iz-naj- ladje, kater 4 adjedelnice kar ;t ecn0 dogotovijo ladje-| 2 0 tri trgovske ladje na fe lad-^e ->e treba ime" l>iw.V . Ro "ovo posadko, wajo nove ladje nobe-, "lena ■ 8 o jiv v s k o mornarico se \ m°ške, ki so stari 17 lym Mesecev, pa do 35. se.treniraj" I j,ta čas plačo""$50 na flvP1 80 Pa nameščeni M z* mesečno plačo od 00 na mesec. Jem ni Uo treba Tem služiti v ixnicah- Vj.tl postaja se nahaja k POslopju, 1720 Eu- | so: m k ,fV Nh naselbin Chin V 1&J, & a hm |0 o h cAVe ^lomii °8lavi icago, m, _ John Je. l4- sept. zlomil ro-Ce 111 se pobil na glavi. JJ Geržel je 20. t. m. °račiti Deseto- ulico ; in zadel jo je avto, nogo in jo hudo ni drugod po tele. \\ Pa- — Dne 15. t. % U,mrla Terezija Jaki, !ce' Jpra 59 let in doma Wg0 ] Ameriki je bila 36 ^ai et vodila trgovini 4Jpušea dva * ke in sestro. S>ro-_— w Sasite vojake! V1fla se opetovano izPolnijo kupon, k?11 na 3. strani da- sinova, % ' naJ. Sa izpolnijo Hodijo v cerkvi. Le Slo dognati natan- s,." fant e-Vi, to v-vojakov iz .ter zapisati njih ![Vvi]min«ko zastavo, ki v cerkvi v nede- ^iNančkov , V^k , otroke k pevski Iv \ na V^ajo so prose-pevsk Sloven Recher vaje za bo- brivec ti J- oktobra Ave. Oh *7 0 < zvečer "Z velikimi izgubami se je sovražniku posrečilo potisniti nazaj naše čete v enem sektorju/' se glasi poročilo. "V tem boju je izgubil sovražnik 15 tankov, 14 motornih vozil in dva bataljona vojakov." V istem času pa ima ruska ofenziva na nemško levo-krilo nad Stalingradom vedno večje uspehe. Rusi so zopet iztrgali Nemcem neko važno višino in odbili nemški napad na neki drugi. Osišče je nazadovalo na fronti južno cd Novorosiska ob Črnem morju, kjer je bila najbolj tepena romunska gorska divizija. Izgubila je 8,000 mož, 25 topov, sedem tankov, 75 strojnic, 50 motornih vozil in dva skladišča municije. Poročilo pristavlja, da je prišel en oddelek romunske pehote k Ruscm in se vdal,... ,. " Na srednji kavkaški fronti kjer skušajo Nemci doseči oljna polja pri Grozniju, so Rusi do-zcUaj odbili še vsak nemški napad. -o- Favelfcevo gospodarstvo Gospodarsko stanje na Hrvaškem je brezupno. Skoro ničesar ni mogoče več kupiti in draginja je ogromna. Prebivalstvo prejema dnevno po 123 gr kruha, ki je napravljen iz mešanice 80% koruze in 20% pšenice. Delavci prejemajo dnevno po 200 gr kruha. Masti, mesa, obutve in obleke ni mogoče dobiti. V veliki modi so čevlji z lesenimi podplati. Kdor hoče nove čevlje kupiti, jih seveda dobi samo na nakaznico, prinesti pa mora v trgovino svoje stare čevlje, ki jih tu popravijo in na nakaznico prodajo. Kmetje ne zaupajo hrvaškemu denarju in čeravno je Pavelič uradno določil tečaj kune napram dinarju ,v razmerju 1: 1, kupujejo na črni borzi dinarje po 1.50 kune za 1 dinar. Po nemškem vzorcu so tudi v germansko-laški koloniji — v takozvani "neodvisni" uvedli prisilno delovno službo. V smislu novega zakona je to nekaka pomožna gestapo. V smislu uredbe "podpirajo, branijo, in spopolnjujejo v zaledju delova nje hrvaške oborožene sile." Poleg tega imajo skrbeti za to, da se redno opravljajo vsa poljska dela. -o- Kupili so! Pri družini Mr. in Mrs. Chas. Lausche, ki je znani slovenski odvetnik, so včeraj kupili zalo hčerko prvorojenko. Mati in dete se dobro počutita v, St. Lukes bolnišnici. Mlada mamica je iz poznane Knausove družine, 1052 E. 62. St., ata pa iz poznane Lauschetove družine, 6119 St Clair Ave. in član odvetniške firme Locher, Green & Woods Srečna starša imata svoj lasten dom na 213. cesti v Euclidu. čestitke ! Švicarski listi o situaciji Italije Ob priliki druge obletnice vstopa Italije v vojno so švicarski listi posvetili temu dogodku precejšnjo pažnjo. Prav posebno so si izposodili Mussolinija, ki so mu očitali vse ogromne napake, ki jih je napravil v teku zadnjih petih let. Kaj je še ostalo ocl Italije? se sprašujejo listi. Kakšna je razlika med Italijo in ostalimi zasedenimi evropskimi državami? Odgovor je zelo enostaven: poleg tega, da Italijani stradajo in da delajo za Nemce, morajo za nje tudi umirati. Kakšni so izgledi za Italijo, če zmagajo Zavezniki oziroma če zmagajo Prusjaki? Tudi ta odgovor je enostaven: v obeh slučajih je usoda Italije in njenega j cesarstva — zapečatena. -o- Nov grob ■ Po dolgi in mučni bolezni je umrla v bolnišnici Mary Va-enčič, stara 66 let, stanujoča na 1408 E. 33. St. Bila je vdova. Tukaj zapušča sina Jo-sepha in Antona, brata Antona Marinec v Coloradi in več sorodnikov. Rojena je bila v va-sn Lisac, fara Jelšane na Primorskem, kjer zapušča brata kor ga je želela administracija,' ™ ,, , . , v . ampak se je zedinila na posre- !Ml fUrlaill tlOCCJO rodnAc^^W ^-lilvlm- | ^^' iZP°d J™* cent poJjftKim pnaeiKom na vi Protifašistično gibanje na smo, kot je bila 1. januarja 1941 vrhu izdatkov, ki jih je imel farmar z obratovanjem farme. let ter je bila članica društva Majka Božja Bistrička., št. 47 HBZ. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave. v soboto zjutraj ob 9:30 v cerkev sv. Pavla in potem na Kalvarijo. Naj počiva miru, preostalim sožalje. Stanley Zaucha umrl V Mestni bolnišnici je umrl Stanley Zaucha, rodom Poljak, tar 57 let in stanujoč na 952 E. 69. Place. Zapušča ženo, šest sinov in tri hčere. Pogreb bo v soboto zjutraj iz Želetovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Kazimir j a. Vlada je ustavila prodajo ; rabljenih avfnik koles | in notranjih tubov Washington. — Z namenom, da varčuje s kavčukom, je urad za kontrolo cen prepovedal prodajo vseh obrabljenih avtnih koles in tubov. Odredba bo v veljavi toliko časa, da se dogotovi racionirjanje gazolina. Rabljena kolesa bodo prav tako pod vladno kontrolo kot so nova ali prevlečena." | Ta odredba in pa najhitrejša dovoljena brzina 35 milj na uro v vseh 48 državah stopi danes v veljavo. Kot za noya in prevlečena kelesa bo treba dobiti dovoljenje tudi za nakup obrabljenih avtnih koles. | .-o— | Senat je sprejel proti inflacijski predlog Washington, 30. sept. — Se-natna zbornica je z 86 proti 4' glasoyom sprejela proti-inflacij-| ski predlog, ki daje predsedniku oblast postaviti maksimalne ce-1 ne farmarskim produktom in de-j lavskim plačam. Senat ni sprejel predloga, ka-j Delavne Lenarda\ je bil do svoje poškodbe izvrsten mehanik. Pa mu je zmečkalo reko in je bil ob zaslužek. V hišo se je nas elila revščina. Za slučaj se je zavzele: družba za pohabljene, katere vzdržuje Community sklad. Začeli so ga trenirati dela z eno reko. Sprva je delal po dve uri na dan, p: tem vedno dlje. V šestih mesecih je delal 40 ur na teden. Z levo roko je opravljal delo na stroju skoro taka dobro Uc>t prej z obema. Dobil je delo v obrambni industriji in njegov zaslužek je zdaj dober, družine. je zopet srečna in zadovoljna. Vse podobne slučaje omogočite vi, ki a ar ujete v Community sklad, ki vzdržuje podobne dobrodelne agencije. Kampanja bo trajala cd 19. do 29. oktobra. Vsak naj daruje no svoji moči. Zajci so obrodili Ohijski lovci bodo imeli letos za kakih 10 odstotkov boljšo "letino" kot so jo imeli lansko leto. Zlasti bo več zajcev in fazanov. Lov na fazane in jerebice bo od 20. novembra do 5. decembra. Lov na zajce bo pa od 20. novembra do 5. januarja. Lov na race in gosi je od 26. septembra do 4. decembra. Mnogo sreče, fantje! »S H'S M Naši vojaki |SB BS Ps Y torek je odšel služit Strica Sama in sicer se je vpisal v mornarico 17 letni Raymond Kocjan, sin. Mr. in Mrs. Andy Kocjan iz 15926 Whitcomb Rd. Raymond je bratranec štabnega narednika Edvard Zalarja iz 1038 E. 70. St., ki se nahaja doma na dopustu do 8. oktobra. Vso srečo Ti želimo, Rajko, in pa zdrav po-vratek. fa te (a Nobene stvari ni vojak bolj vesel kot pošte od sorodnikov, prijateljev in znancev. Spomnite se jih večkrat vsaj s kako kartico. Ako vojaki ne pišejo domov pogosto, se ne smemo čuditi, ker pač nimajo dosti časa na razpolago. p® te m Kot pravijo poštne oblasti, je čas do 1. novembra, da pošljete vojakom preko morja božične pakete. Do 11 f untov se sme po slati. Zavoj ne sme biti nad 42 palcev dolg. Pošljite samo take stvari, ki se ne pokvarijo, torej jestvin ne pošiljajte. Zavoj naj bo trden, da se ne zmečka. fe p« Pa V ameriško mornarico se je vpisal George Panchur, sin znana družine George Panchur iz 829 E. 143. St. Poklican, bo 15. oktobra. Vso srečo, Georgie! Ba Ka PQ Včeraj je odšel k ameriški mornarici Joseph Potočnik, sin Mr. in Mrs. Frank in Mary Potočnik iz 976 E. 69. St. Odšel je za treningo v Great Lakes, 111. Dobro srečo, Joe! £0 pea pa Iz Fort Bragg, N. C., se je oglasil vojak Louis Elovar. Naroča pozdrave , vsem prijateljem in znancem. Njegov .naslov je: Pvt. Louis Elovar, Btry "A," 2nd Bn., P. S. T., Rgt. F A. R. C., Fort Bragg, North Carolina. IBB SB t® Zadnji petek je odšel k trgovski mornarici v N. Y. 20 letni Ignacij Zupančič, sin Mr. in Mrs. Ignacij Zupančič, ki vodita znano Pauline's Tavern na 5379 St. Clair Ave. Mno£o sreče in zdrav povratek! Kanada je poklicala pod j Odsek poslanske zbornice nu^-wH«™,,, preiskuje dobičke živil Primorskem zavzema čezdalje večji obseg. Vodstvo tega gibanja je v celoti v rokah naših slovenskih rojakov. V zac]njem času so stopili v boj tudi Furla-ni, katerim je fašizem prizadejal mnogo zla. Furlani so objavili svoj politični program, katerega cilj je, da bi bili tudi oni po končani vojni priključeni Ve-iki Jugoslaviji. Pogajanja, ki so jih njihovi zastopniki vodili s Slovenci, so se nanašala predvsem na kulturno avtonomijo, ki naj bi je bili deležni Furlani v novi Jugoslaviji. Zdi se, da je bil formalno dosežen sporazum. Furlani, ki pod Italijo niso smeli uporabljati in razvijati svojega jezika, so postali v zadnjih 20 letih močno narodno zavedni in poskušajo furlanščino dvigniti na nivo književnega jezika. Zlasti marljivi so mlajši, ki vidijo v Jugoslaviji vsa jamstva za kulturni in gospodarski obstanek svojega rodu. -o-- 20 šolarjev in 2 učiteljici ubiti od bomb London. — Ko so včeraj nem,-ški bombniki napadli neko mesto v južni Angliji, so bombe porušile tudi neko šolo. Izpad razvalin so dozdaj izvlekli trupla 20 šolarjev in dveh učiteljic. Ob času napada je bilo v šoli 70 otrok. -o-- Taylor v konferenci s španskimi diplomati Madrid. — Myron Taylor, ki ga je bil poslal predsednik Roosevelt k papežu Piju v posebni misiji, je imel 45 minutni razgovor s španskim zunanjim ministrom Francisco Gomez Jordana, ko se je vrnil iz Rima. Pobiranje asesmenta Tajnica društva sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ bo nocoj od 6 do 7 v stari šoli sv. Vida v svr-ho pobiranja asesmenta in drugih društvenih zadev. samskih moških in vdovcev brez otrok, ki so stari 19 let, je bilo poklicanih v armado. Prej so morali v armado samci in vdovci od 20 do 40 leta starosti. -—o-- Obe stranki napovedujeta zmago pri volitvah Washington. — Republikanska stranka napoveduje, da bo imela po novembrskih volitvah večino v poslanski zbornici. Obratno so si pa demokratje sve-sti, da ne bodo obdržali samo sedanje večine, ampak da bodo isto celo zvišali. Republikanci pravijo, da bodo izvolili večino vposlansko zbornico, potem pa bodo čekirali zapravljanje novega deala, odpravili nesposobnost v vladi ter pohiteli doseči oni srečni dan, ko bodo prišli naši fantje zopet domov. —-o—- Teta štorklja Teta štorklja se je oglasila pri družini Mr. in Mrs. Charles Baum, 15619 School Ave., ter jim pustila za spomin krepkega sinkota, ki je tehtal ob rojstvu 9 funtov in 11 unč. Mati in dete se dobro počutita v University bolnišnici. Tako sta Mr. in Mrs. George .Panchur prvič postala stari ata in stara mama. Čestitamo! Washington. •— Poljedelski odsek poslanske zbornice že šest mesecev preiskuje problem far-marskih cen in dobička, ki ga delajo prekupčevalci na račun farmarja ali na račun odjemalca. Odsek bo zaslišal samo še načelnika urada vojne industrije, Nelsona. Od njega hoče zvedeti odsek pojasnilo, ker se je nedavno izjavil, da v Ameriki ne bo pomanjkanje živeža. Obratno je pa poljedelski tajnik Wickard izjavil, da bo pomanjkanje živeža, ako se ne bo kaj ukrenilo radi pomanjkanja delovnih moči na farmah. Odsek skuša zmanjšati razliko, kar dobi farmar za svoje pridelke in kar mora plačati odjemalec za iste v prodajalnah. --o- Hitler napoveduje zavzetje Stalingrada Berlin, 30. sept — Adolf Hitler je danes govoril nemškemu .narodu ter mu zagotavljal, da bo vzel Stalingrad. Dalje je Hitler izjavil, da je Nemčija pripravljena na drugo fronto, kjerkoli jo bodo zavezniki odprli. -o- Seja čričkov V petek zvečer ob 7:30 bo seja staršev Čričkov. Seja bo v šoli. Vsi starši so prošeni, da se gotovo udeležijo. POUK V ANGLEŠČINI ZASTONJ ODRASLIM! šolski odbor bo letošnjo zimo zopet odprl tečaje za pouk v angleščini odraslim. Tak natečaj bodo odprli tudi v Norwood Library v pondeljek 5. oktobra ob eni popoldne. Pouk bo vsak pondeljek, torek, sredo in četrtek od ene do treh popoldne. Ob pondeljkih in sredah bo pouk za one moške in ženske, ki ne znajo ne citati ne pisati angleščine in za one, ki jim gre to še težko od rok. Ob torkih in četrtkih bo pa pouk za one, ki si želijo izboljšati znanje v angleščini, da bodo lahko čitali knjige in časnike ter da bodo lahko pisali pisma svojim otrokom, ki so v službi Strica Sama. Ti tečaji so zlasti pripravni za one, ki delajo ponoči. Ako pa ne morete obiskovati tečajev, kot zgorej označeno, se zglasite pri učiteljici Mrs. McCarthy v javni knjižnici, 6405 Superior Ave. in vam bo uredila druge ure. Mrs. McCarthy bo prav vesela, če se bodo priglasili njeni stari učenci in učenke, ž njimi pa naj pridejo tudi novi. A^A.vx.-VA«^ ! .x™.'■>> ^r.1 »iilgiiriilMiiirtMfllrf V v 1117 St. Clair Ave. AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor Published dally except Sundays and Holidays Cleveland. Ohio. NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalclh: celo leto $6.50, pol leta $3.50 četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c -——---/---- SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall $7:50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months __Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878.___ «^Sj*>83_No- 230 Thur., Oct. 1, 1942 Mr. Oto Habsburg je govoril IV. Dalje pravi Mr. Oto Habsburg v svojem govoru v Union College v Schenectady, N. Y.: "Danes je avstrijski narod bolj združen kot kedaj prej!" Kdo je združen? Avstrijski narod? Kateri "avstrijski narod" pa? Ali avstrijski nemški narod, ki je toliko let gojil med seboj pangermanske težnje in tako pripravljal pot Hitlerjevemu pohodu proti jugu? Dalje pa, ali ni bila cela Avstrija še v desetem stole'tju vsa, skoraj prav vsa samo slovenska zemlja? Berite Erjavčevo knjigo "Slovenija in Slovenci" in poglejte tam njegove zgodovinske zemljevide! Ali ni bila še v 13. stoletju več kot polovico še slovenska? Na Dunaju samem je bila četrtina prebivalstva slovanskega, češkega in slovenskega. Cela Koroška, cela Štajerska, polovico Solnograške, velik del Tirolske, vse je bilo slovensko. Kdo je toraj ta Otonov "avstrijski narod?'' To je samo ponemčena slovanska kri vsaj 80%, slovenska najmanj 60%. Avstrijska dežela je ponemčena slovenska zemlja, ukradena z nasilnim ponemčevanjem Slovencev in z naseljevanjem Nemcev iz Reicha, in sicer s prevarami, z izdajstvi, s krvjo, s krivicami, s samim trpljenjem ubogega Slovenca. Kar poglejte imena krajev, rek, gora, vasi, mest! Kar poglejte imena tega "avstrijskega naroda!" Schuschnigg, Globotschnigg, Brauchitsch, Seunig itd. In to naj je danes "avstrijski narod?" Ali ne kriči ravno ta "avstrijski narod" ravno Otonu v ušesa o strašnih krivicah!, ki jih je Avstrija delala Slovencem? Da je moral Slovenec postati izdajalec svoje lastne matere, svoje lastne krvi, svojega lastnega jezika? Ima taka država pravico do obstoja ,sedaj do obnovitve? Da, Mr. Oto Habsburg je mlad človek in je nedolžen nad vsemi temi krivicami. To mu radi priznamo. Toda mora pa nujno upoštevati vse te krivice, katere je vršila njegova družina nad Slovani in nam ne sme zameriti, če se bomo z vso silo in z vso odločnostjo ustavili vsakemu poskusu, da nas spravijo vnovič pod tako vlado ali v zvezo s tolikim svo jim osemstoletnim sovražnikom. Njegova dolžnost je samo, da vse to obžaluje in nosi na sebi kazen za grehe svojih prednikov, katerih Slovani nikdar ne bodo pozabili, posebno Slovenci jih ne bodo in ne bodo smeli! Trpljerije prebivalstva bivše Avstrije danes mu pa samo dokazuje, in dokazuje celemu svetu, vsem narodom, da se na svetu vse krivice gotovo prej ali slej izmaščujejo in se morajo izmaščevati nad vsemi, ki jih delajo, pa naj bo to posameznik ali narod. To je naš slovenski odgovor Mr. Otonu Habsburg na njegov govor. K sklepu pravi v tem govoru tudi zelo neokusno: "da sta dve trdnjavi tega upora: cerkev in kmet." Da, največji zločin bivše Avstrije je bil ravno v tem, da je prisilila tudi posamezne cerkvene kroge, da so ji morali služiti kot hlapci pri tem ponemčevanju Slovencev. Koliko tisoč Čehov in Slovencev je ravno radi tega izgubilo svojo vero očetov in ljubezen do katoliške cerkve, dasi cerkev kot taka ni bila vsega tega prav nič kriva. iKoliko čeških in slovenskih rodoljubnih duhovnikov je moralo prestati strašno trpljenje radi svojega narodnega čuta in svoje ljubezni do naroda in jezika in zemlje. Vendar pa slovenski narod jasno vidi, da je pa zato ravno slovenska duhovščina bila tista, ki mu je ohranila slovensko samobitnost, slovenski jezik in narodnost. Inteligenca po mestih mu je nemškutarila, ker so jo nemške šole v Sloveniji okužile s strupom proti lastnemu narodu, slovenščine ni pisala ffi ne govarila, smatrala jo je za "kmetavzarski" jezik. Samo podeželjska duhovščina mu je ohranila jezik naroda po svojih cerkvah in v svojih nedeljskih šolah. Škofje kakor veliki Slomšek, Jeglič, duhovniki kakor Einspilerji in Ehrlichi so svetle zvezde narodne zavesti, so junaški borci za slovenski narod in njega obstoj proti temu načinu ponemčevanja slovenskega naroda. Ko bi bil Mr. Oto Habsburg vse to povedal svojim sošolcem v Union College v Schenectady, "bi bilo edino pravilno, bi bila resnica in bi pomagal, da se bo v prihodnje svet tako uredil, da bo kaj takega enkrat za vselej nemogoče na svetu, pa bo mir. Veliko uslugo bi naredil celemu svetu pri delu za trajen mir in za zmago nad krivicami in potujočeva-njem tudi malih narodov, kar je njegova Avstrija vse tako kruto stoletja gazila in tako pripeljala ves svet v današnje strašno gorje. BESEDA IZ NARODA Glasbena Matica STARA DEMOKRATSKA NAVADA Clevelandski demokratje so si zopet oblekli staro sraj co in so si zopet v laseh. Guvernerski kandidat McSwee ney se je namreč odzval vabilu demokratskega ženskega V nedeljo 4. oktobra priredi naša Glasbena Matica predstavo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ju in sicer opero "Seviljski brivec." Cenjeno občinstvo je prav prijazno vabljeno, da poseti to predstavo. Pridite od blizu in daleč, prepričana sem, da vam ne bo žal. V resnici bo to program, da takega še nismo videli in ne slišali v Clevelandu. Želim in prepričana sem, da se bo odzvalo tako veliko število naših rojakov, kot lansko leto ob enaki prireditvi Glasbene Matice. Upam, da bo dvorana nabito polna zgoraj in spodaj. Dajmo našim pevcev in pevkam priznanja vsaj s tem, da se odzovemo vabilu k predstavi, kadar jo prirede. Vsi moramo vedeti, da taka prireditev stane veliko dela in truda. Za operno prireditev je potreba veliko vaj, večer za večerom. Trudni se vračajo z vsakdanjega dela zvečer domov in potem pa hite k vajam. Vse to delajo iz veselja do naše lepe slovenske pesmi in zato, da nam pokažejo, kaj mi Slovenci premoremo. Od lanske operne prireditve so dali ves čisti preostanek za naše zasužnjene brate onstran morja, torej so se trudili zastonj in zato pa je sedaj naša dolžnost, da jih tudi mi podpremo in izkažemo hvaležnost s tem, da si takoj preskrbimo vstopnico za nedeljsko operno prestavo. S tem jim bomo vsaj malo povrnili njih trud, da ne bodo razočarani ^prihaja:li na oder in peli praznim stenam. Ni pa samo to, da bi povračali njim, ampak bomo tudi sami imeli par ur izvanrednega razvedrila in užitka. Pomisliti pa moramo tudi to, d,a naša kulturna društva imajo dovolj stroškov s takimi prireditvami in kdo naj jim pomaga kriti vse to če ne ravno mi. S takimi prireditvami so stroški in taki, da mi še pojma ni- j mamo o tem. Torej stopite ta- j -- koj v prodajalno Mrs. Makovec ! V sredo 2. septembra je odšel v Slovenskem narodnem domu k vojakom naš sin Tony Zelez-in si preskrbite vstopnico o nik. Tem potom se želiva prav ; in lepega, ki bo v nedeljo 11. oktobra. Mi vsi vemo iz lastne izkušnje, da je molitev potrebna za naše zveličanje in za prošnje k Bogu, da bi nas uslišal v vsak. dan jih molitvah. Posebno pa sv. obhajila, ki so darovana z našimi prošnjami, so skoraj vselej uslišana. Za to pa, ali bi ne bilo lepo, če bi se vsi starši, bratje in sestre naših vojakov na ta dan, ki bo posvečen vojakom, spominih svojih dragih pri mizi Gospodovi? Da pa boste lahko povedali svojim sinovom in bratom ali možem, da ste darovali zanje sv. obhajilo, je naše društvo dalo tiskati lične kartice, ki so kot voščilne kartice in so v kuvertah in te boste lahko poslali s svojim podpisom njim. Te spominke boste lahko kupili od nedelje naprej za samo pet centov, kar nas v resnici stanejo. Pred kratkim sem se razgo-varjal z nekim slovenskim vojakom in sem mu povedal, kaj imamo v mislih. Ta mi je takoj povedal, da se takega spominčka ne bo branil noben vojak. "V vojnih časih smo," mi je rekel, "molitev in sv. obhajila darovana za naš srečen povratek, pomenijo za nas dosti več, kot kakšna posvetna darila, če mi pošljejo denarja, ki ga skoraj ne rabim, ker smo tako zaposleni, ga kljub temu hitro porabim; če dobim kakšna druga darila, jih tudi z veseljem sprejmem, a so s časoma pozabljena; toda molitve in sv. obhajila pa pri Bogu v nebesih podpirajo naše prošnje venomer." Tu ste slišali mnenje samo enega vojaka, torej ali ne bi tudi vi pomagali kakemu vojaku? 63 tako želite, naj bo v nedeljo H. oktobra sv. maša ob pol devetih obiskana v polnem številu, da bo naša cerkev nabito polna in naj bi sleherni šel tudi k sv. obhajilu. Pozdrav, Michael Kolar. STATEMENT OF THE OWNERSHIP, MANAGEMENT, CIRCULATION ETC., REQUIRED BY THE ACT OF CONGRESS OF AUGUST 24. 1912. AND MARCH 3rd, 1933 of "AMERIŠKA DOMOVINA," published dally except Sundays and holidays in Cleveland. O., for October 1st, 1942. State of Ohio, Cuyahoga Co. SS. Before me, a Notary Public in and for the State an^ county aforesaid personally appeared James Debevec, who, having duly sworn according to law, deposes and says that he is the Editor of "AMERIŠKA DOMOVINA," and that the following is to the best of his knowledge and belief a true statement of the ownership, management etc, of the aforesaid publication for the date shown i'n the above caption, required by the Act of August 24, 1912, as amended by the Act of March 3, 1933, embodied in Section 537, Postal Laws and Regulations, printed on the reverse of this form, to wit: 1. That the names and addresses of the publisher, editor, managing editor and business managers are. Editor. James Debevec, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.; Publisher: Victor Knaus, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.; Managing Editor: James Debevec. 2. That the owners are: James Debevec, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, Victor Knaus, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. 3. That the known bondholders, mortgages, and other security holders owning or holding 1 per cent or more of total amotfnt of bonds, mortgages, or securities are (If there are none, so state): None. 4. That the two paragraphs next above, giving the names of the owners, stockholders and security holders if any, contain 'not only the list of stockholders and security holders as they appear upon the books of the company but also, in cases where the stockholders or security holder appears upon the books of the company as trustee or in any other fiduciary relation, the name of the person or corporation for whom such trustee is acting is given; also that the said two paragraphs contain statements embracing affiants full knowledge and belief as to the circumstances and conditions under which stockholders and security holders who do not appear upon the books of the company as trustees, hold stock and securities in a capacity other than that of a bona fide owner, and this affiant has no reason to believe that any other person, association, or corporation has any interest direct or indirect in the said stock, bonds, or other securities than as so stated by him. 5. That the average number of copies of each issue of this publication sold or distributed, through the mails or otherwise, to paid subscribers during the twelve months preceding the date shown above is 8,400. Signed: JAMES DEBEVEC. Subscribed and sworn to before me this 29th day of September, 1942. (SEAL) A. Haffner, Notary l^blic My commission expires Aug. 23, 1945. Zanimiv nemški dokument Zahvala prijateljem pravem času, kajti vstopnice so vse rezervirane. Poslušajmo naše lepo slovensko petje vsaj sedaj, dokler ga še lahko, saj ne vemo, kaj nas bo doletelo prihodnje leto in ali se bomo še lahko udeleževali takih prireditev ali ne. Vsem rojakom kličem iskreni dobrodošli in na svidenje v nedeljo pri operi "Seviljski brivec" v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Tončka Jevnik, članica Glasbene Matice -o- Izredna slovesnost pri sv. Vidu iskreno zahvaliti vsem znancem in prijateljem ter odbornikom in fantom od godbe fare sv. j Lovrenca, ki so mu priredili tako lep in prisrčen poslovilni večer 31. avgusta. Najlepša zahvala naj bo na tem mestu izrečena kuharicam: Mrs. F. Stražar, Mrs. A. Blatnik ter gospodičnama Zupančič, ki sta tako prijazno stregli. Zahvaljujeva pa se tudi vsem, ki so se udeležili poslovilnega večera na našem domu 21. avgusta in sicer: Rev. Al. Bazni-ku, sorodnikom in prijateljem, posebno pa lepa hvala kuharicam ki so pripravile vsega in tudi stregle pri mizah in te so: Mrs. F. Silbitzer, Mrs. C. Solar, Mrs. J. Novak, Mrs. J. Cvelbar. Naj vam bo na tem mestu iz- V nedeljo 11. oktobra bo pri ari sv. Vida posebna slavnost, ki bo združena s skupnim obha-i rečena prisrčna zahvala in lju-iilom Zveze društev Najsvetej-j bi Bog naj vam povrne vsem šega Imena. Pred sveto mašo,, skupaj. Vam hvaležna oče in ob pol devetih tisto jutro, bo i mati namreč blagoslovljena in razvita spominska zastava, katero je podarilo fari društvo Najsvetejšega Imena pri fari sv. Vida. Na tej zastavi, ki bo 6x10 čevljev velika in iz modrega blaga ter belo obrobljena, bo velika Anton in Mary Zeleznik. Filozof Diogen Neki Atenec je opazoval filozofa Diogena, kako je stal na bela zvezda, ki nas bo spominja- Akropoli pred nekim kipom in ga (Nadaljevanje.) Zopet pa ne smemo misliti, da je med partizani in četniki (Mihajlovičevimi vojaki) tudi posebna vojna. Morda tu pa tam, v splošnem pa ne. Oboji se zavedajo, da jim gre za isti končni cilj — za osvoboditev domovine. Vendar se v tako stvar radi vpletejo razni zasebni motivi, strankarske malenkosti in take reči. Četniki in partizani so se marsikje med seboj lepo sporazumeli, pa je kdaj pa kdaj spet prišlo do nesporazuma in delovanja na svojo roko. Znaki so, da se take reči še tudi danes gode. Kar se tiče Slovenije pa najbrž tudi drugih krajev, so gotovo največ krivi Italijani in Nemci sami, da se partizani kot taki še vedno drže v slovenskih gorah. Stiki z Mihajlovičem so sicer že dolgo časa precej živahni, toda videti je, da slovenski četniško usmerjeni šumarji niti časa nimajo, da bi se v tem smislu pravilno organizirali. Prvič niti med seboj posamezne skupine, v raznih pogorjih nimajo rednih stikov, drugič Italijani in Nemci poganjajo v gore neprestano nove in nove ubežnike. Saj je videti, da okupatorji ne skušajo iztrebiti v prvi vrsti šumarjev, ampak se namesto tega znašajo nad prebivalci raznih vasi ob vznožju gor in na njihovih obronkih. Menda se boje boja z oboroženimi šumarji in jim gredo s pota, kjer le morejo. Svoje "junaštvo" razkazujejo po deželi s tem, da požigajo vasi in pobijajo mirno prebivalstvo. Razume se pa, da vsaj moški nimajo posebnega veselja čakati doma, ampak beže v gore. Če prej ne, ubeže vsaj tisti hip, ko je vas že zapisana svoji žalostni usodi. Skrajni jad in globok obup gre s takimi v gore in v takem razpoloženju kaj malo sprašujejo, kdo je pri vodstvu oboroženega odpora. Najbližje vprašanje jim je: Kako se morem čim prej maščevati. To tudi nam ni težko razumeti. se je pridružil Nediču in take reči. Obtoževali so ga, da noče imeti nbbene zveze z vlado v Londonu, da paktira s partizani in kaj vem, kaj še. Nekateri so nedavno tega opazili, da ni nič več slišati o Mihajlovičevih četniških nastopih, ampak samo še o nastopih partizanov. Vse to je nov dokaz za gornjo trditev, da je- vse preveč posameznih interesov in teženj, ki se med seboj križajo in ustvarjajo nesporazume. Mi-hajlovič se po vseh poročilih močno trudi, da bi spravil vse v eno smer, toda če se mu še ni posrečilo, pač ni njegova krivda. Menda si lahko predstavljamo, v kakšnih težavah je sam. S tem pa ni rečeno, da se stvari ne zboljšavajo iii ne urejujejo. Nasprotno prav mnogo upanja je, da bodo vsa ta trenja še pravočasno prenehala. Glede Slovenije same lahko navedemo konkretne stvari. Letos v maju so vsi Slovenci brez razlike političnega li drugačnega prepričanja ustanovili tako-zvano "SLOVENSKO ZAVEZO" in izdali oklic na narod. Sami pravijo da so v tej zavezi združeni vsi — od Rabe do Soče, od koroških planin do Jadrana. V svojem oklicu se zavezujejo k vsestranskemu sodelovanju v vseh rečeh, zlasti glede dela za končno osvoboditev. Ves narod poživljajo, naj se brezpogojno podredi v obrambnem delu zakoniti jugoslovanski vojski pod vodstvom Draže Mihaj-loviča. Naravnost se izražajo, da je smatrati vsakega za izdajalca narodnih koristi, kdor bi na svojo roko podvzemal gibanja, ki skušajo slovenski narod odtrgati od Jugoslavije ali od jugoslovanske vojske. Iz tega razloga tudi čutijo domači uporniki, da je dolžnost vseh Slovencev — pridružiti se upornikom. Agitacije ne manjka, pride pa tudi do nasilnih "naborov." Nekateri nočejo zraven, ker čakajo, da se domači odpor podredi Mihajlovi-cu, ker pa še vedno ni izvedeno v večji meri, tako je podobno. Na ta način pride tudi do med-sebojnir trenj, kar pa znajo | okupatorji kar najbolje izrabi- čelnilc Miller pravi, da je kandidat McSweeney s tem izdal pravoverno demokratsko stranko. McSweeney pa pravi: brat mi mio, koje vere bio, to je, da demokrat je demokrat, pa naj bo Gongwerjevec ali Millerjevec in da potrebuje glasove vseh. Če se bodo zdaj demokratje pulili za suho kost, bo 3. novembra zopet pogoreto. la na naše fante — farane — prosil za denar. Drugi dan ga je j tJ_ Zato toliko vpitja s strani vojake. Pod to zvezdo pa bo | zopet videl, kako je prosil za os'išča 0 —slovenskih komuni-označena številka, ki bo kazala, kešček kruha. Ko ga je videl še Vse na- faranov-vojakov, ste prošeni, da vej mi, modrec, kako moreš biti mesto da bi se vse usmerilo v izpolnite kupon, ki je na drugem mestu današnjega lista ter ga potem oddajte pri glavnih vratih cerkve sv. Vida v nalašč zato pripravljeno skrinjico. Sedaj pa še nekaj posebnega tako neumen in prositi kameniti en0 samo strugo, v veletok Miki p. ki te vendar ne more niti sli- hajlovičevega četništva. šati, ne uslišati?" "Da bi mi ne bilo hudo, če mi človek odbije prošnjo," se je glasil odgovor. Pa saj so se pojavile celo trditve, da Mihajlovič že davno ni več na pravem stališču. Bil je obtožen, da je izdajalec, da To je vsekako velik korak do prave urejenosti razmer in veselo poročilo med tolikimi bolj ali manj žalostnimi. Ni še znano, kakšen odziv je našel ta oklic med narodom na splošno, toda če bi ne bila tla pripravljena, bi gotovo tak oklic ne mogel zagledati belega dne. Prav tako je opaziti, da se razmere bistrijo v južnih krajih brez ozira na to, pod katero "oblast" kak kraj spada. Povsod prihajajo jugoslovansko usmerjeni Jugoslovani do prepričanja, da je upanje na uspeh le v najstrumnejši enotnosti. Na eni strani Kvizlingi. ki po zgledu Paveliča in Nediča gredo s polno paro z okupatorji, na drugi pa Draža Mihajlovič in njegovi ljudje. Kot taka je znana današnja Jugoslavija v zunanjem svetu in le kot taka more imeti svojo veljavo. '---------^ To mora vsakdo uvideti, d« J ^ gleda nanjo od blizu ali od Tj leč. Zato je jasno, da se ^ (J ne sme oddaljiti od tega ^ ^ la in ne sme začeti z raz" dvomi in pomisleki, če fl0^ kod prihajajo drugačne J>°v ^ '"e. Le kdor sam v sebi ni trd^; ; Dj bo dal zavesti s prave Pot^ bii le tisti, ki nima življenjske ^Ho snje, ne računa z dejstvo®- ta] se tudi pri najboljši stv^n r otrc javljajo ljudje, ki skušaj lati zgago in ribariti v Tir * * * M Naj že enkrat konča®"; Jjjom i mimogrede poglejmo se_ , krat na zapisnik gestap0 t k ga učnega zvezka. rf i • Dvojega smo se iz "Jega ;> učili, kako so se Nemci ^ Jo f prej temeljito pripravil'^ jj sla je divjanje nad ubogi®' %{ venci. Cele mesece napwN k, ?1 imeli izdelane načrte, i el>a do izpraznili brežiški i" ^ okraj. Najkasneje v n'a fj 1(j?to bilo že vse na papirja oV?!» ijtiPr; je zgodilo v oktobru i" ^ ; a ]< bru. Brez dvoma bi zve ^ ^o pa mam jHu dveh listov prišlo več blaga. , Pa so še vedno med dje, ki pravijo: Saj t0 goče, saj vsa tista P°r0C' ., resnična, saj je vmes ^ odstotkov propagande. p tj^ Drugič nam je dal ^ nik možnost, da _ "'f^vi d ro drugo poročilo iz ^ ^ovaj bolje razumemo. Ne *to Se ga razumemo, dal nam ^ j pisnik tudi priliko, c ^ ^ marsikaj povedali, ka' ' -\ara vsakemu znano. ^je* |.t)0jd( Ni vselej na mestu, ^ rt]jS|. pove. Marsikatero P01,^ M ga ta ali oni dobi, je %?>, sebi zelo zanimivo m^gj ^V nost z zanimanjem ci ^ mif da ni vse primerno *» Q ličas. Ko pa nanese P f> '■■ .] skop misli, da Je j vodo ter ukaže, še bolj dvigni0', dviga in dviga 400 čevljev nad mo nanjo topove 1 li sesujemo.' ^! se tff ga * razi" mu _ 3 novic<' trde"-J poti- > ^ tvoi«i laj0 kam io še 2AKLAD v srebrnem jezeru "'ehand je prikimaval. ® si je pomagal zelo 0; h Ua Je vzel vse konje s dvajset ljudi, in sled razločna, da bi jo mu bili v napotje, ker K J * Itako 0tr°k. Otežkočil nam je .(0;anie in bo pridobil L?88, Prehitel nas bo!" J brat se morebiti moti!" pomnil Winnetou. "Tisti C got(?v° ni takoj zapu- 1» ;ap0V Jjfe Taila, prej je še šel ■ t? iuioPredoru' kaj se je zgo- Cvimi ljudmi-Ce « njegovi sledi, bo ! ei * sem- da sluti moj ap;j S Pravilno," je priznal maj"I Sto nasje °pa" pa se seveda nemu- *ti.. ;1 odtod.ker s°mu n "J le u, .vede« pa mislim, da ga še v* č t^^^o, če se takoj od- •j Sf. Za »Jim. D^JfiJI?' brat naj premisli, to " oi »>] l ko j za njim! V »io J;0ramo iti prej, na s nf>d ^ KJer potrebujejo našo J ^ : dan borne izgubita ** i? utri lahko kren mo za r^j ^ cel „ do1" i k, da» bo pred nami!" *** Cal Wi»netou. t* V Zverin! j«1 ar 111 "f- ^Dljati časa «Cavn°st d^llL^mo." jflO j'» |eH> roje aHif iii" m"11 eri3, prevroča.' da ® namenjen, ni nam i |S?" M ŽaimTIIIITHTTITTITimmTITTTIttlTtim robi j al Cumison River, na drugi pa Elk Mountains — gorovje rodu Elk —. Planota je bila poraščena s kratko, ostro travo, drevja in grmovja pa ni bilo videti, kakor daleč je segalo oko. Človek je na divjem zapadu vajen srečati izredne in čudaške postave, za tistimi štirimi jezdeci pa bi se bil tudi najbolj razvajen poznavalec zapada začuden ozrl. Eden je jezdil krasnega vran-ca, kakršne najdeš le pri nekaterih apaških rodovih. Jezdec ni bil ne prevelik ne premajhen, ne predebel ne presuh, pa njegovo mišičasto telo je pričalo o moči in vztrajnosti. Njegov od solnca ožgani obraz je obrobljala kostanjeva brada. Usnjate legginse je nosil, obšite z resicami, lovsko suknjo iz mehkega, belo ustrojenega usnja in dolge škornje, ki so mu segale črez kolena. Na glavi je imel širokokrajni klobuk iz polsti, za vrvico pa zataknjena ušesca sivega severnega medveda gris-lyja. Široki, iz jermenov spleteni pas je bil poln nabojev, dva samokresa in bowieknife so tičali za njim, dva para podkev z vijaki sta visela ob njem in četvero skoraj okroglih iz slame spletenih copat, opremljenih z jermeni in zaponkami. Take copate naveže westman konjem na kopita, kadar je treba zasledovalcem zabrisati sled. Od leve rame k desnemu boku je visel iz močnih jermenov spleten lasso in krog vratu na svileni vrvici mirovna pipa, okrašena s perjem kolibrija. V desnici je držal kratkocevno puško čisto posebnega ustroja, na hrbtu pa je visela dolga, težka dvocevka, ena tistih redkih, ki so jim prej pravili medveda-rica. Ampak saj z iska-k Srebrnemu fes • moj brat, da je Omenjen k Srebrne- Mislili or, dvi železniško bla- Mfli izr°Pati> da bi P1'"uVtfW,0r°dje' ki ga potre-\ lih,-. ,Jo dovolj in streliva jav1, i '%r|; gnejo zaklade. Pa « f. !L 1 e* V lts7 Jim ni neobhodno <) .'t(> A, ' m iieuuiiuunv i IkJTvij° lahko od lova, mm - X T !;i]q ce jim ga bo % ' Slvga bodo spotoma °7 i i 1 da Pojdejo k poši;en aH nepošten ' P^fi? j(W Nič" jih ne pe 'j \ ^ _ vflijji \2 ^ejmo po njiho sled begun boU5 * leki in ob njej na- !;iifU So' trampi ob-J1' gotovo cornel, Se do t^ drevjeui in gr-Va> kjer je opazo-da so se morali ^l*nii Se je jn ^oj >1 I' 1 11 'VaPr0ti Bush Creeku, iko nedv'omno priča-}S i-T^ni h Coloradu , ferebrnemu jezeru. Se vrnili rafterji sta * inženjer in % pri«la Opisani westman je bil Old Shatterhand, ki si je na divjem zapadu pridobil svoje bojno ime Shatterhand. ker je z golo pestjo pobil nasprotnika na tla. Poleg njega je jezdil majhen, suhljat možiček, gladko obrit in oblečen v dolgokrako črno suknjo, okrašeno z ogromnimi, zelo svetlimi gumbi. Na glavi mu je čepel velikanski ženski, tako zvani amazonski klobuk z dolgim peresom. Hlače so se zaman trudile, da bi mu segale črez kolena, prekratke so bile, in gole noge so tičale v starih, močnih, robato zakrpa-nih črevljih, z velikimi mehi-kanskimi ostrogami. so na. eT if ca z njim, da , jetnike v Fort IVI, iji' kjer je bila V: ect Potrebna. Se Peš vrnili v She- do ampov H 'so VtlEado dobili oro- Sij ",s Do". v!aku, > „>1 A? d"3 ' ! Y 1» Y »"V ^ J 'P: Orožja pa je imel možic na sebi kar celo zalogo, da s tako bojevito opremo njegov prijazni, dobrodušni obrazek kar nič ni bil v skladu. Ta možek je bil gospod Heliogabalus Morpheus Franke, ki so ga njegovi prijatelji in znanci imenovali Hobble Frank, ker je na posledicah rane šepal. Za njima je jezdila nad šest črevljev dolga, silno sloka postava na starem, nizkem mezgu, ki, se je zdelo, komaj nosi jezdeca. Prav kakor Hobble Frank je nosil hlače, ki so bile oči vidno pomerjene mnogo krajšemu, pa zato mnogo krep-kejšemu človeku. Tudi njggove noge so tičale v usnjatih črevljih, ki so bili že tako zakrpani in pošiti, da je že kar krpa na krpi visela, in vsak od njegovih črevljev je tehtal najmanj pet do šest funtov. Život mu je ode-vala srajca iz ustrojene bivol je kože, ki pa prsi ni pokrivala, ( kei" ni bilo na njej ne gumbov o^u ^kajevali tram- ne zaponk in ne zank. Rokavi so ^ j6 \ 0 ^ovitem udaru,! mu segali komaj črez lakte, ^t^islil Winnetou, j Krog vratu si je ovil volneno Trampi so ,.y . , strogo za-V JJakih. Tudi Old >zC?žba je zasedla ilvS s a Eagle Tail- "aCo G na konjih vrni-medte ■ \KUtem že razzve" D^jna Eagle Tailu • vlaki, je pri- trampom ki|7alstvo dajal pred-kij. je čakalo po iV^fr K' Tail 30 dra: i V5 V v, J četrtma jih 'iSri.y doru. In še da- Mojim rojakom v Go-wanda, N.Y. Minulo je 18 let, odkar se je spodaj podpisana z družino priselila v prijazno slovensko naselbino Gowanda, N. Y. Takoj po priselitvi sva z soprogom Georgem odprla trgovino z grocerijo. Ker pa ni bilo takrat med rojaki nobene slične trgovine v naselbini in ker so nama šli rojaki na roko, nama je bilo treba kmalu poiskati novih prostorov, ker prostori na Palmer ulici so postajali premajhni za vsakdanje potrebščine naših odjemalcev. Nove prostore sva torej dobila na Beech ulici ter pričela moderno trgovino. Vsa družina je bila začasno srečna ter zadovoljna. Sreča mi pa ni bila tako naklonjena v družinskem življenju, kot v trgovini. Kmalu po prihodu na Beech ulico mi je pričel bolehati soprog in po par letih končno podlegel bolezni. Kmalu po smrti soproga je pričel bolehati starejši sin George, ki je tudi po par letih trpi jena umrl v najlepši dobi življenja. Kakor je navada j-e bila tudi naša družina pri slovenskih društvih v Govvandi. Nikoli ne bom pozabila "bratske" podpore od strani Slovencev. Ne sa-no, da so nekateri prečuli noči in noči pri bolnem soprogu ampak tudi pozneje pri sinu Georgu, tudi mnoge lepe vence cvetlic so darovali obema, družine, samci in razna društva. Najbolj nepozabljiva je pa teh gowandskih rojakov tolažba v mojih grenkih urah žalosti. Tako sem bila prisiljena zadnja leta voditi trgovino z edinim sinom Frankom, katerega je pa Stric Sam poklical k vojakom za obrambo svetovne demokracije. vsem rojakom v naselbini znani Slovenec Joseph Zelnik, ki ima izkušnje v tej obrti. Kakor hitro so pa rojaki ter rojakinje izvedeli o moji prodaji trgovine, in mojem načrtu selitve v Cleveland k sorodnikom, so tajno delovali za prireditev meni poslovilnega večera. Vedno dobre prijateljice in odjemalke v trgovini, mi nikakor ne gre v glavo, da so mogle Mrs. Pavlin, Mrs. Buschay, Mrs. Dekleva, Mrs. F. Klancer, Mrs. L. Klancer st. in ml. ter še nekatere druge vse tako tajno narediti in me zvabiti na 29. avgusta v Slovenski dom, kjer je bilo že preko 100 mojih odjemalcev ter prijateljev v dvorani. Prisedla sem z sinom Frankom k obloženim mizam vsa presenečena. Stoloravnateljica Rose Matekovich se zahvali, vsem navzočim za udeležbo. Solze radosti so mi zalile oči, ko so mi člani gowandskega "Krožka" podarili krasen šopek cvetlic, ki mi ga je s kratkim besedilom izročila Eleanor Matekovich, mala Jennie Wid-goy poslovilni cake ter stoloravnateljica Rose Matekovich razna druga darila meni in sinu Franku. Sledili so razni govorniki toda, ko je prišla vrsta na mene, sem hotela več govoriti ali od veselja ginjena nisem mogla tako povedati, kot sem pričakovala. Sedaj, ko sem prišla v Cleveland k sorodnikom so me vsi z veseljem sprejeli. Upam in želim, da bom imela toliko prijateljev tukaj, kot sem jih imela v Gowandi. Željo pa gojim, da vas gowandske Slovence ob priliki obiščem, ter najdem vse v zdravju in veselju in nadalje tudi želim, da poj dete mojemu nasledniku v trgovini Joseph Zelniku in njegovi soprogi na roko, kakor ste šli meni in moji družini. Dragi mi rojaki v Gowandi; Ostala senii končno > sama m ni mi preostajalo drugega, kot sedaj, ko sem se od vas pošlo trgovino prodati, ker nisem mo^vila, se vam tem potom zahva-gla zmagovati dela dolgih ur V|ljujem vsem za podporo v trgo-trgovini. Trgovino je prekupil vini, za vsa človekoljubna dela v mojih urah žalosti, za poslovilni večer meni in sinu Franku in vsem, ki ste me spremili na moji poti v Cleveland. Kar mi je bilo v moči z družino sem vedno skušala pomagat društvom in sedaj ako ravno bom oddaljena od vas v osebi, misli mi bodo vedno med vami v Gowandi. Bodite mi pozdravljeni in tisočkratna vam hvala za vse od moje in sina Franka strani. Mrs. Josephina Samson, 1234 E. 172. St., Cleveland, Ohio. -o- Wickham Steed o Jugoslaviji London. (JIC) — Družba slovenskih novinarjev je priredila včeraj popoldne takozvani ust-meni časopis. Govoril je g. Wickham Steed, slavni britanski publicist in veliki prijatelj naše države, o mukah in težavah začetkov Jugoslavije iz let 1905. do 1918. Predavanju so prisostvovali predsednik vlade g. Slobodan Jovanovič in večina drugih članov vlade. Dvorana jugoslovanskega doma je bila natrpano polna naših ljudi, ki so pozdravili prihod g. Steeda z iolgotrajnim ploskanjem. Predsednik društva, g. Mih. 3. Petrovič, je v lepih besedah pozdravil g. Steeda kot enega najslavnejših časnikarjev in iskrenega branilca demokracije in britanskega liberalizma. G. Petrovič je med drugim dejal: "Potrebno je povdarjati predvsem, da Jugoslavija danes ni več nekaka strokovnjaška iznajdba, izmišljena od diplomatov zbranih okoli zelene mize — kar bi marsikdo želel misliti. Ta naša država ni plod zmagovalčevega diktata iz prejšnje vojne, temveč živo dejstvo — ideal mnogobrojnih pokolenj najboljših sinov v Srbije, Hrvaške in Slovenije. G. Petrovič je nato predal besedo g. Wick'hamu Steedu. Ko je stopil na govorniški oder, so ga navzoči še enkrat navdušeno pozdravili. G. Steed je improvizi- MALI OGLASI Delo bi rad Delo išče mož, sposoben za vsako delo; najraje v resta-vrantu, ali hotelu, ali za varuha na farmi. Kdor ima kaj primernega, naj se zglasi na 988 E. 61. St._(232) Poceni naprodaj Naprodaj je preša za grozdje, tone. Dalje karpenterska miza in ena lovska puška dvocevka. Vse se proda za polovično ceno. Zglasite se na 960 Wheelock Rd. (Oct. 1, 3.) ral precej dolgo, zanimivo in živahno predavanje. Poročal je naj preje, kako je kot dopisnik Times-a s primerno intervencijo rešil Supilo-a madžarskih oblasti, ki so ga bile obtožile agitacije. Na ta način se je pobližje seznanil z jugoslovansko idejo. Potem je govoril o veliki važnosti reške rezoluci-je iz leta 1905. Steed zatrjuje, da je ta rezolucija silovito razburila nekatere osebnosti na Dunaju, a da je bila tudi Madžarom zelo neprijetna. Začele so se proti Supilo-u spletke v cilju, da ga očrnijo. "Takrat je živel v Zagrebu," je dejal predavatelj, 'grof Sabe-gilio, zelo zanimiva klerikalna csebnost. Dovolite mi, da poseženi nekoliko nazaj v preteklost. V onem času je priredil zagrebški nadškof velik banket, med katerim je Supilo sedel poleg gospodarja. Nenadoma je stopil v dvorano duhoven nižje vrste in sedel k isti mizi, postavil svoj stol poleg Supilo-a, ter ga vprašal: — Ali verjamete vi v Boga? — Supilo je takoj spoznal, čemu to vprašaje in je odvrnil: — V kakšnem smislu stavljate svoje vprašanje, objektivno ali subjektivno? Ako mislite objektivno, vam moram povdeati, da vsi filozofi na svetu dozdaj še niso uspeli dokazati, da bog obstoja. Subjektivno pa verujem v Boga, kakor tudi vi sami. — Takšne so bile v teh dneh razmere. Preskočim 10 let v leto 1916., ko sem potoval preko laško-švicarske meje. Mislil sem, da bo zanimivo seznaniti se z je- | plača ^ ure, povrhu overtime. Mora- ... ... . . . JO predložiti dokaz o ameriškem dr- zuiti, ter z njihovim naziranjem žavljanstvu. Ako so zaposleni na voi- o vojni in politiki, kajti v Rimulnem delu- naj se ne Plašijo. Soba se odda Odda se čedna soba za 1 ali 2 fanta, s hrano ali brez. Zglasite se na 7511 Cornelia Ave. ___(231) Natakarica se sprejme Sprejme se takoj natakarico za ves dan ali samo za delni čas. Zglasite se na 747 E. 185. St., po petih popoldne. (232) BORING MILL OPERATORS Ako ima.lo izkušnje na velikih horizontalnih ali vertikalnih LARGE PLANER OPERATORS SLAB-MILLER Jetniki iz Missouri državne jetnišnice so pripravljeni stopiti v armado Stricu Samr takoj po prestani kazni. Slika, nam jih predstavlja pri vojaških vežbah na dvorMu jet-ranice. Vežbajo se po eno uro dnevno. m h Jo v tistih kra- duhvito izve- m ■X 0 V A V11- i Hal- So Se počasi in H ' P° gorski pla-na eni strani ob- ruto, ki bi njeno prvotno barvo niti najboljši strokovnjak ne spoznal. Na koničasti glavi je tičal klobuk, ki so mu pred mnogimi leti kedaj nadeli častni naslov cilinder iDaije prihodnjič.) pravijo, kar črni papež danes' dela, bo delal beli papež jutri. Zaprosil sem torej za sprejem I pri glavnem generalu jezuitov v ženevi. Stavil sem mu nebroj vprašanj, a bilo je, kakor da sploh ne razume. Vprašal sem ga, ali bo rimsko katoliška cerkev osnovala svojo bodočnost na dinastiji Habsburžanov ali Hohenzollern-cev, ali raje pomagala narodom do svobode in si na ta način zaslužila njihovo hvaležnost. Ker je bilo videti, da ga pogovor ■ploh ne zanima, sem nenadoma - prožil vprašanje: — Kaj pa de-ia grof Sabegilio zdaj v Zagrebu? dejal: — Vi ga poznate? Mislil sem, da nikdo ne ve, da je on tam. — Vprašal sem ga dalje: — Ali pomaga Hrvatom ali Habs-fcuržanom ? Leta 1916. so se ukvarjale zelo čudne sile z našim jugoslovanskim problemom. V svojem nadaljnjem razlaganju neposrednih činiteljev in dogodkov, je g. Steed opisal značaj delovanja Supilo-a in njegovih tovarišev. Povedal je, da so predvsem stremili za tem, da se Avstro-ogrska uredi na federativni način. "Takšna federacija bi se bila proti vila -evropski vojni, toda habsburški duh in njegovo geslo — Divide et impera — je preprečil vse. Habsburžani niso hoteli sloge med svojimi narodi. Bolj jim je ugajalo nekakšno ravnovesje nesloge. Najprej so zatirali enega svojih narodov, | potem se mu pa skušali prikupi-; ti s tem, da so začeli preganjati' še druge." (Dalje prihodnjič.) --o----I WELLMAN ENGINEERING 7000 Central (232) Preša naprodaj Proda se enotonska preša na rjuhe; v dobrem stanju; vse priprave zraven. Po nizki ceni. Vprašajte na 1177 Norwood Rd. (230) Delo dobi cperatorica za Beauty parlor v slovenski trgovini in naselbini. Naslov izveste v uradu tega lista. (231) Na delo se sprejme Takoj se sprejme operatori-Takoj se je spremenil in co za Beauty parlor. Istotam se sprejme žensko za čiščenje. Zglasite se na 6111 St. Clair Ave. (230) Stanovanje v najem V najem se odda stanovanje 5 sob in kopalnica. Odda se odrasli družini. Vprašajte na 1010 E. 70. St. (230) RE NU AUTO BODY CO. D82 East 152nd St. Popravimo vaš avto in prebarvamo, la bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding! J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenvllle 3830._ FR MIHČIČ CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdicott 9359 6% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za oblak. Odprto do 2:30 zjutraj Slon, ki živi v živalskem vr- East 61st St. Garage PRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 Se priporoča za popravila In barvanje vašega avtomobila. Delo točno m dobro. __ Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. tu, potrebuje 200 funtov sena J ^^ e^^^DEiovAL- dnevno. niča NAGROBNIH SPOMENIKOV Narednik Frederick J. Rich iz Erie, Pa., je prejel odlikovanje "Purple Heart od .general majorja Carl M. Spatz-a, poveljnika ameriške zračne sile v Evropi. Slika je bila posneta nekje v Angliji. Narednik Rich je bil pri poletu nad Francijo ranjen. Prosimo vključite sledeče ime v listo in končno število vojakov iz fare sv. Vida, ki bo označeno na spominski zastavi v cerkvi sv. Vida. Ime in priimek ................................................................................................. Army ................ Navy ................ Marines................ Coast Guard Naslov doma .................................................................................................... Sedanjo bivališče vojaka (če znano) ..............................................................:........... Se bom udeležil sv. obhajila 11. oktobra z društvom Najsvetejšega Imena (da ali ne) ................ Se bom udeležil maše ob 8:30 v nedeljo, 11. oktobra (da ali ne) ........................ Bom kupil spominsko karto (da ali ne) ................ Izpolnite ta kupon in gai oddajte pri glavnem vhodu v cerkev sv. Vida. j_ V. J. KRIŽANOVSKA: PAJč EVINA IZ RUŠČINE PREVEDEL IVAN VOUK i! _ Ne gre za besedo, ampak vzeti pomočnika in začeti s preža namen, in bivšemu lakaju ne obrazovanjem Vsesvjatskega, t. dovoljujem, da bi me učil, kaj j. najprej je treba izgnati ro-naj delam. Žal mi je, če sem parsko zalego, ki se je tam te užalila, ko sem te imenovala , vzgnezdila. Derevnin se je za-svojega "gosta." Bog mi je pri-i hvalil, se naslonil s komolci ob ča, da te nisem nameravala ža- mizo in se zamislil; njegovo obličje je izražalo skrb. — Zelo sem vam hvaležen, Milica Jurjevna za izkazano mi zaupanje, toda ne vem, če bom zmogel delo, ki mi ga nalaga- liti in te smatram tu za gospodarja kakor sebe za gospodinjo, toda morala sem tako nastopiti, da bi se ta podlež ne ščitil s teboj. Ne mrmraj, moj dragi medved, — je pristavila j te? Vi si ne morete niti pred- in se poredno nasmihala, — ves dobiček je na tvoji strani: tu te jaz sprejemam kot gosta, pri tebi pa so me sprejeli kot sovražnika. Grof ni mogel zatajiti smeha. — S teboj je svet izgubil čudovitega odvetnika in vedno imaš dovolj razlogov. Toda pustiva Libermana z vsemi njegovimi glupimi izzivanji, zaradi katerih so morali trpeti ubogi delavci. Tudi nje bi bila morala pogostiti . . . — To bi bila tudi napravila, če bi bili tu istočasno z ruskimi delavci: razjezilo pa me je, da so se vsilili na prvo mesto, in potem še kantor s svojim zborom ! . . . Nekaj dni je prešlo mirno in veselo. Milica in grof sta posa-čala sosede, pregledovala posestvo, ki je bilo tako obsežno in bogato, da se je grof čudil; staviti, kaj se tu godi in kako težko bo pregnati od tu nemško zalego. Kakor s pajčevino so omrežili vso okolico in imajo vse v rokah. Povsod imajo zveze, a njihova odkrita predrznost se studi vsakemu poštenemu človeku in tako trdno so med seboj zvezani, da je človek brez moči napram njim, zlasti ker jih državna uprava odkrito ščiti. — Kaj? Torej mislite, da je nemogoče spraviti proč teh gospodov? — Nikakor! Je že mogoče pregnati jih in to tudi moramo storiti, toda borba bo dolgotrajna in težka, ker po se trdno vgnezdili tu ter imajo v svojih krempljih naše kmete, katere silijo celo k izseljevanju; in ne preostaja jim drugega, kakor umreti od gladu, ali se upreti. Gledfe tega vam moram poveda- ščiti koloniste. Priznali so, da je bil junaški Fric pijan, Li-berman pa je plačal vse stroške in daroval nov križ. — Zaradi tega so bržkone še tako razkačeni, da se je bati pogroma? — je vprašala razburjena Milica. — Deloma. Toda razen teh neprestanih spopadov z Nemci vznemirjajo ubogo ljudstvo še druge krivice.' Bas sedaj se ljudstvo razburja zaradi neke zadeve, ki se vleče že deset mesecev, odpor postaja vedno hujši in bati se je hudih posledic. — O kateri zadevi govorite? Prosim vas, razjasnite mi to, Dmitri Pavlovič. — Stvar se je zgodila v keramični tvornici, kjer je za ravnatelja Krauze. Pred nekaj leti se je smrtno ponesrečil neki delavec; tudi njegova žena je kmalu potem umrla ter zapustila siroto. Bil je tp dvanajstleten deček, ki so ga .sprejeli v tvornico. Na svojo nesrečo je ubo,gi Osip prišel pod oblast nekega nemškega mojstra, ki ga je Krauze sprejel. Ta mojster, Leopold Hering, je po rodu Prus in se odlikuje po ne- verjetni krutosti napram ubogim vajencem, ki jih tepe ob vsaki primerni in neprimerni priliki. Osipa je imel posebno na piki, zato ga je neusmiljeno tepel po glav, dasi je bil Osip krotek, poslušen in delaven. Nekoč se je vrnil domov ves bled ter se tožil, da ga glava silno boli. Povedal je, da ga je mojster tako močno udaril po glavi, da je občutil,v kakor bi mu nekaj "zaškrtalo v mozgu." Nato je legel in se ni več vrnil na delo, črez pet dni pa je umrl med mukami; med umiranjem j je neprestano ponavljal Herin-Igovo ime, katerega je dolžil svo-Jje smrti. Ta dogodek je vzbu-jdil med delavstvom in mihaj-lovskimi kmeti, kjer je bil Osi-pov oče doma, veliko razburjenje. Na moje posredovanje so pozvali zdravnika, ki je mrliča ;obduciral in dognal, da je smr.t j nastopila vsled vnetja možgž(-j : nov, katerega vzrok je bilo .krvavenje in nabiranje gnoja za-; j radi gnojenja v levem ušesu, kar je zdravnik pripisoval [udarcem besnega Nemca. Stvar je prišla pred sodišče. Dasi se ni obtoženec priznal krivega, je nesramno trdil, da odkar je V tvornici, vedno tepe vajence, pa ni od tega še nihče umrl. Vkljub prizadevanju naklonjenih mu Nemcev ,ki so se potegovali za "svojega," je bil Hering obsojen na štiri mesece ječe. — Samo? Tukajšnji sodniki pač nizko cenijo človeško življenje,—ga je nevoljno prekinila Milica, toda Derevnin je ogorčeno zamahnil z roko. — V to zadevo se ne vtikam, dasi je vprašanje zase, ki vzbuja v narodu tudi odpor, o katerem sem vam govoril. Toda te dni bo Hering končal svojo kazen in govori se, da pride zopet na prejšnje mesto. Predvide|a-joč, da bo ta krvnik odslej še huje mučil izročene mu vajence, se delavstvo razburja in njih sovraštvo utegne odkrito izbruhniti. —i/Krauze si ga ne bo drznil zqpst s^ejeti, — je rekla Milica, nakar se je Derevnin zanii*-ljivo nasmehnil. — On si ne bo drznil! ? Na-' lašč ga sprejme, tudi proti vO-» lji ljudstva. — No, tedaj mu jaz to pre prehod v posest in razne toza-ti, Milica Jurjevna, da se že ne- so vzele devne formalnosti mnogo časa. Predno bi začela s -splošnim "čiščenjem,'' si je hotela Milica najprej vse ogledati, zlasti pa se posvetovati z Derevninom in očetom Nikandrom. Za sedaj se je omejila samo na to, da je za kaj časa bojim izbruha ljudske nevolje. — Zaradi Libermanovih podlosti? — Ne samo zaradi njega, dasi je on tu eden glavnih krvosesov; toda splošno sejejo ti pri-tepenci a svojimi zlorabami in menila del hišnega služabništva i krutostmi, nezadovol jstvo, tako • __JI__ : .. 4-iis4t i-» • • i *' J a z Rusi; odslovila je tudi hišno, ki je bila sžstrična Malvine Mi-lerjeve. Liberman je .molčal ter zatajeval jezo, ker je raču- na primer v tvornicah: v prvi je ravnatelj starejši sin Kraiizeja, Libermanovega pomočnika, V drugi Merderfeld, nečak boga nal, da nevihta preide; vkljub;tega šarlotentalskega koloni-temu, da si je v teku dolgih let j sta; oba sta velika podleža. Vsa nagrabil precejšnje premože- upravna mesta imajo Nemci, nje, se mu vendar ni hotelo za- cei0 polovica delavcev je prišla .... ,, . i _______j- »» . . . pustiti tega "toplega gnezda." Bivša kneginja Rep jeva se še vedno ni pokazala, a njen lepi Moric je odšel po opravkih v Jekaterinoslav. Nekoč sta grofica z možem obedovala v Turovu in Dmitri Pavlovič je prosil Milico, naj potrdi račune njegovega upravljanja in naj bi skupno rešila nekatera gospodarska vprašanja. Bila je soglasna s tem ter odšla z Derevninom v njegovo delovno sobo, medtem ko sta se grof in Kiti zabavala z igro. Ko je pregledala in potrdila račune in odobrila gospodarske načrte, je Milica izrabila priliko ter mu povedala, da namerava odsloviti Libermana in združiti upravo Vsesvjatskega in Turovega. V ta namen je pripravljena izročiti vso upravo Derevninu. Ako hoče, si sme VSE KARKOLI se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zob in enako, lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča. Uradni naslov: DR. J. V. ŽUPNIK vhod na 62. cesti, Knausovo poslopje. (Sept. 29, okt. 1, 5.) RAINEY INSTITUTE 1523 E. 55TH ST. HE 0992 Dnevni in večerni tečaji ŠIVANJE OBLEK, ROČNA DELA, KUHANJE. Vpišite se sedaj! Deset poukov za. $2.00 Zmožne In izkušene učiteljice vam bodo pokazale, kako si napravite svoje lastne OBLEKE in SUKNJE_ iz Nemčije in ti imajo vse mogoče prednosti. — Jutri obidem vse tvornice in napravim tam red, — ga je prekinila Milica, ki je vzkipela od jeze. — Vendar pa bodite previdni, Milica Jurjevna. Zadeli boste naravnost v sršenovo gnezdo. Predolgo časa so nekaznovano zlorabljali svoj položaj, zato so postali skrajno predrzni in dovoljujejo si naravnost neverjetne reči. Evo vam primera: Libermanov sin, inženir, je nedaleč od tu dobil izvrstno službo pri železnici; pogosto prihaja v Vsesvjatsko na lov in na oddih k svojemu očetu. Vsak njegov obisk se konča s kakšnim neprijetnim dogodkom, ker ta dečko se norčuje iz nas; Ob-strelil je s šibrami nekega dečka v nogo, potem pa se je izgovarjal, da je deček sam kriv, ker je tekel slučajno pred zajcem, ki ga je Fric hotel ustreliti. Nehote se mu včasih zgodi, da obstreli kmetovo živinče, — kravo, svinjo ali ovco, toda to je še nedolžna zabava. Lansko leto pa je v Mihaj lovki povzročil veliko nevoljo. Ta ne-sramnež je prišel neko nedeljo v vas in ravno pred cerkev, ko je ljudstvo hodilo od maše. Začel se je norčevati iz vernikov ter zasmehoval pravoslavje in svtenike. Ko so mu kmetje začeli odgovarjati, jim je začel groziti s puško, in da bi jim dokazal svojo spretnost v streljanju, je pomeril na križ na kupoli in ga prestrelil. Ljudska jeza je bila tolikšna, da je samo svečenik rešil podleža gotove smrti, malo je manjkalo, da ni izbruhnil upor. Toda stvar so pomašili po zaslugi nekega visokega pokrovitelja, ki D O Avstralski mehaniki pripravljajo ameriški bombnik B-2h pod nadzorstvom dveh ameriških letalskih častnikov. B-24 je-težke vrste bombnik, Mkršni so se udeleževali napadov na italijansko mornarico. Na trupu "bombnika, naslikane bombe označujejo število poletov, ki jih je bombnik že napravil. O o Ali iščete delo? Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV! SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ! Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini O 5= O D o Gornja slika nam nazorno križe včinek razstre ^ binske bombe, ki je bil« ravnokar izstreljena lZ ameriškega rušilca. Te vrste bombe so najncvar>1 viažnice podmornic. O Q O o D o (OBOI HOC I ■0 Richard C. Wilson, desni na. sliki, porode ted Press in marnger U. P. Hong Kong biroja». ^ ;f( \ g Baxter, ki jih vidimo na sliki sta bila pred kr° J ščena iz ujetništva, da sta se mogla vrniti zop \ Zed. države. Slika je bila posneta pred StanleV ■ in z njima je tudi ravnatelj iste._____Jjj gumiiiuiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiumisiiiiiiimii......................... j f Jos. Zcle> in fOGBEON) ZAVOD ^po1"*" Avtomobili ln bolniški vo? redno m ob vsaki url n» s Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo p°S Efjdlcot E 6502 ST. CLAIB AVENUE COLLINWOOD8KI E «52 E. 152D STREET ................................................................. URAD: -Tel.: ** ■o*"" mi"!!! » ■Je V % ŽENINI IN NEVEST^ Naša slovenska unij ska tiska1"" na vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina o HEO^' 6117 St. Clair Ave. 555555555555555555555555X5555