GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA SOZD ISKRA Številka 49- LetoKVIII - 20. december 1980 Na slavnosti v Palači federacije v Beogradu so v ponedeljek, 15. t.m. ob prisotnostni večjega števila uglednih osebnosti, med katerimi so bili tudi Sergej Kraigher, Lazar Mojsov, Vidoje Žarkovič in Veselin Duranovič izročili letošnje avnojske nagrade, ki jih je prejelo 16 posameznikov in delovnih kolektivov, med njimi je bila tudi naša SOZD Iskra. Pod kupolo velike dvorane, ki jo Z delom in ustvarjanjem so se poglabljale in še naprej razvijale temeljne vrednote naše socialistične revolucije. Najvišji dosežki kolektivov in posameznikov v znanosti, umetnosti, gospodarstvu in na drugih področjih življenja ter dela tvorijo v čedalje večji meri zvezo med revolucijo in delom ter ustvarjanjem čedalje bolj neločljivo. Znanstveniki in strokovnjaki, ustvarjalci v kulturi in umetnosti, so Predsednik skupščine SFRJ Dragoslav Markovič izroča predsedniku KPO SOZD Iskra Antonu Stipaniču avnojsko nagrado krasijo freske uglednih jugoslovanskih slikarjev Laze Vujaklije in Petra Lubarde ter številni mozaiki in tapiserije, je slovesnost začel predsednik odbora za nagrado AVNOJ Ali Shukrija, ki je poudaril, da so letos izmed 75 kandidatov, ki so jih predlagale vse republike in pokrajine, izbrali 16 lavreatov. Nato so posamezni člani odbora za nagrado AVNOJ prebrali posamične obrazložitve nagrajencev, nakar se je predsednik skupščine SFRJ Dragoslav Markovič obrnil na prisotne z naslednjimi besedami: „Že skoraj štiri desetletja gradimo našo socialistično samoupravno skupnost na temeljih, izraženih v sklepih AVNOJ. S ponosom lahko rečemo, da so koraki, ki jih je storila naša skupnost pod vodstvom ZKJ in Tita gigantski in da so rezultati ogromni. Jasno je, da v tem dinamičnem svetu, ki se hitro razvija pred nami, ki smo podedovali hudo breme preteklosti, zaostalosti in nerazvitosti, stoje še vnaprej velike naloge in še številni nedoseženi rezultati in cilji. Ta močan in vsestranski napredek je rezultat splošnega nesebičnega dela in ustvarjanja delovnilt ljudi, njihovega boja za napredek, bolj humanega, srečnejšega in bogatejšega življenja. Pogled v dvorano Palače federacije med govorom predsednika skupščine SFRJ DragoslavaMar-koviča skupaj z delavskim razredom in vsemi delovnimi ljudmi tesno povezani s celotno družbo in nosijo tudi posebne odgovornosti za nadaljnji napredek naše skupnosti. Nadaljnji razvoj naše družbe terja čedalje večje sodelovanje in ne-posrednejši vpliv znanosti in kulture tako v procesu uresničevanja tistega, kar je sklenjeno, kot tudi v spremljanju razvoja in določanja smeri nadaljnjega gibanja. To terja od znanstvenikov, da se čedalje bolj obračajo k potrebam samoupravne družbene prakse, da v družbeni praksi preverjajo utemeljenost svojih raziskav in trditev in da rezultate znanstvenih dosežkov vgrajujejo v samoupravni socialistični družbeni odnos. Razvoja naše družbe si ne moremo v samoupravnem, tehnološkem.in kulturnem pogledu zamisliti brez znanstvenega in kulturnega ustvarjanja. Kot potreba družbe v celoti se vključuje v splošni sistem socialističnega samoupravljanja. V tem procesu se po poteh samoupravnega interesnega organiziranja in svobodne menjave dela povezuje materialna proizvodnja in samoupravna družbena praksa z znanstvenim delom. Danes ustvarjalni dosežki v delih iz književnosti in umetnosti čedalje pomembneje prispevajo k spreminjanju zatečenega gmotnega in duhovnega stanja ter nudijo delovnim ljudem številne nove možnosti, spodbude in izzive, da se ustvarjalno izrazijo na področjih, kjer delajo. Ko postaja dostopno vsem in realnim možnostim slehernega človeka, ustvarjalnost v kulturi in umetnosti potrjuje svoj revolucionarni demokratični smisel - prispeva k osvobajanju človeškega dela in osebnosti ter na splošni materialni in duhovni ravni in razvoju. Letos je bilo več nagrad kot poprej dodeljenih za izjemne rezultate, dosežene v materialni sferi našega življenja. To je odraz pomembnih rezultatov, ki jih dosegamo v razvoju materialnih proizvajalnih sil naše dežele, delovnih rezultatov, ki jih dosegamo v vseh dejavnostih. S tem se razširja tudi bogata gmotna osnova in nastajajo ugodnejši pogoji za stabilnejši in hitrejši celotni družbeni razvoj. V tem izjemnem času. ki terja velike napore vseh naprednih sil naše družbe, da bi obvladali naloge m težave v razvoju vloge znanstvenih delavcev, umetnikov, novatorjev, organizatorje” proizvodnje in drugih ustvarjalcev je nagrada še posebej pomembna. Prejemniki nagrade AVNOJ kot najboljši prizadevneži pri izgradnji in izboljšanju našega znanstvenega, književnega, umetniškega in družbenega življenja, so tudi izgled, ohrabri-tev in spodbuda za tisoče prizadev-nežev širom Jugoslavije, ki se bore za družbeni napredek, za boljši in pravičnejši svet ter življenje." Po tem kratkem nagovoru je predsednik skupščine SFRJ Dragoslav Markovič izročil nagrade AVNOJ vsem nagrajencem. Plaketo in diplomo avnojske nagrade za letošnje leto je iz Markovičevih rok sprejel v imenu SOZD Iskra predsednik KPO Anton Stipanič, v delegaciji Iskre, ki se je udeležila te slovesnosti, pa sta bila še predsednik delavskega sveta SOZD Iskra Jože Čebela in predsednik KO sindikata SOZD Iskra Janez Kern. Po podelitvi nagrad se je v imenu nagrajencev zahvalil prof. dr. Rajko Tomovič, ki je dejal, da ne pomeni prejeti nagrado AVNOJ samo najvišjega priznanja za ustvarjalne prispevke, temveč, kot ime samo pove, so tudi družbena ocena, da so napori nagrajencev na ta ali drug način prispevali k izboljšanju vsega tistega, kar je vgrajenega v traj .e temelje naše skupnosti - bratstvo in enotnost, ena-. kopravnost, neodvisnost, samoupravnost. Nagrada AVNOJ nam kaže, da se pri nas čedalje bolj razvijata znanost in gospodarstvo. Treba je ustvarjati novo, lastno tehnologijo in izvažati znanje, za vse to pa je nujno potrebno povezovati znanost z gospodarstvom. D. Ž. Odbor za Nagrado Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije je na svoji seji dne 20. XI. 1980. podelil SASTAVLJENI ORGANIZACIJI ZDRUŽENEGA DELA »ISKRA« ELEKTROKOVINSKA INDUSTRIJA NAGRADO Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije kot posebno družbeno priznanje za ustvarjalnost in delo, ki ima splošen pomen za razvoj Socijalistične federativne republike Jugoslavije na področju elektroindustrije in izdaja o tem tole diplomo V Beogradu, 29. xi 1980. Številka diplome 211 PREDSEDNIK ODBORA Čestitali so nam Še vedno prihajajo čestitke iz domovine in tujine ob nagradi AVNOJ, ki jo je prejela naša TOZD. Tako je dekan fakultete za elektrotehniko Univerze Edvarda Kardelja iz Ljubljane Jožko Budin zapisal: „Ob podelitvi visokega priznanja, nagrade AVNOJ SOZD Iskra vam v imenu delavcev fakultete-za elektrotehniko v Ljubljani prav iskreno čestitam." J. A. Klingert iz Control Data Corporation iz Minneapolisa (ZDA) pa nam je poslal naslednjo brzojavko: ,Zelo nas je razveselilo, ko smo v Control Data Corporation zvedeli za veliko čast, ki vas je doletela z nagrado AVNOJ za leto 1980. Kot vidim, ste prejeli nagrado za izredne dosežke na številnih področjih vključno za inovacije na področju računalniške tehnologije. Kot predsednik skupnega poslovnega odbora Iskra -Control Data vam ob tej priložnosti sporočam/da smo ponosni, ker sodelujemo z vami in vas prosim, da naše čestitke posredujete vsem zaslužnim sodelavcem." Čestitke so prišle tudi iz Nacionalnega parka Plitvice, podjetja, Balkan iz Suve reke in daljše pismo iz kemijske industrije ,,Zorka' iz Šabca, v katerem so med drugim ob koncu zapisali: ..Prepričani smo, da je nagrada pripadla kolektivu, ki je to že zdavnaj zaslužil s svojim izjemnim prizadevanjem, da bi delovni ljudje obvladali dohodek v združenem delu in družbi, da bi se razvijali in izboljševali socialistični samoupravni odnosi in da bi se dosežki v znanosti in tehniki ustvarjalno uporabljali v procesu dela. Še posebej nas veseli, ker je to priznanje prejel kolektiv, s katerim ..Zorka" uresničuje uspešno dolgoletno poslovno sodelovanje. Izhajajoč iz osebne izkušnje kot dobitnik lanskoletne nagrade AVNOJ smo prepričani, da bo dano družbeno priznanje predstavljalo za vas močno vzpodbudo za dosego še boljših in i dragocenejših rezultatov pri delu in v razvoju." Delovno predsedstvo med govorom D. Markoviča Pospešiti akcijo za referendume V petek, 12. t.m. je bila skupna seja Koordinacijskega odbora sindikata SOZD Iskra, sekretarjev naših delovnih organizacij in odgovornih delavcev s področja planiranja v naših DO, na kateri so obravnavali priprave na sprejem samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD Iskra za srednjeročno obdobje 1981 — 1985 ter priprave za izvedbo referenduma o štirih samoupravnih sporazumih, ki zadevajo skupne osnove in merila za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v SOZD Iskra. Kot je znano, obsegajo planski dokumenti v bistvu tri akte in sicer temelje plana posameznih TOZD, ki jih morajo delavci v TOZD sprejeti na referendumih, dalje plan sam in program za leto 1981.'Ker so temelji plana SOZD Iskra v bistvu sestavljeni in usklajeni na podlagi temeljev plana sleherne TOZD je ta hip najpomembnejše sprejetje teh planov TOZD na referendumih po naših TOZD. Družbeno politične organizacije v Iskri kot njeni poslovodni organi so se domenili, da bodo referendumi o temeljih plana TOZD kot tudi referendumi o ostalih štirih samoupravnih sporazumih o delitvi OD potekali skupaj in to v mesecu decembru. In kaj je bilo doslej storjenega v tem smislu? Na sestanku so predstavniki sindikatov in planerjev naših DO poročali o akciji za referendume in stanje je naslednje: V naši največji delovni organizaciji, v Elektromehaniki iz Kranja, bodo imeli 18. januarja referendume po TOZD o temeljih plana, medtem ko bodo ostale štiri sporazume sprejemali na referendumih januarja prihodnjega leta. V DO IEZE bodo imeli referendume za vse sporazume, tudi za temelje plana, 24. decembra. DO Avtoelektrika iz Nove Gorice bo pripravila referendume za vse sporazume januarja prihodnjega leta, medtem ko bodo imeli v DO Široka potrošnja referendume o temeljih plana TOZD 16. in 17. decembra, ostale akte pa bodo sprejeli januarja skupaj še z nekaterimi akti lastne DO. DO Kondenzatorji iz Semiča bo imela referendume za vse naštete sporazume 26. decembra, enako tudi DO Zmaj, ki bo imela referendume za sprejetje vseh aktov že 16. decembra. V posebnem položaju je DO Iskra Commerce, ki ne more sprejeti temeljev plana toliko časa, dokler niso le-ti sprejeti po vseh TOZD, ker je IC pač organizacija skupnega pomena za celotno SOZD Iskra, zato bodo vse akte sprejeli po novem letu. V DO Zorin so temelje plana TOZD že sprejeli 11. decembra, 24. decembra pa bodo referendumi za ostale štiri akte. V DO Elektrozveze bo referendum za temelje plana 26. decembra, medtem ko bodo ostale sporazume sprejeli januarja prihodnjega leta. V DO Investservis bodo vse akte sprejeli na referendumu 24. decembra, medtem ko bo Šolski center iz Kranja sprejel temelje plana v prvi polovici januarja prihodnjega leta, ostalih štirih aktov pa ne bo sprejel, ker ureja to področje preko ustreznih SIS v svoji občini. In končno bo tudi v prvi polovici januarja v DO Avtomatika referendum za sprejetje vseh omenjenih aktov in sporazumov. Kot je bilo torej razvidno iz poročil posameznih DO v glavnem vse naše DO sledijo sklepom D PO, da naj bodo referendumi o omenjenih sporazumih v decembru letošnjega leta, vendar pa bo treba akcijo za referendume še pospešiti, ker bo le tako moč izdelati in sprejeti planske in druge dokumente za obdobje, ki je pred nami. q 2 x_____________________________________________________________/ Koliko za strateške razvojne programe Iskrine delovne organizacije so se s samoupravnim sporazumom o temeljih plana SOZD Iskra za prihodnje srednjeročno obdobje — podpisali ga bomo te dni — dogovorile, da bodo v prvem letu tega obdobja, torej leta 1981, združile za strateške razvojne programe 0,4 % od dohodka tekočega leta. Glede na predvideni dohodek celotne sestavljene organizacije, bomo tako združili najmanj 44 milijonov dinarjev. In o osnutku predloga za usmeritev tako združenih sredstev je na seji minulo sredo (10. decembra) razpravljal v Ljubljani področni kolegij za raziskovalno dejavnost SOZD Iskra. Pred seboj je imel tako imenovani osnutek predloga, kam vse naj bi usmerili denar in kateri so tisti strateško pomembni projekti, ki jim nameravamo v prihodnjem letu nameniti več pozornosti, torej vanje tudi več vložiti. Osnutek so pripravili na osnovi izrečenih interesov delovnih in temeljnih organizacij ter stopnje in-tegrativnosti posameznih nalog, seveda pa je najpomembnejšo vlogo odigrala prav Iskrina usmeritev v področje profesionalne tehnike, torej v strateške razvojne programe. Verjetno ni potrebno ponavljati, da bomo v prihodnje namenili največ pozornosti mikroelektroniki, pa sestavinam računalniških sistemov, profesionalnim elektronskim in elektromehanskim elementom, nadalje integriranim telekomunikacijskim sistemom, pa poslovnim in procesnim 'računalniškim sistemom, namenskim napravam in sistemom, kibernetskim sistemom itd. Takšnih, lahko bi rekli obsežnejših projektov, je dvanajst in vanje bomo po osnutku predloga usmerili omenjenih 44 milijonov. Takoj naj dodamo, da predstavljajo ta združena sredstva pri vseh omenje- nih projektih le del vlaganj, saj je predvideno sofinanciranje delovnih organizacij oziroma temeljnih organizacij, uporabnic, v nekaterih primerih pa bodo dobili izvajalci tudi sredstva raziskovalnih skupnosti in drugih zunanjih namenskih virov. Sredstva za posamezne naloge bo razporejal Odbor za razvojni program in raziskovalno dejavnost v SOZD Iskra. Le-ta bo pred razporeditvijo združenih sredstev za vsak projekt oziroma nalogo preveril, ali ima podrobno določen program, predvsem za predvidene konkretne rezultate, pa zainteresiranega uporabnika rezultatov, nadalje številčno zadosten, razpoložljiv in ustrezno strokoven team izvajalcev nalog in podobno. Takšno preverjanje bo omogočilo odboru, da bo lahko preusmeril sredstva ter jih ob morebitnih novih nalogah, ki jih zdaj osnutek ne predvideva, vložil tja, ali pa še povišal pomoč drugim strateškim programom. V nadaljevanju zasedanja področnega kolegija so se dogovorili, da bo 24. decembra v Ljubljani posvetovanje o mikroelektroniki. Vzrokov za organiziranje tega srečanja je več, osnovno ' -------------------------------------—__________________________ DNEVNI RED 5. ZASEDANJA DS, SOZD ISKRA, ) 26. dec. 1980 1. Potrditev sklepov 4. zasedanja DS SOZD Iskra z dne 26. 11. 1980 in informacija o izvršitvi in izvajanju sklepov 2. Poročilo o poslovanju SOZD Iskra od 1. 1. do 30. 9. 1980 Poročevalec: Janko Savli 3. Informacija o pripravah na sprejem srednjeročnega plana SOZD Iskra za obdobje 1981 — 85 in Letnega programa SOZD Iskra za leto 1981 za uresničevanje ciljev in obveznosti iz Samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD Iskra za srednjeročno obdobje 1981 -85 Poročevalec: Janko Savli 4. Sklepanje o predlogu načrta naložb za leto 1981 Poročevalec: Fabio Škopac, Jože Šurc 5. Sklepanje o pričetku javne obravnave osnutka Samoupravnega Sporazuma o združitvi delovnih organizacij v SOZD Iskra v skupnost delovnih organizacij za pospeševanje zunanjetrgovinske dejavnosti Poročevalec: Pavle Gantar 6. Vprašanja delegatov. V______________________________________________________________________________J pa je to, da v Iskri vse premalo izmenjujemo informacije o mikroelektroniki, pa naj si bo to razvojne, proizvodne ali komercialne. Predvidoma se bo posvetovanja udeležilo okoli 70 strokovnjakov. Uvodni referat bo imel pomočnik predsednika KPO SOZD Iskra Miloš Kobe. Tej predstavitvi splošnega pogleda bo sledilo več koreferatov, najpomembnejša pa bo seveda razprava, v okviru katere naj bi izmenjali mnenja, predloge, želje, kritična opažanja itd. Eden od namenov bližnjega posvetovanja je tudi v tem, da bi v Iskri karseda zmanjšali uvoz mikroelektron-skih vezij ter povečali uporabo domačih, Iskrinih. Na dnevnem redu 42. seje področnega kolegija je bila še razprava o predlogu samoupravnega sporazuma o temeljih plana raziskovalne skupnosti Slovenije in posebnih raziskovalnih skupnosti za srednjeročno obdobje 1981 - 85. Kolegij je priporočil, naj bi v Iskri začasno preložili podpis tega sporazuma in to zaradi številnih razlogov. Naj jih nekaj naštejemo: člani področnega kolegija poudarjajo,, da gre v bistvu za podpisovanje dveh samoupravnih sporazumov in ne enega, saj gre za podpis samoupravnega sporazuma o temeljih plana raziskovalne skupnosti Slovenije ter (kot drugega) za podpis samoupravnega sporazuma o temeljih plana posebnih raziskovalnih skupnosti. Pri vsem tem, pa obe področji nista med seboj povezani, saj gre za dva bistveno različna kroga podpisnikov. Eden izmed vzrokov za priporočilo področnega kolegija o začasni odložitvi je tudi v tem, da je program posebnih raziskovalnih skupnosti za prihodnje srednjeročno obdobje v predlogu samoupravnega sporazuma zelo površen; lahko bi rekli, da ga kratko malo ni. Vsebuje le neka gesla, kar pa ni sprejemljivo za tako pomemben dokument. Človeku se celo vsiljuje, da bi morali podpisati nekakšno bianco menico. Kar pa morda še najbolj bode v oči je to, da so vsi ti programi, vsa ta gesla, že ovrednoteni, in je denar že vnaprej dodeljen in namenjen točno določenim raziskovalnim organizacijam. Lado Drobež r x Obvestilo V prejšnji številki ,Iskre‘ smo objavili predlog osnutka Samoupravnega sporazuma o temeljih plana za srednjeročno obdobje 1981-1985, v katerem je prišlo do nekaterih neljubih tiskovnih napak. V posameznih členih tega predloga sporazuma je treba popraviti naslednje napake: Na povabilo Izvršnega sveta skupščine SR Slovenije se je na prijateljskem obisku v Ljubljani mudila vladna delegacija beloruske sovjetske socialistične republike pod vodstvom predsednika vlade Aleksandra Nikiforoviča Aksenova. V torek, 16. decembra so gostje obiskali tudi Iskro Elektromehaniko, in sicer njene temeljne organizacije, locirane na Laborah. Ogledali so si proizvodnjo avtomatskih telefonskih central, telefonskih elementov ter računalnikov in z zanimanjem prisluhnili predstavitvi razvoja in organiziranosti TOZD Iskra ter njenih proizvodnih programov. Tovariš predsednik se je zahvalil za prisrčni sprejem in dejal, da je Iskra v SSSR zelo poznana in slovi po kakovosti svojih izdelkov. Ugotovil je njen visok znanstveno tehnični napredek in zaželel v bodoče še mnogo delovnih uspehov. Sodelavci Na tem mestu bomo redno objavljali vsa prosta dela in naloge v Iskri, tako za redno delo kot za sodelovanje v občasnih projektno zasnovanih nalogah v okviru SOZD ali posameznih DO. Prav tako bomo v skladu z 89. členom samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD objavljali sproščene sodelavce, ki jim v TOZD oziroma Delovni skupnosti ne morejo zagotoviti ustreznega dela, ter tiste, ki sami želijo menjati delo, bi pa radi ostali v Iskri. Objavljali bomo tudi razpise za vodilna in vostvena dela in naloge. V glasilu, ki izhaja ob petkih bomo objavili vse potrebe, ki bodo prispele k nam do vklučno vsakega ponedeljka. Objave zbira in ureja: Judita Bagon, SOZD Iskra DSSS, Trg revolucije 3, Ljubljana, E—11, telefon 324—061,int. 21 —25. PROSTA DELA IN NALOGE Iskra Commerce — TOZD Zunanji trg 1. Vodenje industrijsko tehnoloških kompleksnih projektov v tujini — 1 sodel. Zahtevana usposobljenost — končana II. st. Fakultete za elektrotehniko, aktivno znanje nemškega jezika, 5 let delovnih izkušenj, predviden OD 10.251.— 2. Opravljanje administrativno — komercialnih del v ZT — 1. sodel. Zahtevana usposobljenost — ekonomska, elektrotehniška srednja šola ali gimnazija z maturo. Pasivno znanje tujega jezika, 3 leta delovnih izkušenj, predviden OD 6.012,- 3. Opravljanje zahtevnejših administrativnih del v izvoznem skladišču Kranj — 1 sodel. Zahtevana usposobljenost — upravno-administrativna šola, 2 leti delovnih izkušenj, predviden OD 5.454,— 4. Opravljanje stenografskih del — 1 sodel. Zahtevana usposobljenost — upravno-administrativna šola, 2 leti delovnih izkušenj, predviden OD 6.012,— Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom, stanovanj ni. Rok prijave 8 dni, rok obvestila 15 dni po izteku objave. Pismene prijave pošljite na naslov: Iskra Commerce, kadrovska služba. Topniška 58. Informacije na tel. 314—288 ISKRA INVESTSERVIS 1. Opravljanje pomožnih del v družbeni prehrani — 1 sodel. Zahtevana usposobljenost — pomožni gostinski delavec, 2 meseca poizkusnega dela, tečaj higienskega minimuma, 1 mesec del. izkušenj, predviden OD 5.200.— 2. Opravljanje zahtevnejših del strojne stroke na napravah — 1 sodel. Zahtevana usposobljenost — strojni ključavničar specialist, 3 mesece poizkusnega dela, 3 leta delovnih izkušenj na področju vzdrževanja, predviden OD 8.500,— 3. Čiščenje objektov — 1 sodel. Zahtevana usposobljenost — snažilka, 2 meseca poizkusnega dela, 3 mesece izkušenj, predviden OD 5.670 — Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Stanovanj ni. Rok prijave 15 dni, rok obvestila 30 dni, po izteku objave. Pismene, prijave pošljite z dokazili na naslov: Iskra' Invest servis. Organizacijsko in splošno kadrovsko področje, Smartin-ska 28, Iskra — Elektrozveze, TOZD TTS 1. Samostojni planer — 1. sodel. Zahtevana usposobljenost — elektrotehnik šibki tok, 5 let delovnih izkušenj,. predviden OD 8.820.— 2. Tehnični risar — 1 sodel. Zahtevana usposobljenost — tečaj tehničnega risarja, 1 leto delovnih izkušenj, predviden OD 5.400.-- TOZD PMD 3. Kvalificirani brusilec — 1 sodel. Zahtevana usposobljenost — brusilec, 2 leti delovnih izkušenj, predviden OD 8.000,- Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Stanovanj ni. Rok prijave 15 dni, rok obvestila 15 dni po izteku objave. Pismene prijave z dokazili pošljite na naslov: Iskra Elektrozveze, Lj., Stegne 11, kadrovska služba. v členu lo: se prva beseda v tretji vrsti pravilno glasi: poslovni v členu 20 je treba dodati k: .. o sodelovanju na raziskovalnem, v členu 37 je v peti alinei treba črtati naslednje besedilo: ustanavljale oziroma pridobivale nove organizacije na teh področjih v členu 56 je v tretji vrsti treba dodati še: ... ob spoštovanju veljavnih zakonskih predpisov s tega področja v členu 61 je treba v celoti izpustiti tretji odstavek v členu 62 je treba v drugi koloni pri široki profil popraviti odstotek, ki se pravilno glasi: 27,7 v členu 63 je treba popraviti: iz člena 62 v členu 74 s e prva beseda v zadnji vrsti tega člena pravilno glasi: skladno v členu 84 (na 17. strani) se pravilno glasi: 1. Program storitev. v y Iskra Elektromehanika — TOZD Center za elektrooptiko 1. Vzdrževanje elektronske opreme — 1 sodel. Zahtevana usposobljenost — ing. elektrotehnike — elektronik, 2 leti delovnih izkušenj na področju vzdrževanja, el. opreme predviden OD 13.800 — 14.400.— 2. Vzdrževalec — strojni ključavničar — 1 sodel. Zahtevana usposobljenost — strojni ključavničar, 2 leti delovnih izkušenj, predviden OD 11.000.- 3. Snažilka — 1. sodel. Zahtevana usposobljenost — snažilka, 1 leto delovnih izkušenj, predviden OD 7.400,- Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Stanovanj ni. Rok prijave 15 dni, rok obvestila 30 dni po izteku objave. Pismene prijave z dokazili pošljite na naslov: Iskra, Center za elektrooptiko, Lj., Stegne 7, kadrovska služba. Iskra AVTOMATIKA TOZD TRŽENJE 1. Večje število delavcev — diplomiranih inženirjev elektrotehnike, dipl. ekonomistov oziroma drugih delavcev z visoko strokovno izobrazbo za dela na tehnično komercialnem področju. Zahtevana usposobljenost — strokovna usposobljenost, znanje nemškega ali drugega jezika. Delovna skupnost — DS 2 2. Organizator nagrajevanja — 1 sodel. Zahtevana usposobljenost — dipl. ing. organizacije dela ali dipl. ekonomist, 3 leta delov, izkušenj, poizkusno delo 60 dni. Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom, stanovanj ni. Rok prijave 15 dni, rok obvestila 15 dni po izteku objave. Pismene prijave z dokazili pošljite na naslov: Iskra Avtomatika, Delovna skupnost 2, Kotnikova 6, Ljubljana. Iskra — Avtomatika TOZD Tovarna ORODIJ 1. Vodenje proizvodnje — 1 sodel. Zahtevana usposobljenost — ing. strojništva, 5 let delovnih izkušenj, moralnopolitične kvalitete, sposobnost organiziranja in vodenja delovnega procesa. 2. Lanser — 1 sodel. zahtevana usposobljenost — poklicna kovinarska šola, 2 leti del. izkušenj, na področju sestavnih delov orodij, poizkusno delo 60 dni 3. Telefonist — 1 sodel. Zahtevana usposobljenost — tečaj za telefonista, 1 leto delovnih izkušenj, poizkusno delo 60 dni. Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Rok prijave 15 dni po izteku objave. Pismene prijave z dokazili pošljite na naslov: Iskra Avtomatika — TOZD Orodja, Stegne 15. Pod 1. točko-vodenje proizvodnje pošljite prijave v zaprti ovojni-' ci z napisom „za razpisno komisijo". V_________________________________________________________________________________J Obisk sovjetske vladne delegacije Iskro Elektromehaniko je 10. de- elektronike in elektrotehnike. Tudi z cembra obiskal Boris Smirnov, pod- mikroelektroniko ste se odločili za predsednik vlade ZSSR s sodelavci, obsežno in zahtevno področje, pri nas Sovjetska delegacija je najprej prispela se naprimer za mikroelektroniko za-v Telekomunikacije na Laborah v nima posebno ministrstvo. Rad bi se Kranju, kjer so jo sprejeli Anton Sti- vam zahvalil za gostoljubje in prijeten panič, predsednik KPO SOZD Iskra, pogovor.“ člana KPO SOZD Ivan Cvar in Janko Po izmenjavi spominskih daril se je Sekirnik ter direktor Tovarne ,tele- podpredsednik Smirnov vpisal v spo-fonskih central Alfonz Medved. minsko knjigo. Očitno je bil z obi- Podpredsednik Smirnov si je z za- skom Iskre zelo zadovoljen, saj je zanimanjem ogledal proizvodnjo ATC, pisal: „Z velikim zanimanjem smo se TEA in računalnikov. V pogovoru, ki spoznali z Iskro, ki se ukvarja s sije sledil, so predstavniki Iskre izčrpno rokim programom računalniške in predstavili organiziranost in pošlo- elektronske tehnike in uživa velik vanje posameznih organizacij v sestav- ugjed ne le doma, temveč tudi v Ijeni organizaciji. Pogovor je stekel tujini. tudi o poslovnem sodelovanju Iskre s Tehnologija in organizacija dela sta Sovjetsko zvezo. na visoki ravni. Delovnemu kolektivu ,Za podrobnejše seznanjanje z Telekomunikacij in vodstvu Iskre že-Iskro bi morali imeti na razpolago več limo veliko uspehov v prihodnje." časa," je dejal Boris Smirnov ob Za tem so si gostje ogledali še koncu obiska v Kranju. ..Spoznal sem, Center za elektrooptiko v Stegnah v da uspešno izpolnjujete svoje naloge. Ljubljani, kjer so jim poleg krajšega Vesel sem, da se tako hitro in uspešno pogovora pripravili razstavo svojih razvijate na vseh omenjenih področjih proizvodov. Alojz Boc Visoki gost si je z zanimanjem ogledal proizvodnjo na Laborah PODELITEV NAGRAD DR. V. BEDJANICA Letos sedem nagrajencev V počastitev spomina in za podporo ter spodbudo nadaljnjega znanstvenega razvoja podeljene letošnje nagrade ustanovitelja TELE prof. dr. Vratislava Bedjaniča Pred dvanajstimi leti sta takratna delavska sveta tovarne električnih aparatov TELA kot proizvajalke in Zavoda za avtomatizacijo kot razvojne inštitucije sklenila, da podelita odslej vsako leto posebne nagrade za strokovno najboljša diplomska in magistrska dela ter doktorske disertacije, ki so jih kandidati zagovarjali na elektrotehniških fakultetah v naši državi. Področje znanstvenih raziskav je bilo omejeno na sisteme in naprave ter elemente avtomatizacije ter zaščitne in stikalne tehnike, torej osnovne dejavnosti tovarne TELA. Delavska sveta sta takrat sklenila, da naj se nagrade podeljujejo v počastitev spomina na prof. dr. Vratislava Bedjaniča, ustanovitelja tovarne TELA in sicer na dan obletnice njegove tragične smrti v prometni nesreči, ko je potoval dne 15. decembra 1959. leta v tovarno Rade Končar. V lanskem oktobru je bil tako že enajstič od ustanovitve razposlan razpis nagrad za omenjene znanstvene dejavnosti vsem elektrotehniškim fakultetam v državi. Komisija, ki jo to pot sestavljajo prof. dr. Anton Dolenc, Mihajlo Golubovič, Anton Ogo- relec, in Bruno Štiglic ter dipl. inž. Marko Jeglič in Ivo Dremelj, je v letošnjem oktobru ugotovila, da tematika vseh poslanih del ustreza zahtevam razpisa, da so avtorji zagovarjali dela v študijskem letu 1979/80 in da so vsem delom priložena priporočila, oziroma mnenja fakultet in mentorjev. Na temelju pregleda je komisija predlagala Iskri, industriji za avtomatiko, podelitev nagrad naslednjim kandidatom: za diplomska dela: - Jožetu Koreliču iz visoke tehniške šole Maribor za krmiljenje asinhronskih motorjev; - Marku Mavru iz fakultete za elektrotehniko Ljubljana za terno naprave za preizkušanje zaščitnih relejev, za magistrska dela: — Dragu Dolinarju iz Visoke tehniške šole Maribor za temo računalniško projektiranje elementov elektroenergetskega omrežja; — Bogdanu Oblaku iz fakultete za elektrotehniko Ljubljana za temo Nedeljko Perič sprejema nagrado računalniška analiza statokinezigra-ma; . - Nedeljku Periču iz elektrotehnične fakultete Zagreb za temo optimi-ranje sistema za pozicioniranje z reguliranim enosmernim elektromotornim pogonom, za specialistično delo: - Dragu Šeroviču iz elektrotehnične fakultete v Beogradu za temo sinteza sistema avtomatskega krmiljenja smeri ladij in za doktorsko disertacijo: - Adolfu Žižku iz fakultete za elektrotehniko Ljubljana za temo statistični model zanesljivosti verjetnostnega sistema. Slavnostna podelitev nagrad je bila minuli ponedeljek v prostorih kluba delegatov v Ljubljani. V imenu komisije je navzoče najprej pozdravil naš bivši sodelavec, sedanji univerzitetni profesor dr. Anton Ogorelec. Na kratko je orisal znanstveno pot in delo dr. Vratislava Bedjaniča kot strokovnjaka, pedagoga in organizatoija. Delo prof. Bedjaniča se je začelo že takoj po vojni, ko se je odzval vabilu ministrstva za industrijo in se vključil v delo takratne Direkcije za elektroindustrijo. Že po nekaj mesecih je dobil vodilno nalogo ustanoviti dve industriji in sicer Elmo v Črnučah in Elektrokovino v Mariboru. Na željo takratnega pomočnika zveznega ministra za elektrogospodarstvo je osnoval leta 1949 tovarno TELO vzlic nasprotovanju slovenskega ministrstva za industrijo. Tovarna se je že skraja namenila proizvajati elemente za avtomatizacijo in zaščito elektroenergetskih naprav kot je že ob začetku predlagal proizvodni program dr. Vratislav Bedjanič. Za povsem novo razvojno panogo je prof. Bedjanič pritegnil vrsto prizadevnih študentov in diplomantov fakultete za elektrotehniko. Tako mu je z znanjem, vzstrajnostjo in organizacijsko sposobnostjo uspelo istega leta izdelati že prvi sorazmerno zamotan signalni rele, nekaj mesecev kasneje pa tudi že prvo zaščito za hidroelektrarno Savico. Z rastjo tovarne je raslo tudi področje proizvodnje. Prof. Bedjanič, ki je skoraj do smrti vodil tovarno kot direktor, jo je razširil tudi na naprave za avtomatizacijo v industriji, nekaj pozneje naprave za avtomatizacijo v prometu, protipožarne naprave in tako postavil strokovne temelje današnji široko razvejani industriji za avtomatiko. Nekaj svojih spominov na razvoj tovarne in delo dr. Vratislava Bedjaniča je nato obudil član poslovodnega kolegija delovne organizacije Avtomatika Franc Vršnak. Kot mlad dipl. inž. je bil že od vsega začetka sodelavec v novoustanovljeni tovarni in sicer kot asistent dr. Bedjaniča. Sodeloval je pri celotnem razvoju prvih relejev, hkrati pa je imel priložnost spoznati dr. Bedjaniča kot izrednega elektrotehničnega strokovnjaka, praktika in plemeniteea človeka, ki je bil ves predan razvoju nove proizvodnje v državi. Izredna strokovnost se je zrcalila pri dr. Bedjaniču tudi pri izbiri kadrov, saj je zbral okrog sebe že na začetku šest diplomiranih inženirjev, kar jih v primerjavi še kranjska Iskra ni imela. Sledila je nato uradna predaja nagrad in obenem podrobna obrazložitev strokovne komisije za vsako nagrajeno delo posebej. Nagrajenci so se na koncu še posebej zahvalili za nagrade z obljubo, da se bodo še vnaprej Visok obisk v Avtoelektriki V novogoriški občini se je mudil prejšnjo sredo predavatelj in inštruktor v oddelku za agitacijo in propagando centralnega komiteja komunistične partije Romunije Jan Patrašku. Novogoriškim komunistom je predaval na temo 12. kongresa KP Romunije, ki je bil v Bukarešti. Še pred tem pa je v spremstvu predstavnikov občinske konference ZK Nova Gorica obiskal šempetersko Iskro - Avto-elektriko. Tu so ga sprejeli predstavniki osnovnih organizacij ZK, med drugimi pa mu je prisrčno dobrodošlico zaželel tudi glavni direktor Peter Mivšek. V razgovorih, ki so potekali izredno nevezano in sproščeno, je visokemu gostu direktor DO Peter Mivšek najprej predstavil delovno organizacijo Iskro — Avtoelektriko, njen nastanek in razvoj, sedanji gospodarski položaj ter samoupravno organiziranost. Ugledni gost iz Romunije je postavil vrsto vprašanj, pokazal jfe izredno zanimanje za dogajanja v okviru delovne organizacije — gostiteljice. Predvsem se je zanimal za izvozne rezultate, za problematiko uvoza, pogovor pa se je sukal tudi okrog delovanja zveze komunistov in njene vloge pri upravljanju in samoupravljanju v socialističnem sistemu. Kljub skopo odmerjenem času so romunskega gosta popeljali tudi skozi proizvodne prostore, ustavil se je ob marsikaterem stroju in tekočem traku ter pokazal izredno zanimanje za proizvodni program in organizacijo tehnoloških in delovnih postopkov v Avtoelektriki. Marko Rakušček Romunski gost na pogovorih v A vtoelektriki trudili pri razvoju panoge avtomatike. Žal je treba zapisati tudi nekaj grenkih besedi na račun »slavnostne prireditve", ki ni bila nič slavnostna, prej žalostna. Skromen, tesen in še povrh slabo razsvetljen prostor za veliko prazno mizo je deloval na prisotne tako, kot bi šlo za razglasitev športnih rezultatov. Manjkali so tudi predstavniki Sozda Iskre in celo več predstavnikov DO bi lahko bilo. S svojo odsotnostjo so tako znižali raven po- delitve nagrad na obrobno prireditev. Prisotni novinarji in snemalci so dobili pomanjkljive podatke, zanimalo jih je še marsikaj. Npr. Kakšen je sedanji položaj, kakšni so poslovni podatki o tej danes tako razvejani industriji katere temelje je položil pokojni dr. Bedjanič. Naj zaključimo z ugotovitvijo prisotnega novinaija, da Iskra ni znala izkoristiti te izredne priložnosti za popularizacijo avtomatike in celotne Iskre. Marjan Kralj TOZD POLPREVODNIKI TRBOVLJE Proslava dneva republike Letos smo proslavljali že sedemin- dovoljni. Proslavo smo ob tem prazni-tridesetič rojstni dan nove Jugoslavije, ku pripravili drugič in z veseljem se Proslave so bile vsepovsod slovesne, bomo potrudili še ob drugi prilož-svečane, a vendar s priokusom žalosti nosti. Mladi radi sodelujemo in veseli in praznine, saj tokrat med nami ni smo, če vidimo, da ni bil naš trud Med potekom proslave bilo njega, ki je toliko naredil za nas zaman, da so nas poslušalci lepo spre- vse, za našo svobodo in srečo — tova- jeli. Njihov aplavz je naša največja riša Tita. spodbuda in za nas največja nagrada. Po njegovi zaslugi je Jugoslavija Za vnaprej bomo priredili program znana v svetu kot neodvisna sociali- o našem delu in se s podobnimi pro-stična država, ki se bo vedno in v slavami spomnili naših najpomembnej-vsakem primeru do zadnjega borila, da ših dogodkov. brani svojo svobodo in nedotakljivost. Alenka Ocepek Tovariš Tito je legenda, ki je v naši in v svetovni zgodovini zapisan ž velikimi in neizbrisnimi črkami. Njegove ideje in načrte bomo mladi uresničevali in se trudili, da bomo ugled naše Jugoslavije vedno branili. Mladinci naše tovarne smo se pridružili praznovanjem dneva republike. S kratko proslavo smo počastili spomin na dneve težkih bojev, kjer se je v malem mestecu v Bosni rodila nova Jugoslavija. Spored je bil kratek vendar smo se trudili in mislimo, da so bili naše delavke in delavci z nami za- f ) DOPISUJTE V NAŠE GLASILO __________j Posebna skrb obveščanju in izobraževanju Ugotovitve in sklepi s posveta mladih DO Iskra Elektromehanika Mladi delavci iz osnovnih organizacij Zveze socialistične mladine DO Iskra Elektromehanika so se 8. in 9. novembra zbrali na posvetu v hotelu Svoboda na Bledu. Kritično so ocenili delo in vlogo osnovnih organizacij v TOZD, se seznanili z gospodarskim in političnim položajem v delovni organizaciji in se dogovorili o najpomembnejših nalogah v združenem delu in celotni družbi. Poročilo o posvetu nam je posredoval naš novi sodelavec Jože Hribar. Že v uvodu posveta smo spoznali, kako kritično in prelomno je sedanje obdobje. Gospodarske težave kažejo, da smo bili doslej premalo učinkoviti pri odpravljanju napak in prizadevanjih za še hitrejši razvoj. V zadnjih letih so se naši dolgovi podvojili, uvoz-no-izvozna politika je toga in neenotna, stopnja inflacije je presegla 25 % in ogroža standard delovnih ljudi, sistem nagrajevanja je zastarel in nevzpodbuden. ' V prvem predavanju nas je Erik Vrenko, član KPO seznanil z gospodarskim položajem Elektromehanike in z možnostmi nadaljnjega razvoja. Poudaril je naslednje: Osnovno načelo gospodarjenja je tako povezovanje, da je DO čim bolj produktivna in sposobna za dolgoročno reprodukcijo.' To bomo dosegli s tem, da bomo maksimirali dohodek na delavca in mu zagotovili socialno varnost na osnovi večjega produkta. Analiza gospodarjenja v Elektrome-haniki kaže, da bi bila lahko naša reproduktivna sposobnost precej večja, čepravno smo v preteklosti dosegali ugoden dohodek. Sedanje gospodarske težave so posledica jugoslovanske in delno svetovne gospodarske krize ter lastnih napak. Lastne napake vidimo v sistemu gospodarjenja, ki je premalo racionalen, slabo smo ekonomizirali z minulim in živim delom — ob investiranju se niso vedno pripravile ekonomske analize pričakovanih učinkov. Prepočasen razvoj in vključevanje lastnega znanja sta vzrok nekonkurenčnosti na razvitem zahodnem tržišču. Mehanizem nagrajevanja je zastarel in teži k uravnilovki, kar ne-vzpodbudno vpliva na delo. Visoko ocenjevanje del v neproizvodnih dejavnostih je povzročilo odtok strokovnjakov iz neposredne proizvodnje. Velikost in heterogenost Elektromehanike omejujeta možnosti za boljše upravljanje. Bodoče naloge izhajajo iz analize preteklega gospodarjenja. Osnova produktivnejše Elektromehanike bo: 1. Natančna sestava in učinkovito izvajanje srednjeročnega plana. 2. Delitev na bolj učinkovite in zaključene organizacije (DO Tele-matika, DO Kibernetika in DO ERO). 3. V naš razvoj moramo vključiti več znanja domačih strokovnjakov in pridobitve znanosti. S povečanjem produktivnosti in izboljšanjem kvalitete naših izdelkov moramo osvojiti nova zahtevna tržišča in obdržati sedanja. O inventivni dejavnosti nam je obširno spregovoril Anton Knap, predsednik komisije za inovacije v Elektromehaniki. Znano je, da je Jugoslavija na repu lestvice, ki prikazuje število inovacij na 1000 zaposlenih. Za to so krive neurejene razmere na tem področju: neustrezno nagrajevanje, nesmotrno uvažanje licenc, zahtevni postopki za uveljavljanje inovacij itd. V naši DO je delo na tem področju steklo in se stanje izboljšuje: Med inovatorji je le 5 % mladih. Verjetno temu ni krivo le pomanjkanje izkušenj, pač pa nepravilno zadolževanje in usmerjanje mladih strokovnjakov. Komisija si je zadala nalogo, da bo odslej še bolj zavzeto spodbujala mlade, jim nudila pomoč in javno razpisovala naloge, vse koristne predloge pa primerno nagrajevala. O samoupravljanju v Elektromehaniki je predaval Nace Pavlin, član KPO. Izvedeli smo tudi marsikatere podatke, doslej premalo poznane: - vsaka TOZD ima 11 samoupravnih splošnih aktov, torej je v DO skupaj okrog 250 aktov. S poenostavitvijo in poenotenjem le-teh moramo zagotoviti lažje in bolj učinkovito odločanje. — pogosto smo v dilemi, kdo je pri odločanju odgovoren. Strokovne službe in poslovodni organi sestavljajo predloge investicij, planov, poslovnih odločitev itd. Te potrdijo DS ali zbor delavcev in prevzamejo tudi odgovornost za pravilnost odločitve. Dejansko pa morajo biti moralno in materialno odgovorni za pravilnost sestave in izvajanje predlogov tisti, ki jih sestavijo. Samoupravni organi niso specializirani za iskanje nepravilnosti. — obveščanje v Elektromehaniki je stihijsko in prepuščeno posameznikom, ki niso vedno sposobni opravljati te zelo zahtevne naloge v temeljnih organizacijah. Prav nepravočasno ali pomanjkljivo obveščanje povzroča negodovanje delavcev, ki zahtevajo, da so za samoupravljanje bolje informirani. Področju obveščanja smo na posvetu namenili posebno predavanje in razpravo. Kazimir Mohar, glavni urednik glasila TOZD TEA nam je nazorno prikazal pomen in uspehe tega informatorja med delavci. Težave, ki se pojavljajo pri izdaji tega glasila, odtehtajo uspehi. Sklenili smo, da tej tematiki namenimo poseben delovni posvet, saj smo spoznali, da je le dobro obveščanje osnova za kvalitet- Njun uspeh naj vzpodbudi še druge Naši strokovnjaki, ki delajo na terenu, kjer sodelujejo pri montaži in preizkušanju raznih vrst telefonskih central, uspešno rešijo marsikatero zahtevo investitorjev. Včasih poenostavijo montažo, drugič spet povečajo zmogljivost centrale itn. Le malokdaj prijavijo svoje izboljšave organizaciji, ki centralo proizvaja. Zato te inovacije ostanejo „skrivnost“. Zanje vedo le avtorji in kvečjemu še razvojni oddelek. Svetozar Miličevič Svetozar Miličevič in Pavle Cvetkovič iz DO Iskra Commerce sta ravnala drugače. Svoje izboljšave sta prijavila Komisiji za inovacije v DO Iskra Elektromehanika. Pred kratkim sta bila v Kranju, kjer sem se z njima pogovarjal o njunem inovacijskem predlogu, ki ga je komisija medtem že potrdila. Oba inovatorja že vrsto let delata na področju telefonije, S. Miličevič kot glavni projektant v sektorju telekomunikacij v beograjskem predstavništvu Iskre Commerce, P. Cvetkovič pa je tehnolog v oddelku telefonije v beograjskem servisu TOZD Servis. Po več kot polletnih prizadevanjih in marljivem delu v popoldanskem času jima je uspelo zasebno centralo PABX 25 C, izdelek TOZD TEL na Blejski Dobravi, spremeniti v končno omrežno telefonsko centralo. Poimenovali so jo PABX 25 CO. Ta predelana centrala se lahko vključi tudi v lastno telefonsko omrežje, kar je zelo pomembno za vse uporabnike, ki imajo lastna telefonska omrežja npr. JLA, UJV, elektrogospodarstvo, železnice, večje OZD. Inovacije bodo z določenimi prilagoditvami uporabljive tudi za ostale serijske centrale. Preseneča predvsem dejstvo, da sta inovacijo izpeljala z minimalnimi predelavami in presegla vsa pričakovanja. no odločanje in gospodarjenje. Uspel posvet mladih DO Elektromehanika smo zaključili s sprejemom naslednjih sklepov in nalog: L v ZSM moramo vso skrb nameniti obveščanju in izobraževanju. Za strokovna področja moramo zadolževati mlade strokovnjake. Redno moramo biti obveščeni o poslovanju, ukrepih za izboljšanje produktivnosti in o delovanju delegatov v samoupravnih organih. 2. delo na področju kadrovanja v ZSM moramo razširiti na kadrovanje na delovna mesta. Nujno je, da vodstva mladinskih organizacij obravnavajo razpise za zasedanje pomembnejših delovnih mest. Seveda bomo do tega upravičeni, če bomo sprotno obravnavali proizvodno problematiko in s tem izobraževali možne kandidate. 3. mladi komunisti še vedno niso nosilci dela v ZSM, čeprav je ta naloga zapisana v statutu ZKJ. Nujno je, da 00 ZK ustanovijo aktive mladih komunistov, ki bodo odgovorni za delo med mladimi. 4. prepočasi in nenačrtno vzpodbujamo mlade inovatorje. Vodstva OO ZSM morajo mladim pomagati, jim preskrbeti literaturo, od poslovodnih organov in komisije za inovacije pa zahtevati javne razpise za inovacije in izboljšave ter jim omogočiti uveljavljanje predlogov. 5. rešitev za vzpodbudnejše nagrajevanje ne moremo iskati v sistemu razredov in ocen. Tvorno se moramo vključiti v uveljavljanje nagrajevanja P° delu' Jože Hribar Pavle Cvetkovič Seveda ni šlo brez zatikanj. Podpore in priznanja sta bila deležna s strani razvojnega oddelka in TOZD Prodaja v Ljubljani, kar je mnogo pripomoglo, da sta vztrajala z iskanjem novih, boljših rešitev do končnega uspeha. Prototip takšne centrale je že montiran pri enem od kupcev. Centrala PABX 25 CO je torej že uspešno prestala funkcijski preizkus. Za tovrstne centrale, ki so cenejše in uporabnejše, vlada precejšnje zanimanje. V TOZD TEL na Blejski Dobravi naj bi v prihodnjih dveh letih izdelali 100 takih central in pri vsaki prihranili preko 25 milijonov dinarjev. Na tej osnovi bosta avtorja prejela 767.000 din v enkratnem znesku. Svetozar Miličevič in Pavle Cvetkovič sta tudi z objavo tega prispevka želela pozvati sodelavce, ki uspešno rešujejo številne probleme in želje uporabnikov telefonskih central, naj pogumneje prijavljajo svoje izboljšave DO Elektromehanik", ki jim bo nudila vso podporo in priznanje. Nadaljnja krepitev inventivne dejavnosti je namreč zelo pomembna in potrebna za čimhitrejši razvoj naše telefonije. Alojz Boc ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem sodelavcem za lepo darilo. Še naprej jim želim mnogo delovnih in osebnih uspehov Marija Sfiligoj. ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam v TOZD Stikala za dolgoletno sodelovanje, kakor tudi za prejeto darilo. Vsem zaposlenim v TOZD in DO Iskra Elektromehanika pa želim zdravo in uspešno novo leto 1981 Peric Marija V___________________J IZ ŽIVLJENJA NAŠIH UPOKOJENCEV Ob upokojitvi Janeza Ravnikarja m Nekaj tednov po odhodu v pokoj smo obiskali Janeza Ravnikarja, dolgoletnega Iskraša in sodelavca Šolskega centra SOZD Iskra v Kranju. Vesel je bil obiska, saj se v tem zimskem vremenu kar malce dolgočasi. Ko človek po 33.1etih dela ostane doma, se težko privadi na spremembe, je povedal J. Ravnikar. Pogovor je stekel o začetkih. Zaposlil se je maja 1947. v Iskrini orodjarni v Kranju. ,Kot brusilec orodij sem delal v orodjarni 10 let. Leta 1957. sem prešel v pripravo dela na takratni Industrijski šoli Iskra, kjer sem delal kot tehnolog. Nazadnje sem bil brusilec rezilnega orodja, opravljal sem tudi okroglo in ploščinsko brušenje. Zadnji dve leti sem tudi inštruiral brušenje na poklicni šoli.11 . V teh letih dela v šolskem centru je poleg veselih preživel tudi nekaj grenkih uric, vendar se teh raje ne spominja. Z veseljem se spominja dela v aktivu Zveze borcev, okrog j)et let je bil predsednik aktiva v SC Iskra. Uspešno so sodelovali z aktivom ZB SOZD Iskra in z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami na obeh šolah. Ravnikar je bil zadnja leta tudi član sveta ŠC in član odbora za OD. Najbolj je užival v planinah, kamor je z mladimi pogosto zahajal. Nekaj časa je bil gospodar doma, ki ga ima ŠC na Zelenici. ,,Sem tudi planinski vodnik, zato sem skoraj vsako nedeljo v hribih. S Po marljivem dolgoletnem delu je ce Janez Ravnikar odšel v zasluženi or pokoj de SJ planinarjenjem se ukvarjam že od 17- se leta. Za seboj imam že ,,Pot prijateljstva" (30 vrhov). Kot član PD Iskra sena se udeležil številnih pohodov, ki jih organizira društvo, ali sekcija v Elektromehaniki. Rad bi prejemal glasilo Iskra in obdržal stike s planinci.1 Vsa leta so v ŠC Iskra veliko govorili o gradnji novega centra, pa še | vedno ni vse jasno. Težave zaradi pr o-storske stiske pa so vedno večje, je še opozoril Janez Ravnikar. „Rad bi še nekaj časa delal," je po- |j vedal ob koncu pogovora, „bodisi v I svojem poklicu, ali kot oskrbnik kake planinske postojanke. Sodelavcem v SC Iskra in kolektivu SOZD Iskra pa g želim uspešen razvoj." Tatvine in družbena zavest Delavci Uprave javne varnosti so te dni odkrili več delavcev, ki so si v Rkri Elektromehaniki prisvajali izdelke in material — Družbena lastnina je premalo zavarovana — Več bomo morali storiti za zavarovanje Delavci Uprave javne varnosti iz Kranja so v razgovoru v Iskri Elektromehaniki povedali, da so odkrili več delavcev iz naše delovne organizacije, ki so sami ali s pomočjo svojih prijateljev odnašali domov različni material. Vrednost pri osumljenih najdenega blaga znaša okrog 150.000 din. Številka ni visoka, preseneča pa obseg dejanj, ki daje slutiti, da najdeni material in izdelki niso edini. Vzrokov za takšno stanje je več, med poglavitnejšimi lahko naštejemo pomanjkljiv nadzor v skladiščih in na delovnih mestih in večje število delavcev, ki se doma ukvarjajo s popoldansko obrtjo, pri kateri elemente iz Iskre lahko uporabljajo. Ugotavljamo, da delavci nosijo iz tovarne različne izdelke, značilen je primer, da so odnesli večje število plastičnih škatel in jih uporabljajo v zmrzovalnih skrinjah; ena izmed kršiteljic je postopno odnesla celo serijo telefonskih aparatov in še bi lahko naštevali. V delovni organizaciji, kjer je veliko število nezadostno zavarovanih skladišč, večje število izhodov, neevi-dentiran material na delovnih mestih in kjer se veliko materiala in izdelkov lahko koristno uporabi, je vsekakor težko zagotoviti ustrezno zavarovanje. V zadnjem času so se pojavile tudi pogoste tatvine denarnic, ukraden je bil žepni računalnik, škornji in celo lončnice. V posamezne prostore prihajajo ljudje, ki tam nimajo kaj iskati in za katere se ve, da ne prihajajo z dobrimi nameni. Tatvine materialov povzročajo precejšnjo škodo tudi zato, ker se no morejo kompletirati serije. Razmere, ki so nastale, zahtevajo takojšnje in učinkovito ukrepanje. Več poudarka moramo dati na družbeno zavest, da smo vsi dolžni varovati družbeno in zasebno premoženje, onemogočiti negativne pojave, predvsem pa sporočiti vse ugotovitve varnostni službi. Večjo odgovornost imajo tudi vodje dela, predvsem pa mojstri, ki po mnenju delavcev UJV posvečajo premajhno pozornost materialom. Proti kršilcem bodo uvedeni disciplinski in kazenski postopki, vendar je za preprečitev tatvin potrebno storiti več. Treba je izvesti ukrepe, ki bodo onemogočili prisvajanje posameznikom v škodo nas vseh. — lin To ni slika iz skladišča. To je le del materiala in izdelkov, ki so ga delavci UJV našli pri delavcih Iskre. PREJELI SMO... Generalni direktor skupnosti J PTT na obisku v Celju Na povabilo ptt delavcev Slovenije zvez Jugoslavije tov. Čedo Mokole, se je v času od 11. 12. do 13. 12. predstavniki republiškega in občin-1980 mudil v Celju generalni direktor skega odbora prometa in zvez sindi-Skupnosti JPTT tov. Gojko Sekulov- katov, predstavniki ZOPTT Slovenije, siti. Gostitelj je bilo Podjetje za ptt - predstavniki SOZD Iskra, ki opravlja promet Celje. Ves čas obiska je bil montažna dela v novem TC, predstav-namenjen razgovorom in sestankom o niki drugih družbenopolitičnih orga-problematiki stanja in razvoja ptt nizacij občine, regije in republike ter prometa, o povezovanju in razvoju predstavniki našega podjetja, proizvajalcev opreme za ptt dejavnost, Po uvodni predstavitvi podjetja in o samoupravni organiziranosti in orga- prikazu njegove nadaljnje usmeritve niziranosti, vlogi in dejavnosti samo- je sledila razprava, ki je opredelila sta-upravnih interesnih skupnosti za ptt nje razvoja ptt dejavnosti Slovenije v promet. odnosu do drugih republik in odnos Prvi dan obiska je bil namenjen ter razvoj jugoslovanskega sistema ogledu novega telekomunikacijskega zvez do zunanjega sveta. Ugotovitve centra na Golovcu, po ogledu pa je bil so bile, sicer nam vsem že tako znane, organiziran razgovor v katerem so so- da na tem področju v Jugoslaviji delovali razen generalnega direktorja močno zaostajamo, da pa tudi v krat-SJPTT Gojka Sekulovskega tudi pred- kem obdobju vsega tega seveda ni sednik odbora sindikatov prometa in moč nadomestiti. To je stvar procesa Gost v pogovorih s predstavniki Elektromehanike in PTT Celje. Srečanje upokojencev V soboto, 13. 12. 1980 je bilo že tradicionalno srečanje upokojencev Iskre Elektromehanike, ki se vsako leto zberejo, da skupno proslavijo odhod starega leta. Letos je bilo na srečanje povabljenih 1.030 upokojencev, vabilu pa se jih je odzvalo prek 900, kar je zelo dober obisk. Upokojenci so sprejeli koledar in vsak po 500 din za novoletni priboljšek. Srečanja z upokojenci so se udeležili tudi direktorjitemeljnih organizacij in predstavniki družbenopolitičnih organizacij in organov samoupravljanja. Za veselo razpoloženje je poskrbel harmonikarski orkester Glasbene šole Kranj pod vodstvom Anice Jekovec. Zbranim je to pot spregovoril Franc Orel, vodja kadrovske službe, ki je zbranim nanizal letos dosežene rezultate in jih seznanil z načrti v bodoče. Upokojenci so se zanimali za vse, kar je novega, saj delo in poslovanje Iskre budno spremljajo,, v glavnem preko glasila Iskra. N. Pavlin Novo vodstvo 0K ZSMS Kranj Na volilni programski seji Občinske konference ZSMS Kranj 27. novembra so mladi obravnavali in sprejeli oceno o položaju mladih in uresničevanju vloge Zveze socialistične mladine v občini. Temeljita in kritična ocena dosedanjega dela mladine v občini ugotavlja pasivnost pri prizadevanjih na vseh področjih družbenega načrtovanja. Mladi so še vedno precej odsotni v procesu oblikovanja in izvajanja kadrovske in štipendijske politike, njihova beseda je premalo odmevna v zaposlovanju mladine pri napredovanju mladih na delovnih mestih, na področju razporejanja in delitve dohodka. Prava problematika se pojavlja glede stanovanjskih vprašanj in vprašanja študentskega doma. Premalo odločilna je mladina v sistemu izobraževanja, v aktivnostih SZDL, sindikata in v sodelovanju mladih v delegacijah. V oceni so bile podane organizacijske podrobnosti delovanja tako osnovnih organizacij v šolah, krajevnih skupnostih in združenem delu, kot tudi same občinske konference ZSMS in njenih organov. Ocena vsebuje tudi delo na področju interesnih dejavnosti. Na podlagi razprave in sprejetih ocen so bila podana stališča in usmeritev za nadaljnje delo organov in organizacij ZSMS v občini za naslednje mandatno obdobje. Za predsednico je bila izvoljena Nada Bogataj— Kržan, za podpredsednika Aljoša Drobnič in za sekretarja Franc Kozina. Se nekaj besed o novem sekretarju: Franc Kozina, 28-letni orodjar je bil zaposlen v Iskri Elektromehaniki v TOZD TSD. Končal srednjo politično šolo in je član ZKJ od leta 1970. Že vrsto let je aktiven v mladinski organizaciji, kjer je opravljal več odgovornih funkcij. Bil je predsednik OO ZK, član organov OK ZSMS, predsednik komisije za IPD pri KS ZSMS v Iskri. Aktiven je bil tudi v drugih organizacijah in samoupravnih organih. Do sedaj je bil predsednik upravnega odbora TSD in vodja delegacije krajevne skupnosti. Drago Papler in dolgoročne vsklajene politike, s podporo družbe in sodelovanjem uporabnikov ptt storitev organiziranih v ustrezne samoupravne asociacije. Razgovor je bil usmerjen tudi v težnjo poenotenja sistema zvez na jugoslovanskem prostoru, o problemih, ki jih imajo proizvajalci ptt opreme in možnostih tesnejšega poslovno tehničnega sodelovanja med proizvajalci ptt opreme na eni strani in uporabniki njihovih proizvodov na drugi. Seveda pa je vse pogojeno z medsebojnim sporazumevanjem, delitvijo dela, programov in z enotnim nastopom na jugoslovanskem in zunanjem tržišču, seveda pa bre: obremenjenosti velikih in malih, vplivnih ali manj vplivnih, ampak na osnovi zdrave ekonomske logike. Tudi glede opredelitve za centralo in sistem zvez, kot smo se zanj odločili mi v našem podjetju, pomeni velik skok, napredek in tehnološka pridobitev v jugoslovanskem prostoru. Vsi novi sistemi lahko predstavljajo samo dopolnjevanje in izpopolnjevanje takšnih sistemov. Drugi dan razgovora je bil namenjen delovanju in organiziranju SIS za ptt promet na vseh ravneh in o nadaljnjem razreševanju družbenoekonomskih odnosov in programov razvoja. Na razgovoru so sodelovali predstavniki R SIS ptt prometa Slovenije, predstavniki OSIS ptt Celje predsednik Skupščine občine Celje tov. Marolt Jože in predstavniki DPO Občine Celje. Drago Horvat je v imenu OSIS ptt Celje pozdravil goste in predstavil organiziranje ter delovanje OSIS ptt prometa Celje. Še posebej je izpostavil ustanavljanje Enot SIS ptt prometa po občinah celjske regije, ki predstavljajo temeljno Samoupravno organiziranje uporabnikov ptt storitev. Izpostavil je tudi vprašanje združevanje sredstev uporabnikov in poudaril, da se sredstva zbirajo kot nepovratna in da v zvezi s tem delegati tudi ne postavljajo vprašanj. Zahtevajo pa njihovo namensko porabo v planiranih rokih in seveda tekoče obveščanje o njihovi uporabi. Razprava je potekala tudi v smeri ustanavljanja Zveze SIS za ptt promet Jugoslavije, ki je pravkar v fazi ustanavljanja. To je seveda nadaljnji korak v procesu odmiranja državne oblasti tudi na tem področju. Ustvarjeno je bilo mnenje, da bi zveza SIS pripomogla k uspešnejšemu razvoju ptt prometa v Jugoslaviji in enotnejšemu ter lažjemu razreševanju odprtih vprašanj. Tako bi v Zvezi SIS PTT delegati lahko ugotavljali in določali tiste skupne interese in zagotavljali pogoje za njihovo uresničevanje, ki imajo pomen za vso državo in izven, zlasti pa sodelovanje pri določanju cen ptt storitev, določanje globalne politike razvoja ptt Jugoslavije, usklajevanje razvoja in delovanje sistemov, tt zvez na območju Jugoslavije, zagotavljanje materialnih pogojev za uresničevanje sprejetih programov razvoja in vse kar je, oz. bi moralo biti skupnega pomena. Prav te usmeritve bi moral zajemati tudi osnutek zvezner Zakona o temeljih sistema zvez, ki pa v sedanjem besedilu še vedno ne upošteva ustanovitve Zveze SIS ptt prometa ampak še nadalje krepi državno oblast na drugi strani pa zmanjšuje pristojnost JPTT na področju, ki bi lahko vplivalo na zagotavljanje nemotenega in skladnega delovanja ptt prometa, kot tudi tehnološko enotnega sistema, ki je v interesu cele države. Prav zaradi teh razlogov je bil na razgovoru izražen interes, da pospešimo proces samoupravnega interesnega organiziranja na vseh ravneh, zlasti pa tam, kjer SIS še niso ustanovljene. Seveda pa ustanavljanje SIS ne sme povzročiti širjenje strokovnih služb v teh interesnih Skupnosti, še posebej na zvezni ravni, saj naj bo to le mesto, medsebojnega dogovarjanja, sporazumevanja in vsklajevanja stališč. Lahko ugotovimo, da je bil obisk generalnega direktorja SJPTT in predsednika sindikatov prometa in zvez Jugoslavije v Celju ploden, še posebej zaradi oblikovanih stališč, ki jih bomo lahko prenesli v vse sredine pri oblikovanju konkretnih nadaljnjih usmeritev naše dejavnosti in samoupravne organiziranosti. Jure Vovk Na ogledu centrale v Celju DO ZMAJ Zmaj — vse bolj V obdobju pred sprejemanjem temeljev plana temeljnih in delovnih organizacij ter celotne sestavljene organizacije je vodstvo SOZD Iskra pred dnevi obiskalo tudi našo baterijsko tovarno, tovarno Zmaj v Ljubljani. Na tem srečanju so Zmajevi vodilni delavci seznanili Antona Stipaniča in druge člane KPO SOZD Iskra, kot tudi predstavnike Iskre Commerce z dosedanjim delom tega kolektiva, predvsem pa z načrti v prihodnjem petletnem obdobju. Direktor DO Zmaj Franc Smolič ter delavci v samoupravnih in družbe-no-političnih organih tovarne so med pregledom dela v nekaj zadnjih letih opozorili predvsem na velik uspeh tega kolektiva — na zgraditev nove tovarne. Pri tem pa je bila ta investicija v glavnem namenjena le v zgraditev novega poslopja, medtem ko denarja za posodobitev strojnega parka, ki je dotrajan in zastarel, niso imeli. In prav vlaganju v tehnologijo bodo do leta 1985 namenili vso pozornost, kajti sedanji stroji jim ne omogočajo niti količinske niti kakovostne proizvodnjo, pri čemer je Zmajeva usmeritev v izvoz še toliko bolj zaostrila problem zastarelosti strojnega parka. Zmaj bo do konca bližnjega srednjeročnega obdobja investiral približno 90 milijonov dinarjev, in to, kot so poudarili na pogovoru z vodstvom SOZD, izključno za posodobitev obstoječe opreme in povečanje zmogljivosti. Med pomembnejša vlaganja uvrščajo vlaganja v proizvodnjo domačih surovin — mangana in elektrolitskega papirja. Gre dejansko za sovlaganja z drugimi „baterijaši“ v Jugoslaviji. Zavedati se namreč moramo, da so bile jugoslovanske tovarne baterij doslej izključno vezane na uvoz mangana kot najpomembnejše surovine pri proizvodnji baterij. V Zmaju se zavzemajo, da bi skupaj s Croatio iz Zagreba, Teslo iz Gospiča in še kom drugim usposobili rudnik mangana v BIH, da bi bil sposoben tehnološko oplemenititi rudo in tako zagotoviti baterijašem prepotrebno surovino, s tem pa družbi prihraniti precejšnja devizna sredstva. Podobno je tudi z elektrolitskim papirjem, ki ga zdaj uvažajo, nosilec investicije pa bi morala biti katerakoli od papirnic ob sovlaganju tovarn baterij in morebitnih drugih interesentov. Kot smo že omenili, je velik del investicijske vsote namenjen posodobitvi strojne opreme. Že prihodnje leto - menda kar v prvih mesecih -6o v Zmaju začela „ropotati“ nova linija za izdelavo alkalnih baterij. Stroje jim je izdelala strojna fakulteta, tehnologija pa je Zmajeva. Ob tem stroju za baterije R6 želijo že takoj v letu 1982 postaviti še napravi za proizvodnjo alkalnih baterij R20 in R14. Verjetno to ne bo tako lahko, delno zaradi denarja, delno pa tudi zato, ker so že zdaj precej utesnjeni in bodo zatorej morali misliti tudi na zgraditev nove dvorane kot prizidka sedanjemu objektu. Predvidoma bo obsegala okoli 2.000 kv.m. Verjetno ste že na prodajnih policah različnih trgovin opazili lične svetilke z Zmajevim napisom. Zmaj se je namreč letos usmeril tudi v program proizvodnje svetilk, ki ga namerava seveda razširiti in izpopolniti tudi v prihodnjem petletnem obdobju. Večina proizvodnje delov za svetilke je zdaj pri kooperantih, sčasoma pa v izvoz bodo verjetno v Zmaju odprli tudi oddelek, če ne kar TOZD za proizvodnjo svetilk. Za zdaj naj bi proizvodnja ostala v obeh temeljnih -organizacijah — v Ljubljani in Šentvidu pri Stični. Oba kolektiva bosta izdelovala tiste svetilke, ki pač „kurijo“ baterije, ki jih izdeluje ena ali druga organizacija. Poleg omenjenih investicijskih vlaganj pa je beseda med predstavniki Zmaja in vodstva SOZD Iskra nanesla tudi na morda najpomembnejše področje Zmajeve usmeritve v prihodnjem obdobju — v izvoz. Zmaj praktično ni bil izvoznik do lanskega leta, ko pa je izvozil že za 220 tisoč dolarjev. Za letos so si zastavili dvakratno povečanje izvoza — 475* tisoč dolarjev, ob tem pa kaže celo, da bodo že tako in tako pogumni izvozni načrt presegli kar za 80 % in na tuje prodali za okoli 900 tisoč dolarjev baterij. Za prihodnje leto načrtujejo podoben trend rasti kot letos, tako da bodo predvidoma izvozili kar za milijon 600 tisoč dolarjev baterij, seveda so to izredni skoki, hkrati pa tudi hude obveznosti. V naslednjih štirih letih bo ta rast nekoliko padla in se bo izenačila z letno rastjo Iskrinega izvoza ki je okoli 25 — odstotna. Omenili smo, da je izredno povečanje izvoza velik uspeh, hkrati pa tudi obveznost. In ta obveznost je predvsem v tem, da bo moral Zmaj v prihodnje nameniti dosti več pozornosti prav kakovosti baterij — zapiranju baterij proti iztoku, trajanju, izgledu itd. In tudi temu so v okviru investicij namenili vso pozornost. Kot že rečeno, so trenutno v Jugoslaviji tri tovarne baterij — poleg Zmaja še Croatia iz Zagreba in Tesla iz Gospiča. Dosedanje sodelovanje med temi tremi baterijaši je bilo sila različno — enkrat uspešno, drugič manj. Vsi trije so se končno začeli le zavzemati, da bi že v prihodnjem letu ustanovili poslovno skupnost ter v okviru nje reševali obstoječe probleme, ali pa skrbeli za delitev dela, preprečevanje nelojalne konkurence, za preskrbo s surovinami in repromaterialom itd. Beseda je na tem srečanju nanesla tudi na kadrovsko problematiko v Zmaju. Zmaj v dosedanjih petih letih ni dodatno zaposloval, saj mu je uspelo z odpravljanjem ročnega dela izboljšati kadrovsko strukturo. V prihodnjem srednjeročnem obdobju bo rast števila zaposlenih le za 1 %. Lado Drobež SESTANEK MLADIH AVTOELEKTRIKE Z novim programom v novo leto Tako plodnega, vsebinsko, dovrše- vzrokov za približno 100.000 vozil nega in delovnega srečanja mladih, manj, kot je načrtovala. Te posledice kakršno je bilo pretekli petek v novo- pa je seveda še kako čutiti tudi v goriški Iskri — Avtoelektriki, že dolgo Avtoelektriki. ni bilo. Na skupni seji so se sešli člani V nadaljevanju je glavni direktor Koordinacijskega sveta ZSMS te DO, spregovoril tudi o predvidevanjih za sejo sta vodila predsednik sveta Alek- naslednje srednjeročno obdobje, po-sander Miljavec in sekretar Vojko sebej za novo leto, ki je pred nami. Velikonja z namenom, da se pred izte- Pričakovati je še težje gospodarsko kom leta še enkrat seznanijo, v leto, je dejal, še bolj zaostrene pogoje kakšnem gospodarsko — ekonomskem gospodarjenja na vseh področjih, položaju je trenutno Avtoelektrika, Priča bomo vehki recesiji v avtomobil-kjer je okrog 1000 mladih, da pregle- ski industriji, saj so celo na razvitem dajo delo vseh osnovnih organizacij zapadu že močno pričeli z znižanjem ZSMS v tem tekočem letu ter da proizvodnje avtomobilov, to pa vpliva skupno pregledajo obširen program tudi na izvoz Avtoelektrike, ki že čuti dela za naslednje obdobje. Vabilu, naj te posledice. Zato bo treba vložiti prisostvujejo njihovemu srečanju, so mnogo časa, volje in znanja v osva-se odzvali tudi glavni direktor Peter janje nekaterih novih, perspektivnejših Mivšek, predsednik mladih v SOZD izdelkov, ki bodo imeli tudi veljaven Iskra Iztok Urbanc in predsednik no- „potni listi1- vogoriške mladine Andrej Kampara. Se bolj bomo zato morali, če se Po uvodnih besedah in prisrčnem bomo hoteli upreti negativnim tež- Mladirr je govoril tudi glavni direktor DO Peter Mivšek pozdravu predsednika mladih je najprej spregovoril glavni direktor Avtoelektrike Peter Mivšek. Orisal je trenutni gospodarski položaj in dal poseben poudarek oceni proizvodnih in prodajnih rezultatov. Kljub večkrat- njam na mednarodnem trgu in našim notranjim problemom, posvetiti vso pozornost našemu boljšemu delu, varčevanju, delovni disciplini itd. Mladi so na-to pregledali dosedanje delo, ki je slonelo predvsem na uve- Po že utečeni navadi je predsedstvo koordinacijskega sveta ZSMS Iskre — Avtoelektrike poslalo vabilo ti d ostalim družbenopoUtičnim organizacijam v Avtoelektriki — sindikatu, komunistom in borcem, saj so sestanek pripraviU na res pomembnem in delovnem nivoju, vendar njihove udeležbe ni bilo, (le predstavniki sindikata so se opravičili). Torej zaman venomer poudarjamo, da je ena izmed pomembnih dejavnosti vseh DPO tako na nivoju temeljne, kot delovne organizacije prav medsebojno tesno sodelovanje, izmenjava izkušenj in povezanost. V tem primeru očitno ni bilo tako. Sicer vzroka za neudeležbo na sestanku ne vemo, takega spodrsljaja pa si predstavniki omenjenih političnih organizacij ne bi smeli privoščiti. Mladi so najprej to opazili... "'N nim težavam s preskrbo določenih vrst repromaterialov, so rezultati proizvodnje solidni, torej je realno pričakovati, da se bodo približali planiranim. Tudi prodajni uspehi se kažejo v okviru načrtovanih, vendar vpliva nanje tudi delež povišanja cen izdelkom, opaziti pa je dokajšnjo stagnacijo na področju prodaje, saj je jugoslovanska avtomobilska industrija naredila letos iz takšnih ali drugačnih Ijavljanju družbenoekonomskega in samoupravnega položaja mladega delavca. Sicer pa, tako je bilo ugotovljeno, je ta mladinska organizacija med najbolj delavnimi tako v občinskem, kot v merilu naše SOZD Iskra. Tej ugotovitvi sta botrovala tudi oba predsednika Andrej Kampara z občinskega stališča ter Iztok Urban s stališča SOZD. Potem, ko so pregledali širok pro- TOZD ŽARNICE Letna konferenca mladih Mladi iz TOZD Tovarna žarnic smo se v soboto, 13. decembra zbrali, da pregledamo dosedanje delo in podamo smernice za naslednje obdobje. Konferenco smo organizirali s pomočjo samoprispevka članov OO ZSMS v gostišču Slamič ter na ta način združili delo z zabavnim večerom, ki je konferenci sledil. Poleg dokaj velikega števila članov naše OO so se konference udeležili tudi vodja TOZD, vodje nekaterih služb, predsednica sindikata, sekretar OOZK, predstavnik KS ZSMS SOZD ter predsednik KMD občine Ljubljana—Šiška. Kritično smo ocenili delo v preteklem letu, ugotovili smo, da je bilo zadovoljivo, premalo pa smo se trudili na področju informiranja, kar naj bo ena od glavnih nalog v naslednjem obdobju. Lahko rečemo, da je bilo tudi sodelovanje s sindikatom ter OOZK zelo dobro, saj smo tudi tri mlade delavke" iz naših vrst predlagali za sprejem v ZK. Članstvo v naši OO ZSMS pa se je v tem letu povečalo kar za 15 %. Dobro pa smo skrbeli tudi za kulturo, šport in rekreacijo in seveda zabavo mladih naše TOZD. Program dela za naslednje obdobje je sicer dokaj ambiciozen, vendar ga bomo z malo več volje in prizadevanja tudi uresničili. Seveda pa bo potrebno več sodelovanja vseh članov in ne samo ožjih „aktivistov“ V nadaljevanju konference smo sprejeli nova pravila o delovanju OO ZSMS in predsedstva OO, saj so bila stara že močno zastarela in neaktualna. V razpravi pod „razno“ pa smo se pogovorili o delegatskem sistemu, o delovanju mladih delegatov ter o možnostih boljšega delovanja le-teh. V zabavi s plesom, ki je konferenci sledila, pa so sodelovali prav vsi udeleženci, kar za „uradni“ del ne moremo trditi. No, kljub temu menimo, da je prav, da tudi na ta način privabimo še več mladih k sodelovanju v OO ZSMS TOZD Žarnice. U. I. gram dela za naslednje mandatno obdobje, le-ta obsega 16 poglavitnih točk, se je razvila živahna razprava. Mladi so glavnemu direktoiju naprtili kup vprašanj, saj so hoteli njegovo udeležbo izkoristiti „sto-od-stotno“, svoja stališča in misli pa sta prispevala tudi oba gosta — predsednika. Ker je bil to letošnji zadnji sestanek mladih na nivoju DO, so ga izkoristili še za podelitev priznanj najzaslužnejšim mladinkam in mladincem ter tistim, ki kakorkoli pomagajo pri delovanju mladinske organizacije. Priznanje je podelil predsednik Miljavec in sicer: Plakete »MLADI AVTO-ELEKTRIKE“ so dobili: Darja Valerjev, Boris Jerič, Ines Zorzut, Avguštin Ciuha in Milan Ko-res. Priznanja so dobili: Iztok Urbanc, Boris Švagelj, Aleksandra Trampuž in Boris Kenda. Knjižne nagrade pa so dobili: Lea Jančar, Danica Mehlin, Vojko Velikonja, Boris Kenda in Alojz Zorjan. Marko Rakušček Izobraževanje iz varstva pri delu s poudarkom na analizi nesreč. Potem so si ogledali tri filme. Prvi je prikazoval varno dviganje, prenašanje in odlaganje bremen, drugi je bil posnet na temo o varnem delu na stružnicah, tretji pa o požarnem varstvu. Tako izobraževanje se seveda ne sme zaključiti brez pismenega preizkusa o tem, kaj so slušatelji pridobili s seminarjem. Zato so morali izpolniti vprašalnik, čigar vsebina je bila vezana na delovna mesta, kjer posamezniki delajo. Rezultati, oziroma odgovori so hege" 'i esh bili po večini po pričakovanju, torej | dobri, vendar moramo tu postaviti v ospredje delavke in delavce iz tovarne $6. Sl velikih zaganjalnikov, saj so bili njihovi odgovori med najboljšimi. Še pohvalo smo dolžni za uspešno j^||| organizacijo in izvedbo izobraževanja v celoti. Ta pripada delavcem v službi i. varstva pri delu Jožetu Štruklju, Sto- ll5l| janu Pahorju in Aleksandru Žnidarju-Marko Rakušček Slovenija je njegov drugi dom Novogoriška Iskra — Avtoelektrika sicer ne sodi med tiste delovne organizacije, ki zaposlujejo večje število delavcev iz drugih jugoslovanskih republik, vsekakor pa jih je v temeljnih organizacijah s sedežem v Šempetru blizu 60. V delovno sredino so se lepo vključili, mnogi so postali že pravi »domačini11, saj jih je celo po govorici težko spoznati, da je njihov dom kilometre in kilometre oddaljen od Nove Gorice. Veliko je stvari, ,vi posredno ali pa tudi neposredno vplivajo na varno delo delavcev ob stroju, na tekočem traku, na proizvodnih linijah. Veliko skrb tem vprašanjem posvečajo v novogoriški Iskri — Avtoelektriki, saj nenehno bedijo nad varnim počutjem vseh zaposlenih,to pa daje tudi odlične rezultate, saj je porast nesreč v nenehnem upadanju. Da je temu tako, je pripisati veliko zaslugo službi varstva pri delu, ki poleg drugega organizira za vse zaposlene tudi funkcionalno izobraževanje iz varstva pri delu. Prav te dni se zaključuje tako izobraževanje zaposlenih v Avtoelektriki, saj so preostah le še delavci iz tovarne delovnih sredstev, iz tovarne žarnic Ljubljana, iz DSSS in TOZD — Komerciala, ki se bodo še v tem mesecu seznanili z novostmi s tega področja. Doslej so takemu funkcionalnemu izobraževanju prisostvovali delavci iz tovarne malih zaganjalnikov -udeležba je bila sto odstotna, iz tovarne generatorjev in elektronike 195 zaposlenih, iz tolminske Iskre 314 zaposlenih, iz bovške Iskre okrog 100 delavcev in iz tovarne velikih zaganjalnikov 492 zaposlenih. Na obisku v službi varstva pri delu so me Jože Štrukelj, Stojan Pahor in Aleksander Žnidar seznanili, da se tako izobraževanje periodično ponavlja. Pred dvema letoma je bil zadnji tak seminar, letošnji pa je od vseh doslej najlepše uspel. Pohvahli so se tudi z novostmi letošnjega izobraževanja napram tistemu izpred dveh let. Le-ta novost se nanaša predvsem na uporabo avdiovizuelnih metod, to pa pomeni, da so problematiko varstva pri delu posredovali udeležencem izobraževanja s pomočjo filmov, ki so bili prav v ta namen posneti v sami delovni organizaciji, v Avtoelektriki. Naj ob tem še zapišemo, da so bili tudi »statisti11 izbrani iz vrst zaposlenih v Avtoelektriki. Vsekakor moramo poudariti, da je ta novost — predvajanje filmov o nepravilnostih, ki se ne smejo ponoviti v delokrogu ob stroju ali na proizvodni liniji veliko bolj zanimiva, tudi pozornost slušateljev je bila večja, kot ob golem pripovedovanju, oz. predavanju. Poglejmo na kratko še glavne teme, s katerimi so se slušatelji seznanili. Najprej so pregledali problematiko varstva pri delu v preteklih dveh letih Zgolj po naključju sem spoznal 24-letnega Dragomiija Joviča, zaposlenega na liniji serijske proizvodnje v tovarni velikih zaganjalnikov, doma iz okolice Modriče v Bosni. V kadrovsko službo, kjer sem se slučajno mudil, je prinesel spričevalo in ponosno rekel: »Uspešno sem dokončal zadnje štiri razrede slovenske osnovne šole11. Seveda je »postal11 zanimiv tudi zame, saj takih primerov ni veliko, zato sem ga zaprosil za kratek razgovor. Cez nekaj dni sem ga zmotil ob stružnici, kjer dela na normiran delovni čas. Seveda sem se opravičil, saj so delovne minute dragocene, Dragomir pa mi je dejal v lepi slovenščini: »Samo še deset minut in norma bo dosežena11. Do konca delovnega časa pa je manjkalo še celo uro in pol... Dragomir, kdaj in kako si prišel v Slovenijo? Pred šestimi leti je bilo, ko me je prijatelj zvabil v Novo Gorico. Spominjam se, da mi je bilo zelo nerodno, prvič sem šel od doma tako daleč. Tukajšnji običaji so bili zame tuji, slovenski jezik mi ni bil poznan. In vendar mi je bilo tu izredno všeč. Takrat so v naši delovni organizaciji potrebovali proizvodne delavce, beseda je dala besedo in tako sem se zaposhl 16. decembra 1974 leta. Zadovoljen sem z delom. Zaslužim okrog 7000 dinarjev, včasih tudi več, saj zavisi zaslužek tudi od norme, od zadostne količine materiala itd. Dragomir ne izgublja prostega časa, ne pozna pohajkovanja. Slovenščine se je hitro naučil in prav to ga je vodilo, da je pričel obiskovati tudi osnovno šolo za odrasle na novogoriški Delavski univerzi. Štirje razredi so mu manjkali, vse štiri pa je uspešno dokončal v pičlih dveh letih. Si imel kaj težav v šoli? Spočetka je bilo težko, saj sem bil za učenje slovenskega jezika samouk, proti koncu pa je že šlo. To mi je vlilo voljo, da nisem odnehal. Sicer sem nameraval v popoldansko poklicno šolo, vendar je bilo premalo kandidatov, zato sem se vpisal na šolo za poklicne šoferje. Ne, ne nameravam iti v ta poklic, saj mi je tu prav dobro, vendar sem spoznal, da človek mora v prostem času vedno početi nekaj koristnega, kajti nikdar ne zna dovolj. Če bo pričel pouk na poklicni šoli, obljubili so nam, da bo to septembra prihodnje leto, se bom »prekvalificiral11 s te na poklicno šolo. Dragomir Jovič In kako se počutiš daleč proč od doma? \ s Privadil sem se že, vendar me se vedno vleče v rodni kraj kamor grem ob večjih praznikih in v času letnega ^ dopusta. Doma imam še starše, brata : ‘ in sestro, dve sestri pa sta poročeni- J Ukvarjajo se s kmetijstvom, kar pa m preveč donosno, zato mislim, da bom kar postal Slovenec. Edini pogoj pa je ^ seveda stanovanje, brez tega je nemo-goče zadovoljiti osnovnim življenj- ^ skim pogojem. Sedaj stanujem v pri- 5- . vatni sobi, za katero odštejem 700 dip ,f0^ mesečno. Sodelavci in nadrejeni so me odlično sprejeli v delovno sredino, dobro se razumemo in veliko mi pomagajo. Naj izrabim ta najin pogovor za javno zahvalo mojemu vodji Janku Bratužu in mojemu preddelavcu ter sodelavcem, ki mi kakorkoli pomagajo. S prizadevanjem in vestnim delom bom dolg do njih najlepše povrnil. lov; C |edi e c ‘len ceni lizr Pro: le 2 »eč Prei Čas odmerjen za najin razgovor je test potekel. Spet je pognal stroj in utečeno natančnostjo obdelal še preostale kose ter tako tudi ta dan presegel delovno normo. Naj za zaključek strnem še misel njegovega preddelavca: »Ko bi bili vsi tako zavzeti in natančni za delo kot Dragomir, bi bili tudi rezultati nad pričakovanimi11... Marko Rakušček rep ta. taj la tia vo; MALCE ZAKASNEL PRISPEVEK Izobraževanje so organizirali in izpeljali delavci iz službe za varstvo pri delu Ni kakšna velika ribiška trofeja, je pa pravi majhen morski pes. Ujel ga je zagnan ribič iz novogoriške Iskre Avtoelektrike (prosil je, naj ime zamolčimo), ki vedno lovi le v morju onkraj strani meje. Seveda ga je ponosno prinesel pokazat tudi sodelavcem v Iskro ter povedal, da je imel še na carini težave, ker ni imel potnega lista. Res namreč. Za spomin na edinstveno trofejo pa je nastal gornji posnetek. D I it g 4c se Ki ke le- vs at Pi sa iz st Zi la tc J iri so torej iti v arne $6. SEJE DELAVSKEGA SVETA IEZE nji- ;šno anja užbi Sto-irju-iček (ljub ostrejšim pogojem ispešno poslovno leto ..Enajst mesecev smo zaključili z 99 % planske realizacije, se pravi, da bomo do konca leta prodali kakih 10 % več, kot smo načrtovali. Tako na domačem trgu. V izvozu je nekoliko slabše, kar je vsekakor škoda,“ je dejal na seji DS IEZE direktor prodaje Avgust Bregar, ki je ocenjeval letošnje poslovno leto. Na tej seji, v torek 9. decembra so razpravljali o letošnjem poslovanju, o sprejemanju planskih dokumentov za prihodnje leto in prihodnje petletno obdobje in o spremembi Samoupravnega sporazuma o združitvi v DO IEZE. še seji DS Industrije elementov, ern .ga Gotovo je bila najbolj zanimiva raz-ata ftava ob poročilu o poslovanju v leni. ošnjih enajstih mesecih in o predvideni 'tiijih za gospodarske rezultate letoš-nn 'iega poslovnega leta. Predsednik l je Poslovodnega kolegija Stane Kovačič l0. tieni, da se poslovni rezultati razen nj. kino proizvodnje, v decembru ne >ri- lQc*0 spremenili. Zato lahko že oce-ijn 'jujemo približno sliko letošnjega potovanja. Ocenjujejo torej, da bodo letos na-|emočjo uvrstitvenih testov. (S tem je tudi vam olajšana odločitev izbire stopnje). To ne velja za slušatelje, ki so se prijavili na začetno stopnjo. PROSIMO, ČE OBVESTITE O TEČAJIH INTERESENTE V VAŠI DELOVNI ORGANIZACIJI. Prav tako obveščamo vse zainteresirane, da redno mesečno organiziramo tečaje za usposabljanje voznikov viličarjev. Vse prijavljene kandidate razvrščamo v zaporedne tečaje po prispelih prijavah. Podrobnejše informacije lahko dobite v Izobraževalnem centru Litostroj, Djakovičeva 53, ali po telefonu 558-582, ali 556-021 int.: 474. ZAHVALI Ob boleči izgubi moje drage mame MARJETE PETROVIČ se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem vrtalnice TOZD Števci za izrečeno sožalje in denarno pomoč hčerka Kati Janžekovič z družino. Ob izgubi dragega brata JANEZA HVASTIJA se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD STIKALA — tehnična kontrola, za izrečena sožalja in denarno pomoč Andrej Hvasti