Drugo berilo in slovnica občne ljudske šole. (Na novo urejeno brez premene besedila.) Velja 35 kr. Na Dunaju. V cesarski kraljevski zalogi S .H h knjig. 1893. Ke-jame ne. v Šolske knjige, v ces. kr. zalogi šolskih knjig na svetlo dane, ne smejo se prodajati draže, nego je na čelni strani postavljeno. 10, . I00(p < j Gorišek na Dunaju. Povesti, pesmi in pregovori. 1. Molitev. Oče! z nami bodi, Kaži pravi pot, Ki do sreče vodi; Ti nam daj kreposti, Da, kar sklene um, V djanji naš pogum Skaže brez slabosti? S. Jenko. 2. Troji prijatelji. Nekdojje imel tri prijatelje; dva je srčno ljubil, za tretjega pa je malo maral. Neeega dne dobi povelje, naj pride pyed sodnika, ker je bil hudo, pa po krivem aCtožen) ,(Katerpizmed vas," reče prijateljem, „pojde zStenoj za pričo?" Prvi prijatelj se brž izgovaija, da ne utegne. Drugi ga spremlja do vrat; tam pa se vrne, ker se sodnika zboji. Tretji prijatelj, na katerega se je najmanje zanašal, šel je ž njim ter izpričal, daje zato-ženec jneaolfenij Troje prijatelje ima' človek na tem svetu. Kako se obnašajo na smrtno-uro, kadar kliče sodnik na sodbo? Denar, njegov najboljši prijatelj, prvi ga zapusti in ne gre ž njim še do mrtvaške«jame ne. ^nancil in žlahta spremijo človeka do groba ter se vrnejo dom6v, Tretji prijatelj so dobra dela; ona gredo s človekem do sodnega*stola. Tu ga zagovarjajo in mu izprosijo usmi-lgnjeT^ 3. Zjutraj. Solnce milo Prisvetilo L&po nam je čez goro. In zapeli So veseli Ptički svojo pesmico. Kak' cvetlice In rosice Že po travi se blišči! Cvetje klije, Žlahtno dlje, B'čelice po njem šum£. Vse raduje, Oživljuje Zjutraj se in omladi. Tudi moje Srce poje, Stvarnika naj počasti! J 4. Drago kamenje. Bogat človek v jutroveijleželi je nosil obleko, u katero je bilo všito^jmSgo dragega kamenjaj ^reča ga ubojao^oblečen človek, postojl in si ogleda bogatina •cl^fitg d« glave; p«t&n se mu prikloni do tal ter se mu zalivali za drago kamenje.^ mr, _ ,, ' , » _______, « Nedolžnost, ponižnost pa žlahtnost sred. Kakor se mlado drevesce nagne, tako bo rastlo staro drev6. To ga pogosto na starost redi.. Glava lenuhova vsak dan trja postaja. Zdravo telo, najboljše blago: Skazi se lahk6, popravi težko. Pridne otroke, veselo sre6 Ima rad Bog in tudi ljudje. Neki oče je ime. ^em sinov, ki so se večkrat med seboj prepirali ter zato tudi svoja dela zanemarjali. Nekateri hudobneži so ta prepir v svojo korist obračali, da bi sinove po očetovej smrti ob premoženje pripravili. Zategadelj pokliče necega dne starček vseh sedem sinov k sebi, pokaže jim sedem trdo zvezanih palic ter jim reče: „Sto srebrnjakov dam taistemu izmed vas, ki Česar se človek v mladosti uči, A. M. Slomšek. 6. V: ie moč. prelomi ta snopič palic. u Sinovi napenjajo drug za drugim svoje moči ter poskušajo prelomiti trdo povezane palice: pa zastonj je bil ves njihov trud! Vsak reče: „Ljubi oče! to ni nikakor mogoče." »Pa vendar ni nič lažjega nego li to," odgovori oče. Razveže snopič ter prelomi vsako palico posebe bez najmanjšega truda. „To se v6," rečejo sinovi, „tako je pač lahko, — tako bi jih prelomil tudi vsak otrok." Na to dč oce: „Glejte, ravno tako, kakor s temi palicami tukaj, je tudi z vami, ljubi moji sinovi! Dokler boste složni med seboj, bodete lahko izhajali; nobeden vas ne premaga. Ako pa boste nesložni, zgodi se vam, kakor tem palicam. Sloga jači, nesloga tlači. Po K. šmidu. f?. Zadovoljni pastirček. Mladi Božidar je svoje ovce pasel v lepej dolini med zelenimi hribi; veselo si je žvižgal in prepeval. Bilo je prav lepo pomladnje jutro. Kralj tiste dežele pride po lovsko. opravljen ravno v ta kraj lovit in streljat zverine. • Kralj poklice veselega dečka k sebi, rekoč: „Kaj si tako dobre volje, ljubček moj?"} Pastirček ne pozna kralja in mu odgovori: „Zakaj bi ne bil vesel in dobre volje? saj se še našemu svetlemu kralju ne godi bolje, kot meni?" — „Kako bi to bilo? Povej mi vsaj, kaj pa imaš tako dobrega?" vpraša ga kralj| J Deček začne pripovedovati, rekoč: „Solnce rumeno na nebu meni ravno tako ljubeznivo sije, kakor našemu kralju. Doline in hribje meni ravno tako lepo zeleni in cvetejo, kakor našemu kralju^Svojih zdravih rok ne bi dal za tisoč zlatov, ne svojm oči za vse kraljeve grad6ve. Vrh tega imam vsega dovolj, kar koli želim, in še več, kot potrebujem. Vsak dan se najčm do sitega, imam toliko oblačila, da se vsako nedeljo lahko pražnje oblečem. Tudi zaslužim toliko denarja, kolikor mi ga je treba. Zdaj pa recite, ali ima kralj več kot jaz?|' Prijazno se mu kralj nasmeje in pravi: „Prav govoriš, blagi deček. Le bodi vedno tako veselega srca! Gotova resnica je: Zadovoljnost je polovica v . , . • u srečnega življenja. 8. Prva skrb. V nečem kraji sta bila dva kmeta. Imela sta mnogo otrok. Jurij je bil bogat in ni hotel svojih otrok v šolo pošiljati. Rekel je, da lahko brez šole živč. Radi so otroci doma ostali, pa tudi niso nič znali. Marko je bil siromak; za otroke pa je skrbel. Pridno jih pošilja v šolo. Kaplje vina si ne kupi ter po letu hodi bos, da po zimi otroke za šolo obuje. „Ljubi otroci," dejal je Marko večkrat, „ blaga vam nimam dati; premoženja za menoj ne boste imeli; le skrbno se ličite in pridni bodite, Bog vas že preskrbi. Če boste pametni, boste tudi srečni.. Tako je tudi bilo. Tatje so Jurija okradli in so mu ves denar vzeli. Dve leti potem je Jurij pogorel in od žalosti umrl. Jurijevi otroci so ostali sirote. Imeli so gole roke in prazno glavo. Ko je Marko umrl, imeli so vsi Markovi svoj kos kruha. Bogomil je bil kolar, Ivan kovač, Gregor dober kmet; Anica je bila pridna dekla, Neža pa šivilja. Vsem se je dobro godilo; dostikrat so Jurijevim kruha daiali. A. M. Slomšek. — S — 9. Mladini. Glej, bučele trudoljubne Mčd nabirajo po cvrtji, Glej jih, kak' skrb d za zimo Vselej v gorkem že poletji! Uči se od nijh, mladina; Skrbno delaj že v mladosti. Da imela srečne dneve V poznej bodeš kdaj starosti! Prebivalci v goratih krajih po zimi mnogo več trp£ nego prebivalci na ravnem. Visoko pod Ljubeljem je stala na samem mala hiša, ki je bila naslonjena na skalnato steno. Neko hudo zimo jo sneg popolnoma zakrije in žamete. Uboga družina je bila tako rekoč zakopana. Mala zaloga bornega živeža ji je kmalu pošlA; smrt za lakoto bila je pred pragom. Gospodar naredi skozi streho luknjo ter žalostno gleda, od kod bi dobil pomoči; toda sneg je bil tako debel, di nihče k njemu, in on k nikomur ne more. Vpije sicer na ves glas, pa zastonj. Žena in otroci so že na pol za lakoto umirali. Bilo je že peti dan, odkar so pojedli zadnji grižljej. Na enkrat se začuje pod streho ropot. Ko gre gospodar gledat, kaj bi bilo, vidi divjo kozo, ki je čez skalo skozi luknjo v strehi na strop padla in se ubila. S kozjim mesom se je uboga družina živala tako dolgo, da jr nastalo južno vreme in jo rešilo iz strašnega zap6ra. Bil je deček, ki je kradel kakor sraka, kar mu je bilo všeč, in kar je mogel vtakniti k sebi, da si je dobro vedel, da je greh. Enkrat%ride do apnenice in izmakne F. Cimperman. 10. Bog pomaga. voda. celo nekaj kosov živega apnalj Ker je imel že vse žepe sfe sadjem natlačene, skril ga je spredaj pod telovnik za srajco. Kmalu potem sreča necega tovariša, ki je g"nal dva konja na vodo. Kakor bi trenil, dvigne se tatic na zadnjega konja, in šli so v skok proti vodi, katera je tekla skozi vas. Konji gredo naravnost v vodo. Tatič pa zadrkne in pade v vodo. Ker zna plavati, plava nekoliko dalje, pa naglo začnejkričati na vse grlo: „Pomagajte! pomagajte! gorim! gorim! ^Ljudjž mislijo, da^ se nepridni deček le norčuje, ker ved6, da ne more goreti v vodi. Komaj se privleče h kraju, pade ves upehan na tla in obleži na pol mrtev. Njegov tovariš in drugi ljudjč prihitč tja in vidijo, da ima nesrečni tatič vso obleko in tudi kožo na prsih že sežgano in razjedeno od apna. Mnogo je moral pretrpeti, predno je ozdravel. Ljudje pa so mu rekli: „Ne dotikaj se tega, kar ni tvoje! Kar je tuje, peče, — vsaj na vesti, če ne drugje! 12. Varičnost. Iz necega malega mesta je poslalo oblastvo nekaj meščanov v bližnje vasi, da bi tudi tam kaj nabrali za ubožne mestne pogorelce. Med potjo pridejo ti mestni možjč na dvorišče necega premožnega kmeta. Dobč ga pred hlevom in slišijo, kako trdo krega svojega hlapca, ker je bil po noči konjske vrvi na dežji popustil in jih ni bil spravil pod streho. „Ta gospodar je skop! pravijo si popotniki, „tukaj ne dobimo kaj prida. poskusimo," pravijo drugi in gredo bližje. Kmet prav prijazno sprejme te tujce; ko stopijo ž nijm v hišo, naznanijo mu svojo ponižno prošnjo. Zelo se začudijo, ko jim prav radovoljno podeli lep dar v denarji in še zraven obljubi, da pripelje tudi drv in živeža ubožnim pogorelcem v mesto. Meščani ne morejo drugače, kakor da mu odkrijejo in povedo svoje misli, da jih je njegova radodarnost zelo ganila, in da se čudijo, posebno zato, ker so ga ravno kar slišali kregati hlapca zaradi take malovredne reči. „Ljubi moji prijatelji!" odgovori jim kmet, „prav zaradi tega, ker svoje reči vedno lepo varujem in ker vidim tudi male neskrbnosti, zato sem toliko zmožen in srečen, da morem kaj pomagati svojim ubožnim sosedom." Zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača. 13. Cena. Vse, kar plava, vse, kar l&zi. Vse, kar Ičta, pčš hiti, Zbere se v presojevanje, Pred se kliče može tri. Meč najprvi se ogldsi: ^ J 8jZ sem gospodar svet&; Kamor pridem, pot u gladim; Vse od mene trepeti1!." Govori pero modrostno: „Tm6te ne trpim nikdnr; Um človeški razs vetij lijem ; Uk in zn&nje sta moj d&r." Zadnji reče pliig med njimi: „Miren rijem pod zemljo. Vendar svčt sem preobrazil; Mir in sr^ča je z men6!" Vse, kar plAva, vse, kar ldzi, Vse, kar Ičta, pčš hiti, Zdaj okrog se pliiga zbere, Pliigu včnec podeli. M. \ 14. Lažnivec. Matij ček je potoval z nekim kupcem v daljne kraje ; tamkaj se je navadil prav nesramno lagati. Ko pride domov, vzamejo ga oče sfe seboj v bližnje mesto, kjer ni bil še nikoli. Po potu se pogovarjata o mnogih reččh, kako je to in ono na svetu. Doide ju neki mesar z velikim psom. Matijček pogleda psa in reče očetu: „Videl sem, že ne vem dobro kje, še desetkrat večjega psa, nego je ta. Gotovo je bil večji od največjega konja. — Oče, ki so precej vedeli, da se je sinek debelo zlagal, pravijo na to: „Ta se ti je morebiti zdel malo prevelik; pa vse je mogoče, ker v vsacem kraji se vidi kaj posebnega in čudnega. Tudi tukaj, pravijo oče nalašč, „ne daleč od tod, je čuda poln most, ki je pa tako narejen, da če gre ččzenj tak človek, ki se je zlagal tisti dan, zlomi se mu gotovo noga na njem. Le naglo hodiva, bova kmalu tam!" Matijcek dobro v6, kaj mu je, in se zelo prestraši. Vedno bolj in bolj zaostaja in vpije za očetom: „Oče, kako sem vam že pravil o tistem psu, da je tako velik kakor naš konj? To je res malo preveč, pa tako velik je bil vendar kakor vol. Oče pa tiho in vedno hitreje odhajajo. Matijček vpije zopet za očetom: „Ne hodite vendar tako naglo, govoriva še o tistem psu. Pes ni bil ravno tako velik kakor vol, večji pa je bil nego tele." Prišla sta že do mosta in treba je čezenj iti. Oče hočejo naravnost čezenj, pa Matijček jih prime za roko, rekoč: „Ljubi oče! Počakajte še malo, predno greva čez most. Tisti pes ni bil nič večji kot drugi psi." Oče ga potem trdo posvari in pravijo: „Matijček! lagati se ne sme. 15. Sirota Jerica. Hvaležni otroci svojih starišev tudi po smrti ne pozabijo. Tak zgled daje nam Jerica. Jerica je imela še le devet let, ko jej oče in mati umrjeta. Zapustila sta jo popolnoma samo brez vsega premoženja na svetu. Kar sta si bila prihranila, to so jima pobrala huda leta in bolezen. Namesto imovine zapustila sta jej obilo zlatih naukov, po katerih naj bi se ravnala, da je ne-zapusti Bog, ki je najboljši oče ubogih sirot. Ker Jerica ni imela sorodnikov, ki bi bili za njo skrbeli, živela je od milostinj dobrih ljudi. V velikih svojih nadlogah vendar ni nikoli dolžila svojih starišev, marveč molila je vsak dan za nje. Na njihov grob je zasadila zalih cvetlic, iz katerih je pozneje spletla dva lepa venca ter ju obesila na leseni križ. Sklenila je potem vselej svoje nežne ročice in prav srčno molila za svoje rajnke stariše. To njeno lepo djanje je bilo Bogu dopadljivo. Zato je pa tudi Bog ne zapustil. Neka bogata gospA, ki jo je večkrat na skrivnem opazovala, usmili se je. Mislila si je: To je pač dobra deklica, ki svoje stariše tudi po smrti ljubi, in vredna je, da jo vzamem za hčerko. Ker nimam nobenega svojih, bode mi ona na moje stare dni gotovo rada stregla. Upam, da mi ne bode nehvaležna, ker se spominja še cel6 svojih starišev, ki jej niso prav nič zapustili. Se tisti dan se posvetuje bogata gospa z ondotnim gospodom župnikom in kmalu potem vzame Jerico za svojo hčerko. Tu se je Jerici prav dobro godilo. Bila je pa zato svojej dobrotnici iz srca udana; ljubila in spoštovala jo je kakor svojo mater. Mnogo let ste živeli skupaj v najlepšej složnosti. Na smrtnej postelji pa je bogata gospa volila vse svoje premoženje Jerici, ki jej je ves čas taka pridno in lepo stregla. Lahko je živela zdaj Jerica brez skrbi, ker je imela toliko, da jej ni bilo treba skrbeti za vsakdanji kruh in obleko. Kdor starise ljubi in rad jih imd, Že tukaj na svetu Bog srečo mu d&. F. Gros. 16. Mati. Dete revno, dete malo, Kdaj mi bodeš poplačalo, Vse, kar za-te skrbna mati Mogla sem in bom prestati? Sem na rokah te nosila, V bolečinah te zdravila, Zii-te noč in dan skrbela, Za-te sem in bom živela. Postelj kolikrat postlala, Zibel tvojo sem zib&la, Pesem ti zapela sladko, Da zaspalo si čez kratko; Čez-te se po tem nagnila, Srčno Boga sem prosila: Oče, hudega ga brani, Meni, sebi ga ohrani! Dete malo in ubožno, Bodi pridno in pobožno, S tem skrbi mi boš plačalo, Dete revno, dete malo! S. Jenko. 17. Povračuj hudo z dobrim! Oče Miklavž so sedeli zvečer pod lipo, ravno ko se je večerja hladila, in okoli njih je bilo troje otr6k. Pogosto so oče svoje otroke učili, da večerja Človeku takrat najbolje diši, kadar je poprej kaj dobrega storil, in pa, da človek nikoli mehkeje ne spi, kot kadar ga hvali dobra vest. „Kaj ste danes dobrega storili?" vprašajo oče otroke. „Jaz sem dala svoj košček kruha ubogej deklici, ki je šla davi lačna mimo nas v šolo," pravi Babrka. — Jurče, njen brat, reče: „ Jaz sem v šolo gredč videl vrata na sosedov zelnik odprta in svinje v škodi. Hitro sem jih izgnal in vrata zaprl." „Kaj pa ti, Štefan?" vprašajo oče. Štefan molči, potem pa vendar počasi odgovori: „Saj ste nas učili, oče, da se ne smemo hvaliti, ker Bog v6 naša dobra dela." „Res je tako!" pravijo oče, „pa meni le povčj: naj slišita tudi bratec in sestra, kaj si lepega in storil." — „Ko sem Šel danes • Li • , ^ # 9 iz šole, pripoveduje Štefan, „lotil se me je sosedov Tonče in me je tepel. Pripelje se nekdo mimo in nažene potepuha. Ta skoči naglo čez plot ter si nogo zvine. Nič več ni mogel stopiti na noge in silno je vpil. Vzdignil sem ga in na rami domdv nesel." „Glejt.e, ljubi otroci, to je najboljše delo, tudi sovražnikom dobro storiti," dejali so oče. 18. ; Drago zeljice. | Dve dekli, Marijana in Urša, ste šli v mesto na trg; ;vsaka je nesla težek jčrbas na glavi. ^Marijana vso pot godrltjA in zdihuje; Urša pa j^ vesela.in se siiiejej Marijana pravi.: „K:akQ se moreš smejati in tako dobre volje biti? Tvoj j dr bas jetuko težek^ kakor moj, in ti nisi močnejša od (fnene/" (Urša odgovori: „Priložila sem vjšrbas neko skrivno zeljice in komaj čutim,- dg. kaj nesem. St6ri tudi ti (tako! pravi Marijana, „to zeljice je gotovo zelo drago f Rada bi si tudi jaz ž njim polajšala svoje breme; povej mi, ljuba moja, kako se li imenuje to zeljice? Urša odgovori: „To drago zeljice, ki zlajšuje vse težave in jih dela prijetne, imenuje^ se potrpežljivost. __-——PoTC Šmidu. 19. Večerno solnce. Kak' lčpo se solnce ozira, Zahaja in jemlje slovo! Že žarek za žarkom umira, Nas skoraj zapustilo bo. Za gore visoke se skriva, Se malo ozira se zdaj; Kak' v senci dolina počiva, Že s hladom odeva se gaj. Vse spravlja se mirno počivat, Potihnejo trudne stvari: Počitka potrebnega vživat', Tud' otrok pohlevno zaspi! 20. Bodi prijazen in postrežljiv! V nekej vasi na Laškem sta bila oče in mati, ki sta imela sina po imenu Feliksa. Bil je razumen delček; pa ker je bil zelo ubog, moral je svinje pasti. Stariši so ga lepo učili, kako naj bo dp vseh ljudi lepo prijazen, in da naj rad postreže in pomaga, komur more. Drugi otroci v vasi pa so ga zaničevali, dražili in se nespodobno vedli. Ko neki dan Feliks pase svojo čredo, pride mimo častitljiv mnih in pastirje nagovori, da bi mu kateri pokazal pot skozi dobravo. Ali ker je bilo grdo vreme, pravijo surovi otroci drug za drugim: „Jaz ne grem! Feliks pa prijazno pristopi, lepo pozdravi mniha in se mu ponudi za vodnika. Gred£ mnih s Feliksom mnogo govori in vidi, da je prav dober in razumen deček. Pelje ga sfe seboj v samostan in ga po dovoljenji njegovih starišev vzame v svoj red. Feliks se je dobro učil in je kmalu prekosil vse svoje sobrate in tovariše. Zategadelj pa ni bil ošaben; temveč je ostal vedno ponižen, priljuden in postrežljiv. Vsi so ga spoštovali in radi imeli. Povzdigoval se je od časti do časti, dokler ni bil celo škof in potčm kardinal. Ko so tedanji papež umrli, bil je Feliks enoglasno za papeža izvoljen. 21. Spodobno se obnašaj. Dober otrok se mora vselej in povsod sposobno in priljudno obnašati. Gledati mora, da drugim dela veselje. Kedor sfe svojim vedenjem kaže, da druge ljudi ljubi in spoštuje, ta se spodobno in priljudno vede. Ako se pa hočeš spodobno in priljudno vesti, moraš si to dobro zapomniti : Vsako jutro si umij obraz in roke s hladno vodo. Poravnaj si las6, oč^di črevlje in osnaži svojo obleko. Umazan in raztrgan ne hodi med ljudi. Pri jedi ne govori mnogo in ne rabi roke, kjer si z žlico, vilicami ali z nožem moreš pomagati. Ne naslanjaj se na mizo in ne oziraj se, kadar ješ in piješ; tudi cmakati ni spodobno. Ne jej požrešno in ne izbiraj si najboljših jedi. Pusti drugim poprej jedi jemati. Govori počasi in razumno, da te vsak lahko ume. Ne imej roke, kape ali kaj druzega pred usti, kadar govoriš; glej v obraz ljudem, s katerimi govoriš. Govori pa z usti, ne z rokama. Kadar je potreba, rad govori, pa ne segaj drugim v besedo; vselej poprej premisli, kaj porečeš. Kadar ne veš kaj dobrega in lepega govoriti, pa molči. Hodi, stoj in sfedi ravno. Kadar hodiš, ne mahaj preveč z rokama in kadar stojiš ali sediš, ne skrivaj rok v obleko. Kadar koga srečaš, prijazno ga pozdravi in reci: Dobro jutro! dober dan! dober več&r! lahko noč! Bog daj srečo i. t. d. Nikoli se ne skrivaj! Človek se že na poti spoznd, koliko veljA. Nikdar se pri ljudeh ne praskaj po glavi ali životu; ne griži si nohtov in ne trebi si ust in nosa. To se drugim studi. Ne posmeMj se in ne smej se drugim, tudi ne nagajaj nikomur in ne draži nikogar. V&ruj se razpora in besedovanja. Bodi miroljuben in postrežljiv. Če' gres s kom imenitnejšim, daj mu hoditi na desnej strani, sam pa ostani na levej in ne stopaj naprej. Ogiblji se vseh prepirljivih, nevednih in nespodobnih ljudi. Ako te kedo česa popraša, povej prijazno, če veš in če smeš; ako ne veš ali ne smeš, spodobno se izgovori ali pa m61či. Lagati ne smeš, nikoli! Tudi ne vpij in ne razgrajaj po poti. Tak6 delajo divjaki. Kadar prideš v tujo hišo, odkrij se, pozdravi domače, kakor je spodobno, in razumno povčj, česa bi rad. Drugo berilo. 2 Ako pa greš v kako imenitnejšo hišo, osnaži si obuvalo, odkrij se, potrkaj lahko na vrata in Se se ti oglasi, stopi spodobno in počasi v izbo, prijazno se prikloni in razločno povej, kaj hočeš. Klobuka, plašča in drugih takih reči ne odlagaj, in tudi sesti ne smeš dokler ti ne reko. Kadar kdo imeniten pride k tebi v hišo, pozdravi ga ter ponudi mu sedež. Kadar odhaja, spremi ga, in če je zvečer, posveti mu tudi. Ako hoče kdo kaj od tebe imeti, prijazno mu postrezi, če mu moreš; ako pa ne, pravično se izgovori. Ne jezi in ne žali nikogar. Ako bi rad od drugih kaj imel, moraš lepo in spodobno prositi in se tudi zahvaliti, kadar si dobil. Ravnaj se vselej po pametnih in omikanih ljudeh; robatih in surovih nikdar ne posnemaj. Kar prvič prav ne storiš, pa drugič popravi; vadi se poštene šege. 22. Pregovori. Ne prodajaj kože, dokler medved v brlogu tiči. Kadar mačke ni doniš,, miši plešejo. Krava pri gobci molze. Boljše hranjeno jajce, kot sneden vol. Bog že zakaj kozi rok odbije. Vrana vrani oči ne izkljuje. Jabolko ne pade daleč od jablani. Kopriva ne pozebe. Ni vse zlato, kar se sveti. Stara navada, železna srajca. 23. Bog je pravičen. Mlademu človeku, ki se je vozil po cesti, splašijo se konji; voz se zvrne, in ubogi človek si tako hudo poškoduje nogo, da so mu jo morali odrezati. V bolezni ga obišče prijatelj; miluje ga zaradi tolike nesreče. Mrmr4 zoper Boga, rekoč: „To ni po pravici, da Bog dopušča tolike nadloge na ubogega človeka!" Bolnik mu reče: „Prijatelj, glej, da se ne pregrešiš zoper Boga! Kavno s to nogo, ki sem si jo zlomil, udaril sem v mladosti in pahnil skozi vrata svojo mater, ktera je na to britko zajokala, milo pogledala k nebu ter globoko vzdihnila. Ta njeni zdihljej je uslišal, njene solze je videl pravični in vsevideči Bog ter me je zdaj tako hudo kaznoval/ Otroci! Zapišite si v srce zapoved božjo, ki pravi: „ Sopštuj očeta in mater, da boš dolgo živel, in da ti bo dobro na zemlji!" Iz „Vrtee"-a. 24. Pošten beraček. Necega imenitnega gospoda v RimuTpoprosi ubog deček milostinje. „Nimam drobiža," pravi gospod. Deček pa se ponudi, da bi tudi rad šel denar menjat. Gospod se mu posmeje zaradi te čudne ponudbe, da mu cekin, gre dalje in ne misli, da bi kedaj še videl teda dečka. Ali za nekoliko časa ga doteče deček in prinese izmenjani denar. Gospod se zelo začudi in je vesel poštenega dečka; deček pa ne um£, kako bi moglo to kaj Čudnega biti. „Saj nisem nič več storil, nego to, kar sem obljubil, pravi deček; „in tako mora vsak storiti. Še na smrtnej postelji so mi rajni oče rekli: Izpolni, kar obljubiš! to e pot k poštenosti; če boš pošten, nej 2* bo se ti slabo godilo." Gospodu je deček tako všeč, da mu podari ves izmenjani denar; ko še zvč, da je res ubog, ter da ima bolno mater, da ga učiti. Tako si je deček kmalu svoj kruh služil. 25. Bodi usmiljen! Lukec in Primož gresta neko jutra skupaj v šolo. Vsak ima kos kruh za kosilce v roki. Sreča ju uboga žena z majhnim otrokom v naročji. „Oj, ljubi deček! pravi žena Primožu, „daj vendar mojemu lačnemu otroku malo kruha; danes ni še nic jedel. „Sam sem lačen," pravi Primož ter otepa in jč svoj kos kruha dalje. Lukec pa ni tako storil. Tudi on bi bil lahko pojedel svoj kos; pa ker ubogi otrok tako milo joka, d& mu takoj ves svoj kruh in se veseli, ko vidi, kako otrok košček kruha veselo vzame in uživa. „Bog ti plačaj! ljubi dobri otrok!" pravi Lukcu mati ubozega otroka. Lukec pa gre vesel po svojem potu dalje. Kar smo siromaku dobrega storili, To nebeškemu Bogii smo podelili. 26. Kam in kje! ,,Kam drži na desno cesta, Kam drži na levo pot? Mož! povejte mi po skušnji: Kje se ložje ognem zmot?" „,,Pot, ki vidiš jo na pravo, Te prinese v mesta kras. Ki drži na levo steza, Te pripelje v prosto v&s. Če nameriš jo na mesto, Kras zidovja najdeš hiš, Če se pa na vas obrneš, Tam nasprotno vse dobiš."" „Kam tedaj se naj obrnem, Al' se v mesto naj podam, Ali naj na v&s jo mahnem, Srečo boljšo kje imam? „„Vidiš, to ti je vse eno; Kakor se obnašal boš, Lahko v mestu, hlako v vasi Si, če hočeš, srečen mož."" M. V a lj a y e c. 27. Vsem se ne more ustreči. M|lnar in njegov sin ženeta v bližnje mesto osla na prodaj. Med potju ju sreča kmetic na konji in jima reče : „Pač nista pametna, da^jvama osel prazen gre, in nobeden vujti na-njs ne sede." ^^mlinar takoj posadi sina na osla. Malo potem srečata voznika, ki pravi: „Ti nerodni mladenič! Ali te ni sram, da ti jezdiš, tvoj stari oče pa mora peš hoditi?" Sin skoči brž raz osla in pusti, da se oče vsedejo na-nj. Komaj sta pa malo naprej šla po peščenej cesti, sreča ju kmetica, ki je nesla poln jčrbas sadja na glavi, in reče: „To je neusmiljen oče, ki tako široko na oslu sedi, v tem ko mora sin po pesku brusiti nog^." Na to vzame mlinar še sina k sebi na osla. "" „0j ubogo živinče, gotovo mora poginiti pod toliko težo," kriči ovčar, ki je pri poti ovce pasel. K- 7 Zdaj stopita oba raz osla, in sin reče očetu: „Kaj hočeva storiti zdaj z oslom, da ustreževa ljudem?" Mlinar pa je dejal: „Zdaj lahko vidiš, moj sin, da vsem ljudem ne moreš nikdar ustreči. Po Kr. Š mi d u 28. Pregovori. Sloga je od Boga. človek obrača, Bog obrne. Sreča je opotočna. Denar ima polzek rep. Čas je denar. Od besedi se nihče ne zredf. Dela, ki ga danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri. Potrpljenje železne duri prebije. Nesreča nikoli ne praznuje. Kakor se posojuje, tako se vračuje. Kdor zgodaj vstaja, temu kruha ostaja. Po storjenem delu se sladko počiva. Laž ima kratke noge. Vsak pometaj pred svojim pragom Kakeršna setev, takšna žetev. Kdor rad potrpi, ta si rože sadi. Človek kaže v mladosti, kaj bo v starosti. Vsak je svoje sreče kovač. Kdor dolgo izbira, izbirek dobi. Lastna hvala, cena mala. 29. Prazen strah. Milika se po noči prebudi; zdi se jej, kakor da bi kdo trkal na vrata. Skloni se v postelji ter prav tenko posluša. Zopet prav močno zaropoče. Milika od strahii komaj diha. Čez nekoliko časa zopet prav dolgo ropoče. Milika se spomni, da je teta bolna; misli si, da je umrla in prišla slovo jemat, kakor je slišala praviti. Vsa plašna smukne pod odejo ter vso noč od strahu ne zatisne očesa. Kaj pa je bilo? Pes je sedel na pragu, obiral se ter je trkal z gležnjem po vratih. Ko se je zdanilo, gre Milika iz sobe in najde psa na pragu. 30. Sreče dom. Kdor kol' pod milim nebom živi, Vsakdo pač srečen biti želi, Cesar na tronu, kmetic na polji, Prosi od Boga sreče po volji: Tud' jaz je iščem križem svetd? Kje nek' prebiva, kje je doma? Tam, kjer cvtlice krasno cveto, Mislim, da sreči venec pleto; Solnce pa rev'ce ves dan pripeka, Kosec jim slednjič glav'ce poseka, Koder pa smrtna kosa kosi, Sreče ni prave, jok se glasi. Z vrta na polje grem je iskat; Tam se raduje kmetič bogat, On si bogato žetev obeta, Sreča pšenice venec mu spleta; Toča prihruje, žito zdrobi, Sreča veselja z njive zbeži. Ptice, vesele zelen je gaj, Mislim, tu ima sreča svoj raj ; Zima prikima, ptice zbežijo, Hribci pod mrzlim snegom ječljo ; Glasa veselja čuti ni več, Gaj le žaluje, sreča je preč. Kje neki ima sreča svoj dom? Kdo mi povč, kje našel jo bom? V čistem le srci ona kraljuje, Srce nedolžno razveseljuje; Sreča prebiva v sredi srca, V srci poštenem ti je doma. J. Vir k. Človeško truplo, jed in pijača. 31. Zdravi udje. Jože, črevljarski pomagalec, popotoval je po deželi. Neki dan pride ves truden in spehan k gostilnici. Ukaže si prinesti kozarec piva in kos črnega kruha. Ni mu bilo kaj po volji, da je moral peš hoditi, in da si ni mogel privoščiti kaj boljšega. Kmalu za njim pridrdra lepa gosposka kočija, v katerej je sedel premožen mož visocega stanu. D& si prinesti mrzle pečenke in najboljšega vina. Vse to použije v kočiji. Jože ga prav zavidno pogleduje in si misli: Ko bi se pač tudi meni tako godilo! Tujec to zapazi in reče Jožetu: „Ali bi morda rad menjal z menoj? — „Zakaj ne?" pravi Jože nepremišljeno, „le stopite, gospod, iz kočije in dajte mi vse, kar imate; tudi jaz vam dam, kar imam." Tujec ukaže svojemu strežniku, naj ga vzdigne iz kočije. Ali žalosten pogled! Njegove noge so vse mrtvo-udne; ne more ne stati ne stopati, temveč strežnik ga mora držati tako dolgo, da mu prinesejo bčrle, na katere se je opiral. „Ali te zdaj še mika, da bi menjal z menoj? vpraša tujec Jožeta. „Bog me v&ruj tega, pravi prestrašeni Jože; „moje noge so mi ljubše, kot sto in sto konjskih. Tudi rajši jem črn kruh in lahko poskočim, kot pa da bi imel pečenko in vino, in bi me morali drugi voditi, kakor otroka. Z Bogom, gospod! S temi besedami se Jože poslovi in vstane, da bi odšel. „Prav govoriš," še pravi tujec; „ako bi mi ti mogel dati svoje zdrave noge, dal bi ti jaz za nje voz, lepe konje, denar in vse, kar imam. Ubog pa zdrav človek je srečnejši, kot bogat hromeč." 32. Čuti. Oči pod čelom so nam okna, da gledamo ter se veselimo mnogih lepih stvari. Oko je ogroglo, kakor jagoda. V sredi očesa je neko leči podobno zrnce, ki je čisto in prozorno. Oči so žlahten in zel6 občuten ud našega telesa. Modri stvarnik jih je za to v koščene jamice postavil, ogrnil jih zgoraj in spodaj z vehicami, ter jim je dal obrvi za streho, da bi jim vroči pot s čela ne škodoval. Oči je treba varovati; ne berite tedaj v mraku, ne na solnci ali v tacem kraji, kjer se preveč blišči. Predrobno delo in predolgo napenjanje oslabi oči ter prisili naočnike nositi. Če tekočina iz očesa izteče, človek oslepi. Slepec je velik ubožec. Ušesa so sluhu dvojna stranska vrata. Lepo so okro-žena kakor polževa hišica, po katerej glas zadonl na znotranjo, bobnu podobno kožico, "da slišimo. Preblizu uš6s streljati in pokati, ni zdravo. Nekateri otroci že na svet pridejo gluhi, in taki pozneje tudi ne morejo govoriti, ker ne slišijo, kako drugi govori. Gluhonemi so veliki reveži na svetu. Velik, velik božji dar je uho. Nos v sredi lica je čuvaj, ki voha in sodi, česar oko ne more, če kaka stvar diši ali smrdi. Nos nam tudi pomaga razločneje govoriti. Premočno dišeče cvetlice in druge take dišave so škodljive; po njih boli glava. Usta so poglavitna vrata, skozi katera gre sapa in živež v človeka. Jezik presoja in povč, kaj je dobro, kaj ni. Okus nam naznanja sladko in grenko, kislo ali žarko. Če jezik ni čist, ni tudi pravega okusa, in jed se ne prilega. Ako je človek zdrav, čuti po vsem životu z čutni-cami (živci). Čutimo mrzlo in toplo, mehko in trdo, golo in kosmato; le nohtj^, lasjč in kosti ne čutijo. Najtanje čutimo na konceh prstov. 33. Kaj imam. Očesi dve im&m, ki bistro gledate svetlo, zdaj zemljo, zdaj lepo nebo, da lahko vse poznam. Oči preljub so božji dar; le greha gledati nikd&r! Ušesi dve imam; kar ljuba mati rečejo, al' dobri oče vprašajo, odgovor hitro dam. Ušesa so tud' božji dar, poslušat' greh me Bog obv&r'! Imam še jezik od Bog4, da lahko pojem, govorim, potožim se in zakričim, kjer je kaj hudega. Obrača se mi jezik rad, pa ne opravljat', ne legat'! 'Mam tudi roke dve; na vsaki prstov pet, ž njim' pisat', vsako reč prijet'; prav zdrave stč obe! Ž njim' delati, ne pa igrat'; ž njim' služiti, pa ne jemat'! A. M. Slomšek. 34. Zdihljeji slepca.. Le enkrat bi videl, kak solnce gor gre, Bi videl, kje luna, kje zvezde bliščč; Al' tema poskuša nad menoj si moč, Ne vem nič od dneva, obdaje me noč. Le enkrat bi vedel višnjžvo nebo, Zeleno planino in belo gor6, Le enkrat bi videl oblak nad seboj, Bi vprašal ga glasno, jočeš se z menoj ? Le enkrat bi videl dolino in gaj, Oh blagor! veselje, kdor vidi tu raj. Le enkrat bi videl, kak' cvetke cveto, Mčd drugim, strup meni v prsih neso. Le enkrat bi videl soseda oči, Bi vprašal v očesih, kar srce taji. Svet zk-me ni stvarjen, le grob si želim, V grobu resnico in up zadobim. 35. Najžlahtneje dišave. C&cega kneza je na sprehodu vjela ploha; hitro stopi v kmetsko hišo se sušit. Otroci so sedeli za mizo, pred njimi je stala skleda polna močnika. Vsem je bil v slast; jeli so, da je bilo veselje. Bili so pa tudi čvrsti in lepi, kakor kri iii^nlek^ jKakcjje vendar mogoče, vpraša knez mater, „da otroci tako prosto jed s takim veseljem zajemajo ter da so pri- tem vendar tako lepega frTca?f Olatf^ odgovori: „To dela trojecfišav, katere jim v jedilo devljem. Najpoprej si morajo otroci kosilo zaslužiti, potem jim pred kosilom ne dam ničesa jesti, da lačni k mizi pridejo, a naposled jih še zadovoljnosti privadim s tem, da jim ne dajem n o b e ni h ^sl aščicjf 36. poc|/£tt&z jka^Un^a jfe-vafo z zzvezem za/i/cir/a. y^m/ez/ii m-u ^ac^m^/ 37. Pot do Iruha. Oj kmet, al' včš do kruha pot? Al' v&š, kje poln dcbl se sod? Plug in motika vesa za-nj! Le prašaj ju, ko vsaneš 'z sanj. Pa rano vstani: neasp&n Rabotaj, dokler sije dan; Skrbno obdelaj si pij t', Okoplji v nogradu tsjč. Pomladni hlad, poleni znoj, Po vrsti hodi naj s tboj; na levo desno ne pglčj In stopaj ž njima z^st naprej. In ko se leto jeseni Na njivi hleb se ti ori; In ko umre jesenski grom, TekoČ ti nograd zaje v dom. E. Ledinsk 38. Ugania. Na ognji prazen, Na mlinu zdrobena, Z vodo polita, Zlo rada pita, Sem črna kuhana; Rad me im&š, Al' me poznaš? A. M. Slomšek. 39. Kravar. Neki deček je pasel kravo na trati blizu sadnjega, vrta. Ko kvišku pogleda, vidi nekaj lepo rudečih in zrelih črešeuj. Zelo ga mikajo. Pusti tedaj kravo samo in spleza na drevo. Krava pa gre s pašnika, pride skozi odprto leso na vrt, zrb cvetlice in zelišča prav po svojej volji; mnogo pomandrA in pohodi. Ko deček to vidi, zelo se stogoti; skoči z drevesa, vzame palico ter roti in pretepa kravo prav nemiusljeno. Naenkrat pa stopijo k njemu njegov oče, ki so vse to gledali. Ostro ga posvarč in pravijo: „Kdo je bolj zaslužil tepen biti, ti ali žival, katera ne vč, kaj je prav ali neprav? Ali nisi tudi ti tako po svojej želji ravnal in živino pustil, ko bi ti jo bilo varovati? In zdaj si tako neusmiljen ter se ne spominjaš svojega pregreška! Dečka je bilo zel6 sram pred očetom. (46. Hruška. hiš' Stari oče Vrban so sedeli pred svojo hišo v senci pod hruško. Njihovi vnuki kramljajo tamlfckoli, jedo hruške in ne morejo nikoli zadosti prehvaliti sladkega sadja, l^Stari oče jim reko: Naj povčm, ljubi moji, kako je to drevo sem prišlo. Pred več kot petdeset leti je bil tukaj še prašen prostor, in tu, kjer smo zdaj in kjer stoji to drevo, tožil sem enkrat sosedu svojo revščino. Dejal sem, da bi bil_zadovoljen, ako bi imel le sto goldinarjev svojihj—- jSosed, moder mož, pa mi pravi: „To je prav lahko, ■ako le hočeš začeti. Glej na tem mestu, kjer stojiš, je še več kot sto goldinarjev skritih; poskusi jih dobiti —Jaz sem bil takrat še mlad, neizkušen in sem precej tisti večer tukaj izkopal globoko jamo, toda nisem dobil ne enega krajcarja. To mi je zel6 mrzčlo. Ko sosed zagleda zjutraj to jamo, smeje se mi prav debelo in pravi: „Ti si vendar brezumen! jaz nisem mislil tako. Dam pa ti mlado hruško, vsadi jo v to izkopano jamo, in za nekaj let se ti denarji prikažejo." Vzel in vsadil sem mlado drevesce, zrastla je ta lepa hruška. Sladko sadje, katero mi je dajalo drevo že nekaj let, prineslo mi je že več kot sto goldinarjev, in še vedno mi prinaša prav obilne obresti. Nisem še pozabil znanega pregovora, tudi vi si ga zapomnite, ki pravi: „Jablane, hruške in druge cepč Cčpi v mladosti za stare zobč! 41. Skrb za zdravje. Zdravo telo je najboljše blago na zemlji. Nekateri premalo premislijo, kolik dar in kolika dobrota je zdravje. Mnogo mladih ljudi se pokvari še v mladih letih, da so ves čas življenja nadložni, ali pa morajoi prezgodaj iti pod črno zemljo, zato ker se niso varovali in so neredno živeli. Kdor hoče za zdravje skrbeti, naj se ravn4 po teh pravilih: Bodi zmeren v jedi in pijači. Ne jej in ne pij nikoli več, ko potrebuješ za življenje. Ne jčj tudi nikoli nezrelega sadja in nobenih jagod, gob in drugih zelišč, 'katerih ne poznaš; mnogo stvari je zelo strupenih. Vroč nikoli ne pij. Nobena močna- pijača, naj si bo pivo ali vino, ne prilega se ndadisi. Posebno pa je žganje strup vsacemu človeku. Ne prehlajaj se. če ti je vroča Jn se potiš, ne slači se in ne hodi v tak kraj, kjer sapa vleče. Nezdravo je spomladi in jeseni ležati na mokrej ali hladnej zemlji. Po zimi prehitro iti z mraza na toplo, je zelo škodljivo. Kdor ozčbe, ne sme iti za peč. Bodi v vseh recčh prav čeden in snažen. Snaga je prijateljica ljubemu zdravlju. Ako hočeš imeti svetle oči, zdrava ušesa in zdrave zobe, glavo in noge, le pridno jih umivaj. • 42. Kruli in voda. O času velike draginje je prišel Jernej, ubog deček, s planine dol v bližnjo vas ter prosil kruha po hišah bogatih ljudi. Lovro, sin bogatih starišev, sedi ravno pred hišo z velikim kosom kruha v roki. „Daj tudi meni košček kruha, zelo sem lačen.'" Ali Lovro je bil trdosrčen in mu mrzlo odgovori: „Poberi se, za te nimam kruha." Čez leto in dan pride Lovro na planino iskat izgubljenih koz. Dolgo je hodil in plazil po skalovji in pečinah. Solnce je strašno pripekalo, in on je žeje že skoraj obnemagal, pa nikjer ni mogel najti studenca. Zagleda v senci pod drevesom sedečega ubozega dečka Jerneja, ki je ovce pasel ter imel poln vrč vode poleg sebe. ,,I)aj mi malo piti," reče Lovro, „strašno me žeja." Ali Jernej mu odgovori: „Le pojdi naprej! za te nimam vode." Zdaj se spomni Lovro, da tudi on enkrat ni hotel grižljeja kruha dati ubozemu Jerneju. Solze ga oblijo, Drugo berilo. 3 ter prosi Jerneja odpuščenja. Jernej mu pod/i vre z vodo in reče: „Nisem tako trdosrčen, da bi ti ne privoščil požirka hladne vode; le napeljati sem te hotel, da bi spoznal svoj pregrešek ter izkusil, kako hudo je človeku, ako mu česa manjka. Lovro se napije in pravi: „Bog ti povrni to kapljo vode stoterno že tukaj na zemlji in kedaj tam v nebesih." Po K. Šmid-u. 43. Strupene jagode. Janezek najde v hosti grmič z lepimi črnimi jagodami. To so lepe črešnje, misli si. Utrga jagodo in jo pozoblje. Ker se mu je sladka in dobra zdela, jih po-zoblje še več. Pa kmalu čuti, da mu ni dobro. Začne se mu v glavi vrtati, oči so mu nekako temne, da prav ne vidi, in ves je omamljen. To namreč niso bile črešnje, ampak strupene jagode. Komaj je domov prilezel. Doma, odkritosrčno pov£, kje je bil in kaj je storil. Urno mu dado toliko mlačnega mleka in siratke piti, da je hudo bljuval: glavo pa mu zmivajo z mrzlo vodo. Komaj je tedaj še smrti odšel; le počasi je ozdravel. 44. Bog za vse skrbi. Na zemlji miške najti ni, Da bi ne 'mela mamice, Ki ji prinese skorjice, Da rev'ca stradala ne b6; Tud' ji postelje postelj'co. Bog ljubi pač za vse skrbi. Pod nebom tudi ptice ni, Da bi ne 'mela suknjiče, Prav lepe, tople, pernate, Ki greje ptičico gorko, Da hudi mraz je vzel ne bo. Jo Oče mili oskrbi. Na zemlji vsej črvička ni, Da bi ne našel kapljice, Katere on napije se; On najde dosti živeža In lakote še ne pozna, Nebeški Oče za-nj skrbi. Pod solncem stvarce take ni, Da bi še t&ko mala bl'a, Pri Bogu ni pozabljena; 'Ma vsaka svojo hišico, 'Ma vsaka svojo postelj'co. Vse ljubi Oče preskrbi. Glej, dete moje, tudi ti Očeta dobrega im&š; Lahko se njemu v roko daš, Lahko se njega veseliš, Ker v božjih rokah ti živiš. Bog Oče za te tud' skrbi. A. M. Slomšek. Dom. 45. Hiša. cy Veseli so se igrali otroci na cesti. Kar pribuči veter ter jih razkropi na vse strani. Kako dobro je bilo, da so otroci znali kraj, kamor veter ni mogel za njimi. Nu, zdaj le razganjaj, kolikor se ti poljubi, stari razgrajač! Ne bojimo se te, ne; tukaj v hiši pri očetu : in materi smo v varnem zavetji ter gledamo skozi zaprto okno, kako se jeziš zunaj po cesti, po polji in po vrtali. Ha, ha, kako ropotaš z vrati in okni! A vse zastonj, v hišo ne prideš, dobro smo se zaprli; za to je napravil ključavničar ključe in ključavnice. Veter videč, da ne more v hišo k otročičem, da bi jim obrnil nekoliko miz in stolov, potegne jo gori na streho, mlati in razbija po strešnih opekah, pogleda skozi lino v podstrešje ter jo pobriše naravnost v dimnik, kjer se buččč sprehaja dol in gor. To je bila godba, kakoršne niste slišali še nikoli. Ako bi ne bil dimnik tako dolg, gotovo bi jo bil stari razsaj&č pobrisal tudi v kuhinjo. To bi bilo zanj! V kuhinji je bilo vse polno skled in skledic, loncev, starih in novih, velikih in majhnih, kožic, ponev in drugih takih stvari. Kako prijetno bi se dalo s temi rečmi ropotati! A nikjer ni mogel veter napraviti kake škode trdo zidanej hiši. Dol v klet se mu ne poljubi; pogledal je samo skozi ključavnico, in zdelo se mu je ondi pre-temno in predolgočasno. Notri so stali veliki sodi in velike kadi, ki se ne dado lahko prevračati, kakor bi se njemu poljubilo. Tam v kotu je korun in repa v velikih kupih, s katerimi se tudi ne da igrati, kakor bi rad. Prijetneje se mu torej zdi zunaj na dvorišči. Tu je začel v kolo vrteti slamnate bilke, listje in kurje perje, da je bilo veselje gledati, kako je plesalo. Potem otlde skozi odprta vrata v skedenj; še vrabcem v gnezdih ni dal miru. V hleve na dvorišči pa ni mogel. V prvem hlevu so stali lepi konjiči, ki so zobali rumeni oves iz lesenih jasli. V drugem hlevu so ležale lepe kravice na mehkem ležišči, prežvekujoč sladko seno. Takoj zraven v tretjem hlevu so bili debeli in tolsti prešiči, in za njimi velik hlev, poln lepih, belih ov&c, ki so prišle ravno s pašnika domov; za veter jim je bilo toliko mar, kakor konjem, kravam in prešičem. To ga je zelo jezilo; prekucnil je še pred skednjem stari koš in potem je ves zelen od jeze popihal domov. Kje stoji njegova hiša, tega vam povedati ne znam, pa me tudi malo briga, ker vesel sem, da morem v hiši stanovati, ki me varuje vetra in hudega vremena. V hiši so pa moji preljubi stariši, ki mi dajo jesti in piti, pa tudi mehko posteljo, v katerej sladko in mirno spim. iz „Vrteru-a. 46. Lastovkam. Lastovke, oj Bog vas sprimi, Ko po dolgej, ostrej zimi Priletele ste nazaj V mirni nAš planinski raj! Ve pomladi ste znanilke, Dobre sreče ste nosilke: Kjer si dom postavite, Srečo tja pripravite! Gostoljuben strop je moj: Svoje gnezdo nanj pripnite! Tu valite, tu gojite Srečonosni z4rod svoj. Skrbno jaz vam branil bom Nežni red in mali dom; Nikdo vas se ne dotakne, In mladičev vam nikd6 Z r6ko kruto ne izmakne, čuval jaz jih bom zvest6. Iz „Zvon"-a. 47. Korist goveje živine. Najkoristniša in naj potrebni ša je človeku goveja živina. Vol vleče plug in brano ter vozi poljske pridelke domov. Krava daje okusno mleko, iz katerega delamo maslo in sir. Z gnojem gnoji poljedelec svoje njive in vinfigrade. Kdo ne ponza tečne govedine in teletine? Volovske, kravje in telečje kože strojijo se v usnje, iz katerega delamo obuvalo. Z dlako se nadevajo sedla; iz rogov in parkljev dela strugar glavnike, gumbe in druge reči. Iz loja vlivajo sveče in pripravljajo milo; sfe sežganimi kostmi čisti se slador. Tako nam govedo, živo in mrtvo, donasa obilo koristi. 48. Konj. Konj je najlepša domača žival. Ima veliko, a lepo glavo z živimi očmi in kratkimi, po konci stoječimi, j ako gibkimi ušesi-. Bolgi, stisneni vrat mu lepša lahko kodrasta griva. Zalito truplo " krije kratka in gladka dlaka, rep pa je z dolgo žimo porasten. Noge so tanke, ali pri vsem tem vendar močne in skočne; s kopitom bije ob zemljo, da podkev iskre kuje o trdem kremenu. Po barvi dlake se imenujejo konji: belec, sivec, kosta-njevec, rujavec, vranec, lisec i. t. d. Ze v starodavnih časih je človek konja ukrotil in ga vzel v službo. Dandanes je kot domača žival skoro po vsem svetu razprostranjen; v nekaterih deželah pa se pasejo velike črede podivjanih kdnj. Zrebe je jako živa i Segava žival; vedno bi skakalo in se igralo. Konj je človeku na premnogotero korist: rabijo ga za ježo in za vožnjo. Ker je zelo razumen in pomnjiv, naučiš ga lahko marsikaj, ako ga z lepa nagovarjaš in sploh lepo ž njim ravnaš. Če pa nad njim vpijes ali ga celo tepeš, bode zastonj tvoj trud. Svojega gospodarja dobro pozna in precej vč, če je kdo drugi sedel na-nj, ali na vozu kdo drugi vzel vojke v roke. Konj je pa tudi pogumen in srčen. Mirno stoji v bitvi, kjer topovi pokajo, trobente donč in bobni ropotajo. Ko začuje stanoviti glas, veselja zarezgetA in zdirja z jezdecem proti sovražniku. Pri vsej po-gumnosti, ki jo kaže konj v bitvi v društvu s človekom, je vendar sam ob sebi jako plašljiv: Najmanja stvar utegne ga tako splašiti, da se zdrzne in zbeži, ako ga precej ne vzdrži in ne pomiri močna roka. Griva, žima, koža in kosti so za marsikatero rabo; tudi meso je užitno, če tudi ljudje za konjsko meso posebno ne marajo. 49. Koliko stoji žrebe? Na zelenem skaka in^vpraŠa kobilo, in koliko ga gj^akaj ne bi?" odgovori kobila, „rada ti prodam žrebe, aN^na mu je zapisana spodaj na kopitu moje desne noge. i^io znaš brati, pogledi spodaj na moje kopito!" ,,USenN^m in znam brati," odgovori volk. j Kobila privzdigne nbgo. Volk stopi bližje, da bi brat; kar je na kobilinem ko^u zapisanegaJ^Ali v tgpi notku ga udari kobila s kchjitom tako nemilo v glavo, >t<-VVUA- ^^^ "VO- -t**45 da se lini vse zasveti pred ocSu, in da kakor mrtev -, , « ^ ucte frv pade na tla. J Po Grimm-u. 50. Ovsa. Ovco si je človek že v starih časih udomačil, ker je jako koristna, pohlevna in potrpežljiva žival. Oven se včasih sicer brani sfe svojima rogovoma, ako sta mu izrastla; a kmalu mu upade pogum. Sploh so ovce plahe in neumne; en sam pes jih lahko strahuje po sto in še več. Če se užgfe ovčja staja, ovce ne bežč iz nje; le z največjo silo jih je mogoče izvleči iz dima in plamena. Kadar morejo, zopet nazaj v ogenj pobegnejo. Kar stori oven vodnik, to storč za njim vse po redu; naj se on prekucne v globok prepad, vse bodo poskakale za njim. Kokoš brani piščeta; ovca pa se ne upa postaviti v bran za svoje jagnje. — Pameten pastir ne pase svoje črede po mokrotnih krajih, ampak po suhih hribih in prisojnih rebrih; močvirnati pašniki so ovcam škodljivi. Od ovce se rabi vsaka, tudi najmanjša stvar. Največjo korist ima Človek od ovčje volne, iz katere se predo, pleto in tko vsakovrstne pletenine in tkanine. Iz sladkega mleka se dela okusen sir, meso pa daje tečno pečenko. Loj se rabi za sveče in milo. Iz raznih odpadkov kuhajo klej, iz črev sučejo strune. Ustrojena ovčja koža je za mehke rokavice in druge reči, krzno pa za kožuhe in kučme. 51. Krava, konj, ovca in Konj, krava in ovca se začno necega,dne prepirati, kdo izmed njih je človeku najkoristnejši. Krava pravi: „Jaz mu dajem sladkega mleka, >erkusnega sira in su-rovego masla." Konj reče: mu vozim težek voz, dirjam in nosim jezdeca hh*v kako veter po širocem svetu." Ovca opominjj^^jJaz hodim gola, da oblečeni in obujeni svojega gospodarja." V tem pristopi gospodarjev pes. Vsi trije ga zaničljivo pogledajo. Kmalu pride tudi gospodar in psa prav prijazno pogl&di. Ko ovca, krava in konji to vidijo, jamejo nevoljno mrmrati. Konj vpraša gospodarja: „Čemu se psu tako prikupuješ? Ali nismo zaslužili mi tvoje ljubezni bolj, nego ta malovredna žival?" Gospodar pa psa Še bolj prijazneje k sebi pritisne in reče: „Ne tako! Pes mi je edinega sina srečno potegnil iz vode; kako bi ga tedaj mogel pozabiti!" 52. Pes. Pes je edina damača žival, ki hodi za Človekom po vsem svetu. Postave je zelo različne. Toliko se mora pa vendar reči, da imajo vsi psi ostre zobč. Pes je bolj podnevna žival, da-si je tudi po noči živ in buden, ako je treba. Njegovo spanje je lahko in kratko; zbudi se pri najmanjšem šumu. Če mu je vroče, moli jezik iz gobca in hrope. Med čuti mu je voh naj bolj i. Glavna lastnost vsacega psa je zvestoba. Zato je pa tudi človeku nad vsemi živalimi najljubši tovariš. Domači pes mu čuva hišo, ovčarski čredo, lovski pes kodi ž njim na lov. V nevarnosti brani gospodarja, za-nj se bori do zadnjega diha. Gospodarja pozna po glasu, po hoji in sledu in umč njegovo besedo. Kako je pazljiv, kadar pričakuje kakega povelja! Kako je vesel, ako sme iti z gospodarjem, kako klavern, ako mora doma ostati! Psi se ne smejo dražiti, kajti razkačeni radi grizejo. Strašna pasja bolezen je steklina. Stekel pes je nevaren živalim in ljudem. Najbolje znamenje, da je pes zdrav, je mrzel in moker nos. 53. Prešič. Prešič je sicer na slabem glasu, da je nesnažen; vendar je koristna domača žival. V jedili ni nikakor izbirčen. V vsakej luži išče živalskih in rastlinskih ostankov. Iščočemu živeža dobro služi rilec za tipanje in prerivanje. Prešič ima štiri suhe noge. Na vsakej nogi ima dva večja parklja, po katerih stopa, in višje dva manja, ki se pri hoji tal ne dotikata. Namesto dlake ima ščetine, ki so po hrbtu daljše in trše. Pod kožo, ki se tudi bohovka imenuje, ima debelo mast. Divji prešič je močnejši od domačega. — Njegovi trirobati, zakrivljeni očnjaki, čak&ni po imenu, so nevarno orožje. Jeseni, kadar je veliko želoda in žird, odebeli divji prešiči. Lovč jih zarad okusnega mesa in ker na polji veliko škodo delajo. — Požrešen kakor divji je tudi domači prešič. Včasih požrfe celd mladiče. Prigodilo se je že, da je svinja otroku odgrizla roko, ali mu spačila obraz. Divji prešič živi v družbi po vlažnih gozdnih krajih, kjer si išče korenin, želoda in ogrcev. Večkrat se vleže v močvirje, da se hladi. Samcu pravimo mrjasec, samici svinja, mladiču pa pujsek ali kočej. — Domač prešič koristi gospodarstvu več ko divji. Mast, meso in čreva so v korist, koža daje usnje za marsikatero rabo. Iz ščetin se izdelujejo čooiči, ščeti, omela in drugo enako orodje. 54. Koza. Koza je ubogim krava. Redč jo ne toliko zai-adi mesa, kolikor zarad mleka in kože. Kozje mleko ima nekak poseben okus, vendar je prav zdravo; kozji sir sploh hvalijo; kozletina je mehka in tečna. Iz kozje kože upravljamo usnje za rozlično rabo. Rogovi so sa strugarske izdelke. Koze, posebno pa kozliči so vesele živali. Po grobljah, pečinah in pa zidovji plezajo lahkotno in varno. Koza ima tudi muhe. Danes leta povsod za teboj, jutri pa sili vedno v hlev, četudi jo kličeš kolikor ti ljubo. Zlobna pe vendar ni. Kozli se včasih hudo trkajo med seboj. Močni so, da celo moža poder6. Koza tudi ni boječa. Ako ji pes pride nenadoma nasproti, ne prestraši se ga; ustavi se mu, in varovati se mora, da ga pod rebra ne sune. Nekatere koze so rogate. Kozlom zrastejo včasih nad sedemdeset centimetrov dolgi rogovi. Koza jč listje skoro vseh rastlin; izbira si vedno najbolje. Mladike in brstovi se ji nikdar ne morejo dosti skriti; gozdar torej ni njen prijatelj. Sama trava ji ni po volji, listnato zelišče, detelja, grašica in grah ji bolj tekne. Po zimi ji polagajo tudi seno, krompir, korenje, repo. Nesnažno krmo koza le povoha, potem pa pusti. Sploh ljubi ta žival snažnost in čist zrak; zato hira v zaduhlem zraku. 55. Mačka. Mačko imamo pri hiši, da lovi'miši in podgane. Včasih sedi po uro pred mišjo luknjico; ko se prikaže neprevidna miška, pograbi jo v skoku. Kadar je dobre volje, poigra se še nekaj časa z ubogo miško; spušča jo in zopet ujema. Mačka je gibična in snažna, pogosto si oblizuje mehko dlako s hrapavim jezikom. Ljudčm se kaj rada prilizuje. Stiska se k nam, grbanči hrbet in prede všečno, če ji gladimo tanko dlako. Vendar ji ni upati; razdražena renči, pa tudi grize in praska. Na nogah ima namreč ostre kremplje. Z njimi se spenja, pleza in praska. More jih pa tudi skrčiti in pod kožo skriti; zato hodi tako tiho. Mačka tudi po noči dobro vidi, ker se ji podolgasta očesna punčica v temi razširi. Svoje mlade mačka zelo ljubi; skrbno jih varuje in tudi mačku prikriva. Požrl bi jih, ko bi jih našel. Spregledajo pa mladiči še le deveti dan. Ker je mačka jako sladkosnedna, sili v mlečnico; včasih si pa poišče tudi kako klobaso. 56. Miš. Miš je navadno sivkasta. So pa tudi bele miši rudečih oči, katere imajo ljudjč za kratek čas. Miš ima dolg, skoro popolnoma gol rep. Oprijemlje se ž njim, kadar pleza na kako šibko stvar. Vitko truplo ji je pokrito z mehko in kratko dlako. Ušesa so h glavi pritisnena. Miš šivi po luknjah in zakotjih. Nič ni varno pred njenimi ostrimi zobci. Po kletčh in hramih gloda kruh in žito, slanino in maslo in kar kaj druzega najde. Mnogo stvari, katerih ne jč, zgrize in ogloje samo iz objesti. Ona pregloda lesene stene in celo zidovje; zaso je nadležna in škodljiva. Pravo njeno življenje se začne z nočjo. V hiši, kjer ni mačke, vso noč ni mirii. Miši tekajo in preganjajo se po izbah, škrabljajo in cvilijo za stenami, da človek spati ne more. Nastavljamo jim torej pasti. 57. Puran. Puran je čuden, godrnjav ptič. Najmanjša stvar, na pr. srep pogled, zlasti pa rudeča barva utegne ga tako razdražiti, da ko besen tudi v človeka skoči. Kadar je jezen, skrči vrat, našopiri rep in brusi razprte perotnice po tleh. Kri mu sili v glavo; glasno kavdrajoč nosi se mastito in mogočno. Puran dobro hodi in hitro beži s krili na pol razprtimi, leti pa slabo — in to le vajvečjej sili. Pura znese spomladi 20—30 jajec in vali skoraj mesec dni. Mladi purančki so jako občutljivi; mraz in mokrota jim škoduje v prvej mladosti, da jih mnogo pogine. Radi se pasejo po travnikih in po polji, kjer razen trave in zrnja pobirajo tudi malo golazen. Všeč jim je vsaka piča, najbolj jim ugaja menda koruza. Med vso perotnino ima puran najokusnejše in naj-prhkejše meso; ako je dobro opitan, tehta do 10 kilogramov. 58. Gos. Gos ljubi vodo, v katerej plava in roni; zato ima plavno pečico na nogah. Najlepši na njej je vitki vrat, ki se zvija kakor kača. Z drugo perotnino se gosi ne družijo rade. Malo-kedaj so tihe, posebno v družbi ne, vedno čebljajo. Včasih začno na vse grlo gagati in zvihrajo naprej z razprostrtimi krili in stegnenim vratom. V zrak se gos redkokedaj vzdigne. Gredč se s celim telesom ziblje. Speč vtakne glavo pod krila ter stoji na enej nogi, ali pa potransko leži. Gos vali štiri tedne. Mladiči zapustč gnezdo, kakor hitro se izvali. Proti mrazu so jako občutljivi. Pokriti so z mehkim puhom. Od gosi dobimo dobro pečenko in mehko pčrje za pernice. Nekedaj so z gosjim peresom tudi pisali. 59. Domači golob. Med domačo perotnino se sme golob človekov ljubljenec imenovati. Golob je ljubezniva, krotka in nežna ptica, ki ljubi družbo. Vse njegovo bitje in življenje je miroljubno, priprosto in nedolžno. — Svojo hišico — golobnjak — ljubi čez vse. O požaru prestrašen ob-leteva svoj dom, dokler osmojen sam v ogenj ne pade. Ako ujetega v tuj kraj odneseš in zopet spustiš, najde čez hi-ibe in doline pot do svojega pravego doma. Za-rad te lastnosti in odlične hitrosti v letanji so pošiljali v starih časih po golobih pisma in poročila v daljne kraje. Po obleki je golob različen. Te ima nežno čepico, drugi pečico, tretji čedno ovratnico. Kako čedno stopajo in taplj4jo po belem pesku, kako se jim vedno žari rudečkasto ok6! Potem pa zletijo gibično in lahko na streho. Tu se kljunčhajo, grlijo, igrajo ter si na vsakovrsten način delajo kratek čas. Golobica izvali 3 — 6 krat na leto po dva slepa in kilava mladiča. Stara jih pitata s h zrnjem, katero popred v grbanci zmehčata. V štirih tednih so godni. Njih meso je nežno in okusno. Sploh se misli, da delajo golobje po setvah mnogo škode. Ne more se reci, da bi tam pa tam kacega zrnca ne pobrali, vendar se večinoma le s plevelovim semenom, zlasti grašico hranijo. Med zverinami in pticami ujedami ima golob mnogo sovražnikov. 60. Vrabec. Ni ga kraja v našej domovini, kjer bi ne bilo vrabca, tega povsod znanega, zvitega in predrznega ptička. Najbolj mu godijo kraji, kjer na dobro obdelanem polji strn bogato obrodi. Tudi po cesti se klati, kakor poreden paglavec, valja se po prahu ter se vedno prepira sfe svojimi tovariši. Za temne gozde in visoke gore ne mara. Barve je sivo rujavkaste. Samec se loči od samice po črnem grlu in belem pasu prek perotnic. Kljun mu je kratek in čvrst. Na vsakej nogi ima po tri kratke prste s kratkimi krempeljci. Vrabec ostane vse leto pri nas. Po zimi se mu včasih slabo godi. Pa on si v6 tudi v tem hudem času pomagati. V skednjih brska po plevah; v hlevu pazi na hlapca, ko konjem polaga; okoli kuretine in golobov se potika, da jim izmakne nekoliko živeža; še cel6, kadar voznik pred krčmo konjem ovsa nasuje, pride vrabec, da dobi svoj delež. Kadar so črešnje zrele, mora vrabec prve imeti. — Samica znese 5 — 8 zelenkastih jajčic; valita pa oba. Početkom pitata mladiče sb samim mrčesom, zlasti gosenicami. Če pomislimo, da vrabec dvakrat ali trikrat na leto vali, lahko vidimo, koliko škodljive golazni pokonci. — Zatorej je zaslužil, da mu po zimi ko se mu slabo godi, privoščimo nekoliko zrnec prosa ali pa skorjico kruha. 61. Sraka in pavje perje. Pravijo, da je bila nabrala sraka pavjega pčrja, katero se sveti kakor čisto zlato, kadar ga solnce obsije. Olišpa in našopiri se ž njim ter gre tako nališpana ošabno mimo srak, svojih tovarišic; vsa napihnena jih še ne pogleda, temveč se prevzetno pomeša s pavi. Pavi hitro spoznajo svojino, izrujejo tujki pavje pčrje in jo zaženo na pol golo, od koder se je bila priklatila. Vsa osramočena in okljuvana se privleče med svoje sestre; pa tudi srake jo začno črtiti, kljuvati in preganjati tako, da sirota izgubi še svoje pčrje; povsod zavržena naposled nikamor ne vč. Prevzetnost se povsod spotika In sramota se za nj6 pomika. 62. Na vrtu. Po vrtu sem hodil, O mila nedolžnost, Cvetlice sem bral, Otrokom najlepše Za vence daj Al. In vence spletali So mične, lepč, In zraven ustili Besede sladka. Kak' sladko živiš! Pri rož'cah. minljivih Se tak' veseliš. Nedolžne ročice In čisto sreč, Te rož'ce so tiste, Ki tebe zlatč. A. Praprotnik. 63. Rožici. Bodi mi zdrava, Rožica zala! V tihej samoti Skriva te vrt. K tvojim vonjavam, Rajskim dišavam, V solnčnih je žarkih Pod mi odprt. Cvetje rudeče Torej bod' zdrava, Veter razmeče, Rožica zala! Tebe in mene Dokler še sije Čas zaduši. Rajska pomlad. A. Umek. 64. Cvetlice. Bogoljub se na vrtu pred rožnim grmom ustavi in reče svojim sestricam: „Pač je roža najlepša cvetlica!'' Marica zavrne: „Saj je lilija prav tako lepa kakor roža. Meni te dve cvetlici najbolj dopadate, vse druge niso nič vredne." Anica pa reče: „Kaj še! Vijolice so najlepše! Ali jih nismo spomladi najraje trgali. Mati, ki so ta razgovor slišali, reko: „Vse tri cvetlice, o katerih se pogovarjate, so lepe podobe ponižnosti, bela lilija je podoba nedolžnosti, in rudeča roža nas spominja dobrote srca ter nam pravi: srce vaše naj plamti od ljubezni do predobrega nebeškega Očeta." Ponižnost, nedolžnost, dobrota srca Med vsemi bogastvi še največ velja. Po K. Šmidu. cBučve^/ aJi v-ečžo- niet/ utva^m* ee^a Drugo berilo. iverja^Jn žJi^e^&v&U.-ve eAjv ^mam. gJum Au Je°/ lucetiz ajiej Ju/Ja/ vecft sAAvJnt/ A J ž a/t' na -/ta-že jfe-^er/a j/i^i/e^. A. Janeiič. 159. Atila. Na sedanji ogerskej zemlji so pred davnim razsajali divji Hunci. Leta 375. so bili iz Azije v Evropo prodrli ter se naselili po ogerskih planjavah. Bili so zopernega pogleda, nizke postave in širokih pleč; imeli so male, zel6 vdrte oči in velike zgornje čeljusti. Ognja niso poznali; živeli so ob surovih korenikah in surovem mesu. Hiš niso še imeli, ne zemlje obdelovali, ne v Boga verovali. Se le v Evropi so jeli svojim kraljem postavljati lesene palače. Oblačili so se v kože gozdnih zveri ali pa v take snovi, katere so jemali sosednim ndrodom. Z lokom so znali pušice spretno in uspešno metati. Bili so strahoviti jezdeci, na svojih ubornih pa trpežnih konjih tako rekoč prirastli. Jezdč so se bojevali, jezdč obedovali in spali; jezdč so se tudi shajali, kadar je bilo treba posvetovati se o važnih reččh. Sta-novitnego domovanja niso imeli; premikajoč se od kraja do kraja so mirne stanovalce pobijali ali jih v sužnost vlačili. Od teh divjih ljudi je šel velik strah po zemlji; še zdaj je beseda med ljudmi, da ni več trava zelenela, kamor je kopito hunskega konja udarilo. Najhuje so divjali pod svojim kraljem Atilo. Imenovali so ga šibo božjo. Atila je bil ošaben, pogumen in hrvoželjen poveljnik. Vzdigne se sb svojimi trumami z ogerskih ravnin, da bi si podjarmil rimsko cesarstvo. Njegove čete so se valile proti južnim in zahodnim deželam. Ropaje in požigaje se priklati Atilova vojska tudi do starega mesta Ogleja. Oglejci in prebivalci sosednih pokrajin so bežali na morske otoke ter ustanovili sedanje mesto Benetke. Lepi Oglej v grobljo premenivši udari jo Atila proti Rimu. Papež Leon pride mu z drugimi imenitnimi Rimljani naproti. Prosi ga, naj bi prizanesel rimskemu mestu. Modrost, pobožnost in veličastvo tega papeža so kralja užugale. Vrne se z Laškega v svoj šator ob reki Tisi. Papežu Leonu, ki je bil slavni Rim rešil sč samo ginljivo besedo, čudil se je ves svet. Imenovali so ga Velicega. Kmalu potem je Atila umrl. Mrtvemu na čast so Hunci vsakovrstne igre začenjali. Jahali so okoli mrliča, prepevali bojne pesmi in mu skazovali zadnjo čast. Deli so ga v zlato rakev (trugo), to v srebrno in obč še v železno. Da nikdo ne zvč, kje počiva divji vojak, pokopali so ga po noči in umorili pokopače. 160. Belizar. Mogočni vojvoda Bčlizar je služil rimskemu cesarju na jutrovem. Vse sovražnike je premagala njegova roka. Pred njim so trepetali divji Huni, pred njim bežali hrabri Gotje; Vandale in Perzijane je užugal imenitni junak. Na stare dni — pravijo — moral je Bčlizar, celega cesarstva steber, slep milostinje prositi. Po krivem je bil zatožen in oslepili so ga; deček ga je moral o palici voditi, da si je živeža prosil. Neki dan sedi ob potu blizu morja zunaj poglavitnega mesta. Večerno solnce prijazno sije, in slepi Bčlizar povpraša mladeniča: „Ali sije solnce tudi po Carigradu?' — „Vse strehe se svčtijo od solnca," odgovori mu deček. — Bčlizar se obrne proti Carigradu, nasmeje se, in od veselja se mu potoči debela solza po bledem lici v sivo brado. „Zakaj se obračate po nehvaležnem mestu, ki je vam ljubo luč vzelo?" vpraša ga deček. — Bčlizar mu lepo odgovori: „Jaz sem ljubil, ljubim in bodem ljubil deželo materino." A. Janežič 161. Ciril in Metod. V devetem stoletji so gospodovali po slovanskih deželah trije mogočni knezi, namreč: Rostislav, Svato-pluk in Kocelj. Vneti so bili za krščansko vero in izo-miko svojih podložnikov. Pošljejo h grškemu cesarju Mihaelu prošnjo, rekoč: „Naša država se je pokristija- nila. Nimamo pa učiteljev, da bi nas vodili in nam svete bukve razlagali. Pošlji torej učenikov, kateri nas bodo znali besede sv. pisma učiti! Brž povpraša cesar svoje svetovalce, koga naj bi poslal. Ti mu imenujejo učena brata iz mesta Soluna: Cirila in Metoda. Car ju dA poklicati ter jima prošnjo slovanskih knezov razodene. Obadva privolita in se po-dasta med Slovane luč sv. vere prižigat. Razlagata jim v domačem jeziku večne resnice in poslovenita potrebne sv. bukve. Z vso pravico se zoveta slovanska apostola. 162. Zajčki samostan. Pred osem sto leti so bile po gorah in dolinah krog Konjic strašne goščave. Divjačina in zverina je ondod prebivala; volki in medvedi so bili v teh krajih domA. Ni bilo ceste, ne pota; tudi kravje steze ni bilo najti. Nekedanji vitezi in drugi mogočni gospodje so hodili včasih semkaj na lov. Takrat je na Štajerskem vladal mejni grof Otakar V. Travengavski. Otakar je hodil po deželi pomirovat razdražene plemenitaše in spoznovat pravico. Na svojem potovanji pride tudi h konjiškemu vitezu Leopoldu. V visocem gradu sprejme vitez svojega vladarja spoštljivo in ga več dni veličastno gosti. Njemu na čast napravi v konjiških gorah velik lov. Mnogo sosednih vitezov je bilo povabljenih. V jutro zarano se odpravijo prek konjiške gore v zaraščene loge. Tamkaj so se jeleni pasli pod košatimi jelkami. Lovci se razpostavijo in pustč Otakarja samega. Na enkrat začuje lovski rog trobiti, pse goniti in gonjačev vrisk bliže in bliže odmevati se. Zdaj pride velik razplašen jelen z visokimi rogovilami skozi goščo. Otakar napne lok in zadene jelena globoko med rebra. Obstreljena žival se zapodi za potokom v drugo goščavo. Otakar hiti po krvavem sledu za jelenom in zajde tako, da druge lovce popolnoma zgreši. Ves truden se na zadnje vleže pod košati dob in sladko zadremlje. V spanji se mu pokaže sv. Janez krstnik, oblečen v dolgo haljo. Ta mu veli, naj v tem kraji postavi samostan takim mnihom, kateri nosijo enako bele halje kakor on. Bližnji hrup zdrami Otakarja iz spanja. Ko spregleda, vidi zajca v svojem krilu. Skril se je pred psi v njegov plašč. Otakar otme upehanego zajca sovražnikom in mu zopet pi-ostost d&. Otakar zarčs sezida samostdn in ga po zajci, kateri je k njemu pribežal. — zajčkega — imenuje. če iz Celja skozi Dramlje na Dravinsko hodiš, najdeš poleg Spitaliča med visokimi hribi še zdaj razvaline nekedanjega kartuzijanskega samostana. 163. Leopold Babenberški je bil že v svojej mladosti pogumen junak. Nekedaj jezdi z nemškim cesarjem Otonom I. na lov. Zasačita velikanskega medveda Kosmatinec plane nad cesarja in zgrabi njegovega konja z močno taco. Hitro prime Oton za lok, da bi razkačenega tacarja s pušico ustrelil; lok pa je bil preveč napčt in se zlomi. Zdaj prihiti Leopold in poda, ne maraje svojega življenja, cesarju svoj lok. Pušica prileti medvedu v glavo, da se zvrne na tla. Cesar je bil otčt strašnej nevarnosti. Ganen zahvali Oton mladeniča za izkazano mu pomoč. „Srebro in zlato", rekel je, „ne bi plačalo tvoje zvestobe. Vzemi ta zlomljeni lok. Prinesi mi ga, kadar ti bode moje milosti treba. Bog bode že dal, da te dostojno zahvalim." Po tem dokodku je minilo več let, Leopold je vzrastel hraber mož; v marsikaterej bitki je pokazal svoje junaštvo. Cesarja je pokosila smrtna kosa; njegov sin Oton II. je zasedel cesarski prestol. Umre tudi mejni grof v vzhodnej marki (krajini), kije svojo deželo krepko branil sosednih napadov. Leopold je poznal to deželo. Hrepenčl je pokazati svojo udanost in zvestobo do cesarja na tako nevarnem mestu; torej stopi pred Otona II., . položi zlomljeni lok pred njegov prestol in prosi, naj bi ga postavil za mejnega grofa v vzhodnej krajini. Ko cesar lok zagleda, spomni se svojega rajnega očeta in Leopolda, ki ga je bil rešil iz smrtne nevar-ščine. Rad usliši Leopoldovo prošnjo. Tako so postali ,Bamberžani' leta 976. mejni grofi v vzhodnej krajini. 164. Rudolf Habsburški. Pred 600 leti je živel mogočni grof po imenu Rudolf Habsburški. Rad se je kratkočasil tudi z lovom. Enkrat pride po sledu neki zverine do potoka. Tu zagleda duhovnika, ki si je ravno črevlje sezuval. „ Kaj delate tukaj?" vpraša grof mašnika. Ta odgovori: „Hiteti moram bolnika obhajat. Ker pa je narastli potok brv odnesel, moram prebresti vodo, da umirajočemu še o pravem času prinesem sveto popotnico. Naglo stopi grof z konja in ga ponudi spovedniku, rekoč: „Nate ga, zasedite ga, da ne zamudite." Drugi dan pripelje dohovnik konja grofu nazaj in se mu srčno zahvali. Rudolf pa pravi: „Bog ne daj! Nikdar ne zajašem več konja, ki je nosil mojega odrešenika. Obdržite si ga, da boste lažje obiskovali bolnike v oddaljenih krajih. Duhovnika gane ta dobrota in pobožnost. Želi grofu božji obilni blagoslov. Nemški knezi so si pozneje Rudolfa za svojega kralja izvolili. Bil je pravičen in miroljuben vlad Ar. Njegov sin Albreht zadobi avstrijske dežele. Njegovi potomci pa še zdaj gospodujejo v našem prelepem cesarstvu. Tako je Rudolf Habsburški postal začetnik in ustanovitelj vzvišene naše cesarske rodovine. 165. Bratovska ljubezen. • Cesar Albrecht I. je imel mnogo sovražnikov. Ni se več zanašal na ljudi; čuval ga je velik pes, ki je vedno ležal pred njegovimi durimi. Nad vsakim tujcem je zarežal, nobenega ni pustil mimo. Neki dan približa se Leopold, cesarjev sin, durim v cesarsko sobano. Ker ga je pes poznal, približa se mu dobrikaje se. Nič mu ne stori. Cesarjeviču se je k očetu modilo; za to sune psa na stran. Ta pa jame renčati in cesarjevičev plašč grizti. Leopold se razjezi in psa udari tako hudo, da ta mrtev obleži! Leopold se ustraši svojega čina in zbeži! Ko cesar zv6, da je mrtev zvesti njegov čuvaj, pokliče togoten vse dvornike in povprašuje, kdo mu je psa usmrtil. Leopold trepeče od samega strahu: poznal je očetovo strogost. Friderik, Leopoldov sta rej i brat, je vedel, kdo je kriv. Iz ljubezni do svojega brata hotel je njegovo krivdo na se vzeti. Vrže se pred očetom na kolena. „Odpiistite, oče! nisem se mogel psa drugače ubraniti. Že vzdigne cesar svojo roko nad Friderika, ko Leopold pristopi, rekoč: „Stojte, oče! Friderik je nedolžen, jaz sem kriv; mene kaznujte!" Po teh besedah objame Leopold svojega brata in se razjoče. Očetu se obraz razjasni. „Ker se tako ljubita, naj ti bo odpuščeno. Kdor ima take sinove, ni se mu treba bati nobenega sovražnika," reče ponosno Albreht. 166. Ustanavljanje goratanskih vojvod. Goratanski vojvode so se ustanavljali pod Krnsko goro blizu cerkve svetega Petra. Tam je stal kamen, na katerem je sedfel prostorojen kmpt, Z eno roko je držal marogastega bika, z drugo pa enake barve kobilo. Ne daleč od njega je stal vojvoda v sivej suknji in v kmetskih črevljih z deželno zastavo sredi svojih žlahtnikov in vitezov. Ko se približa vojvoda, na palico naslonjen, kmetu na kamenu, povpraša ga kmet v slovenskem jeziku: „Kdo se tam približuje? — Na to odgovorč vsi okoli sedeči: „To je deželni knez. — Kmet dalje povpraša: „Ali bode pravičen sodnik, ki išče sreče domovini? Ali je prostorojen? Ali je prijazen varh prave vere? — Na to vsi odgovorč: „ Je in vselej bode." — „Pa, po katerej pravici, reče kmet, „more me pregnati z mojega sčdeža?" — Vsi odgovorč: „Dobiš 60 beličev, marogastega bika, kobilo in obleko, katero zdaj knez nosi, in prosta bode tvoja hiša vseh davkov. Zdaj kmet kneza rahlo v lice udari, opominjaje ga, naj bode pravičen sodnik: potem odstopi in odpelje živinčeti. Knez pa stopi na uborni, neolepšani kamen, potegne meč, mahne ž njim na vse štiri vrtrove in se zaroti, vsem biti sodnik po dolžnosti in pravici. 167. Mladi Vukasovič. Cesarica Marija Terezija obišče necega dne mlade vojake v šoli in vpraša šolskega predstojnika: „Kateri mojih ljubih sinov je najpridnejši? Predstojnik odgo- vori: „Vaše Veličanstvo, vsi so pridni in vredni visoke milosti; pa najpridnejši med vsemi je mladi Vukasovič." — To je lepo, mladi Dalmatinec!" reče cesarica, „ali rada bi ga tudi videla, kako se bojuje." Mladenič, ki je doslej plašen pred cesarico stal, zravnd se srčno, oči se mu bliskajo in ponosno nasprotnika iščejo. S komer se sprime, vs&cega premaga. Zato mu pod4 cesarica dvanajst cekinov, rekoč: „Kupi si veselja po vročem boji." Teden preteče, in cesarica se zopet pripelje. Pokličejo Vukasoviča, in cesarica ga vpraša: „Ali si denarje, ki sem ti jih dala, že kam zapravil? Kje so?" „Poslal sem jih svojemu ubozemu učetu," odgovori mladenič z boječim glasom. „Kdo je tvoj oče?" „Bili so častnik in so služili Vašemu Veličanstvu ; zdaj so brez službe in prav sirom aško brez plače živč. Nisem vedel cesarskega daril bolje obrniti; poslal sem sra preljubemu očetu." „Ti si vrl mladenič. Vzemi črnilo in piši: Preljubi oče! To pismice, katero vam pišem, narekuje mi cesarica. Moje obnašanje, moja pridnost in posebno moja ljubezen do svojega očeta je cesarici tako dopadla, da boste Vi od tega časa po dve sto goldinarjev na leto dobivali; meni pa je podarila zopet štiri in dvajset cekinov." 168. Cesar Jožef II. je bil sin slavne Marije Terezije. Bil je jako priljuden vladar. Necega večera se je čisto priprosto oblečen sprehajal blizu Dunaja. Sreča deklico, ki se je britko jokala. „Zakaj se jočeš?" vpraša je cesar. Deklica ga pogleda in ide mimo. Mislila si je morebiti! Ta mi že ne more pomagati. Cesar gre za njo ter jo še enkrat prav prijazno povpraša. Zdaj dekle vendar odgovori: „Hči sem cesarskega častnika; oče so mi umrli, mati so silno ubogi." Jožef pravi: „Zakaj pa se do cesarja ne obrnete?" „Bile sve, bile v cesarskem dvoru, pripoveduje deklica, „pa njegovi služabniki so naj i zavrnili, češ, da cesar ne more vsacemu kaj dati in podariti. Jožef stisne deklici tri cekine v roko ter ji naroči, naj se drugi dan ob desetih oglasi v cesarskem gradu; on ji hoče pri cesarji milosti izprositi. Drugi dan pride deklica zarčs v grad. Ko cesarja zagleda, zgrudi se samega strahu na tla. Jožef pa jo prijazno vzdigne in reče: „Ti meni včeraj nisi zaupala, ker nisem bil tako krasno oblečen kakor zdaj, Nikar ne sodi ljudi po oblačilu." Zopet ji podA lepo darilo ter obljubi, da hoče skrbeti za njo in njeno mater. 169. Lavdon. Stoji stoji tam Beli grad, Za gradom teče rdeča kri, Za gradom teče rdeča kri, Da b' gnala mlinske kamne tri. Tam Lavdon vojvoda stoji, Krvavi meč v rokah drži; On čč imeti Beligrad. In turško vojsko pokončat'. Ošabni Tur'k se mu smeji In Lavdonu tak' govori: „Si prišel mene ti častit, Al' prišel zajcev si lovit? • Drugo berilo. „ „Ne prišel zajcev sem lovit, Al prišel tebe sem častit: S svinčen'mi zrni te kropil In s črnim prahom bom kadil. Cesarke puške pokajo, In turške gospe jokajo, Cesarski bombe mečejo. Se Turki z grada vlečejo. Glej, tak' mogočni Lavdon je Premagal vse sovražnike; In dokler Beligrad stoji, Na slavo Lavdonu slovi. 9 170. Lep zgled. Cesar Franc je po letu pogosto bival v Badnu. Zveččr je večkrat hodil na sprehod; spremljeval ga je navadno le en spremljevalec. Necega dne sreča cesar štiri pogrebce, ki so mrliča nesli na pokopališče. Nobenega človeka ni bilo, ki bi ga bil spremil do groba. Cesar zmaja z glavo in reče svojemu spremljevalcu: „To mora gotovo ubožec biti, ker nima Človeka, ki bi za njim žaloval. Jaz sem deželni oče premožnim in ubogim; pridruživa se midva pogrebcem!" Pobožno odkrije cesar sivo glavo, gre za rakvijo in moli za rajnega. To vidijo nekateri; hitro se tudi pridružijo. Čim dalje gredč, tem bolj naraste vrsta pogrebcev. Tri leta po tem dogodku umre tudi cesar Franc. Obžalovali so njegovo smrt vsi narodi velikega avstrijskega cesarstva. 171. Ljubezen do domovine. Cesar Franc se je vojskoval s Francozi. V tem hudem času so cesarju podložniki dajali mnogo rado-voljnih daril, da jih je obračal domovini v brambo. Pride tudi priprost kmet v cesarjev dvor; hotel je govoriti s cesarjem. Ko pride pred cesarja, reče: „Tudi jaz sem Vam nekaj prinesel" — položi polno mošnjo na mizo in se odpravlja. Cesar se temu darilu začudi in vpraša: „Kdo si in odkod? „Tega nikomur ne povem," odgovori kmet, poslovi se in odide. Cesarja zdaj še bolj mika zvedeti kaj o priprostem kmetici. Hitro pošlje služabnike za njim, naj bi ga povpraševali po imenu in domu. Kmetic se jim pa posmeje in pravi: „Ali menite, da povčm vam, česar še cesarju nisem- hotel?" 172. Cesar Franc Jožef in ribičev sin. Leta 1852. je potoval naš presvetli cesar po Oger-skem; povsod so ga sprejemali z veliko navdušenostjo. Necega dne je solnce posebno pripekalo. Cesar se je ravno po Dunavi peljal. Želel je iti v bližnje kopališče, da bi se nekoliko ohladil. Zato ukaže ladij o h kraju zapeljati. Prišedši iz kopališča stopi v siromašno kočo, ki je blizu tam stala. V koči ni bilo žive duše razen ribičevega sina, ki se je jokal v kotu. Cesar ga prijazno vpraša, kaj mu je. „Oh, gospod! reče deček, „moj oce so šli dva dni cesarju naproti in mene so samega domA pustili: jaz torej cesarja videl ne bom. Tak6 reče deček in se še bolj joče. Zdaj zapovč cesar enemu svojih spremljevalcev, naj gre na ladijo in prinese šest novih tolarjev, kar se je takoj zgodilo. Cesar podari tolarje dečku in pravi: „Vzemi v dar in ne joči se; tukaj pred seboj vidiš svojega cesarja, katerega tvoj oče morebiti ne bodo videli." — Deček od veselja na koleni pade in cesarju nogo poljubi. Všeč je bilo cesarju, da je bil ubožni deček tako vesel in da se je tako lepo obnašal. Iz „Vrtec"-a. Cesarska pesem. i. Bog ohrani, Bog obvari Nam Cesarja, Avstrijo! Modro da nam gospodari S svete vere pomočjo! Branimo Mu krono dedno Zoper vse sovražnike : S Habsburškim bo tronom vedno Sreča trdna Avstrije! 2. Za dolžnost in za pravico Vsak pošteno, zvesto stoj; Ce bo treba, pa desnico S srčnim upom dvigni- v boj! Naša vojska iz viharja Prišla še brez slave ni: — Vse za dom in za Cesarja, Za Cesarja blago, kri! 3. Meč vojščaka naj varuje, Kar si pridnost zadobi; Bistri duh pak premaguje Z umetnijo, znanostmi! Slava naj deželi klije, Blagor bod' pri nas doma: Vsa, kar solnce je obsije, Cveti mirnaAvstrija! 4. Trdno dajmo se skleniti: Sloga pravo moč rodi; Vse lahko nam bo storiti, Ako združimo moči. Brate vodi vez edina Nas do cilja enega: Živi Cesar, domovina, Večna bode Avstrija! 5. In s Cesarjem zaročnica, Ene misli in krvi, Vlada milo Cesarica, Polna dušne žlahtnosti. Kar se more v srečo šteti, Večni Bog naj podeli: Franc Jožefu, Lizabeti. Celi hiši Habsburški! Slovnica. — Glas je. §. l. Samoglasniki so po izgovoru kratki ali dolgi, po glasu pa široki ali ozki. Široki so: a, o, u; ozka samoglasnika sta e, i. §. 2. Past, peta, britva, pot (znoj), suša; rad, kmet, osa, napuh, ropot; kralj, vreme, ztma, p6t (steza), kljllč. Nekateri samoglasniki izgovarjajo se bolj na dolgo, počasi, drugi zopet bolj naglo ali ostro. Pri počasnej izreki glasove zategujemo, pri naglej pa predtegujemo. Zatezi in predtezi pravimo ndglas ali poudarek. Znamenja za naglas (naglaski) so trojna: 1. ostrivec (') na zategneno — in predtegneno-dolgih glasih; 2. krativec 0) na zategneno — in predtegneno-kratkih glasih; 3. strešica (A) na zategneno-dolgih glasih. V a j a. Izgovorite prav te besede ter jih prepišite: Bramba, dom, grad, hrast, jok, kost, kup, laž, mladost, most, strup, svet, zvest, žaba; bob, brat, dno, krop, pod, strop; bšl, dam, gospž, hv&la, krtž, miško, r6ka, sždje, s6sed. Opomnja 1. Namesto strešice postavlja se pogo-stoma le ostrivec, n. pr.: bšl = bel, hvžla = hvala, r6ka = roka i. t. d. Opomnja 2. Razločujte: visoka gora, visokih gorS (gor); dobra gospa, dobrih gospa; mladi konj, mladih k6nj; sivi las, sivih Ms; videl sem ljudi, trumo ljudi; stari mož, starih mož; pridni otrok, pridnih etrok; zdrav zob, zdravih zob. §. 3. Berdo = brdo, berzda = brzda, gerd = grd, kerst = krst, kert = krt, serna = srna, smert = smrt, terd = trd, ters — trs, vert = vrt. Pred črko r, kadar ji sledi eden ali več soglasnikov, ima e včasih zamolkel glas; zato se e izpušča. Razločujte zamolkli ali polglasni e od polno-glasnega, n. pr.: verne duše; vrne se iz vojske. Sosed je zamerljiv. Pokoplji mrliča! Jernej je posodil mernik žita. Dobili smo stoterni sad. Ali si bil pri večernicah? 1. naloga. Prepišite iz berila besede s polnoglasnim e! 2. naloga. Prepišite iz istega berila besede s polglasnim e! §. 4. Soglasniki ali tihniki so po izgovoru 1. ozki š, šč, ž; me h ki"s ašanje s kom ali s čim? / ^ \ Z vprašalnimi besedami kedo, koga, ko m u>4£p ga, pri kom, s kom povprašuje se po živih bitjih in stvareh; z besedami kaj, česa, čemu, kaj, s čim povprašuje se po neživih stvareh. Vprašanje kje? velja za žive in nežive stvari. Slovenščina ima tri sklanje: eno za možke, drugo za ženske, tretjo za srednje samostavnike. §. 27. Sklanja. Možka. Ženska. Srednja. Ednina. Imen. jeW ribaJ mestof rod. jeljp-a ri mes/a daj. jemn-u me(ft-u tož. j/en-a /ib-o njCst-o mest. pri žlen-u pjfrib-i pri/nest-u druž. z/elen-om fz rib-o / mest-om. Dvojina. Imen. '.v' jelen-a rib-i mest-i •jfod. s. jelen-ov rib— mest— daj. * jelen-oma rib-ama mest-oma tož. jelen-a rib-i mest-i mest. pri jelen-ih pri rib-ah pri mest-ih druž. z jelen-oma z rib-ama z mest-oma Možka. Ženska. Množina. Srednja. Imen. rod. daj. tož. mest. druž. pri z Primerite tožilnik vseh števil in spolov z imenvalnikom! Pazite: V ednini imajo možka imena oseb in živih stvari tožilnik enak rodilniku; tožilnik neživih stvari pa je enak imenovalniku. Primerite dajalnik ednine z mestnikom, dajalnik dvojine z družilnikom, rodilnik in mestnik dvojine z istima sklonoma v množini! 42. naloga. Sklanjajte samostavnike: vojak, dežela, korito, travnik, miza, delo. 43. naloga. Kmet kupi njivo. Kmetu je njiva potrebna. Njiva tega kmeta je prostrana. Kmet je na njivi. Njiva veseli kmeta. S kmetom sem hodil na njivo. Gospod stoji pri kmetu. Kovač rabi naklo. Prepišite te stavke in zaznamujte nad vsakim samostav- nikom, v katerem je sklonu. N. pr. Kmet kupi njivo. 44. naloga. Zapište te stavke v množnem številu! 45. naloga. Zapišite jih v dvojini! Opomnja 1. Za ozkimi soglasniki (Glasje §. 4) se izpreminja pri možkih in srednjih samostavnikih o v e, mestnikov u pa rad v i. 46. naloga. Sklanjajte samostavnike: pastir (rod. pastirja), kralj, polje, srce, nož, meč, toporišče. a ^ Opomnja 2. Ženski in srednji samostavnikif ki imajo v imenovalniku ednine pred a in o dva ali več soglasnikov, dobivajo med zadnjima soglasni-koma v dvojinskem in množinskem rodilniku e; st ostane nerazdružen. N. pr. iskra-isker, pismo-pisem. 1. 4. 47. naloga. Sklanjajte samostavnike: igla, megla, dekla, okno. 48. naloga. Rokodelci delajo z iglo, s skobljem, z dletom, s kladivom, s pilo, se sekiro, se svedrom, z žago. Brat piše se svinčnikom. Vojak se bojuje s puško, z mečem, s kopjem ali se sulico, z bodalom. Postavite te samostavnike v dvojino in množino! Opomnja 3. V družilniku se piše pred samoglasniki in mehkimi soglasniki (b, d, g, j, 1, m, n, r, v, ž) z, pred nj pa ž; pred f, h, k, p, t se piše vselej s, pred c, s, z, č, š pa s ali sč. 49. naloga. Odgovarjajte sledečim vprašanjem: Česa je vreden priden delavec? Komu je lisica podobna? Komu škoduje veter? Koga vidimo v šoli? Kaj vidimo v cerkvi? Pri čem stoje mlini? Kje raste trava? Kje žito? S čim pišeš? S kom se igrate? Česa se boji zajec? Komu se odkrivaš? Česa se je ogibati? Kaj ima jelen? Kje sedi jezdec? Komu naj bodo otroci hvaležni? S čim se orje? česa je treba bolniku? S čim se brani bučela? Kod hodite v šolo? 50. naloga. Na morji plavajo ladje. Srna živi po gozdih. Oslom nalagajo tovore. Kosa drže pogostoma v kletkah. Pojdi rakom žvižgat! S košem na rami stopa hlapec proti hribu. Prizanašajte ptičjim gnezdom! Iz megel prisije solnce. Zaznamujte nad vsakim samostavnikom spol, število in s. ed. 5. ž. mn. 1. sklon, n. pr.: Na morji plavajo ladije. 51. naloga. Ptič— živijo po drevj—, pa tudi po vod—; le malo jih prebiva na zemlj—. Nekateri ptič— odlete o svojem čas— v toplejše kraj—. Petj— nekaterih ptič— je mično. Vesele ptic— so človek— tudi velike dobrotnic—; pobirajo gosenic— in črv—. Mnoge se rede s takim mrčes—, ki bi škodoval drevj— in drugim rastlin—. Tudi vran—, krokarj—, kavk—, srak— in vrabc— pozobljejo dosti mrgolinc—. Ptič—, ki žive po močvirj— in po mlak—, imajo dolge nog— in dolge kljun—; rede se z rib—, žab—, s kač— in z drugo laznin—. Kokoš nese jajc—. Pritaknite namesto črtic potrebna sklonila! 52. naloga. Poiščite v . . . berilu vse samostavnike in povejte pri vsakem: spol, število in sklon! §. 28. Ponovilo. Pri samostavniku je treba paziti: 1. na spol, 2. na število, 3. na sklon. §. 29. Zaimek. France ima nove bukve; on (France) jih je dobil od svojega (Francetovega) očeta. V tej knjigi so pripovesti, katere (pripovesti) so prav poučne. Beseda, katero stavimo namesto imena ali za ime, imenuje se zaimek. §. 30. Osebni zaimki. J a z se igram. T i se igraš. On (deček) se igra. Ona (deklica) se igra. Ono (dete) se igra. — Midva igrava; medve igrave. Vidva igrata; vedve igrate. Ona igrata; one igrate. — Mi (me) igramo. Vi (ve) igrate. O n i (o n e) igrajo. m Besede jaz ti on, 6na, 6no midva (medve), vidva (vedve) ona (dva) one (dve) mi (me) vi (ve) oni one so osebni zaimki. V govoru razločujemo tri osebe: Prva oseba je ta, katera govori (jaz, midva, medve, mi, me); druga oseba je ta, s katero se govori (ti, vidva, vedve, vi, ve); tretja oseba je ta, o katerej se govori. Kateri teh zaimkov zaznamujejo možki spol? — kateri ženski? — kateri srednji? — kateri ženski in srednji? — Kateri zaimki so v ednini? — dvojini? — množini? 53. naloga. Prepišite te stavke in podčrtajte osebne zaimke: Jaz sem kmet. Medve sve sestri. Ti si kupec. Midva sva brata. Mi beremo. Vidva računita. Me pletemo. Vedve ste šivilji. Ve štejete. Janez ne piše; on risa. Prijatelja se ljubita; ona si pomagata. Deklica je pazljiva; ona je pridna. Gosenice lazijo; one so škodljive. 54. naloga. Povejte osebke v gornjih stavkih! §. 31. Vprašalni zaimki. Kedo (kdo) trka? Kaj ropoče? Čegav je klobuk? Kateri je hvaležen ? K a k š e n je zid ? Zaimki, ki vprašujejo po osebah in rečeh, so vprašalni zaimki. Ti so: kedo (kdo), kaj, kateri, a, o (kteri), čegav, a, o, kak, a, o, — kak o v, a, o, kakšen, šna, šno, kolik, a, o, kolikšen, šna, šno, koliker, a, o. 55. naloga. Poiščite iz sledečih stavkov vprašalne zaimke: Kaj delaš? Kedo poje? Čegav je nož? Kakšna je hiša? Kolikšno je plačilo? Kateri je priden? Kakovo je pero? Odgovarjajte tem vprašanjem! Opomnja. Vprašalna zaimka kedo in kaj se sklanjata, kakor je v 26. §. povedano. Sklanjajte! §. 32. Nedoločni zaimki. Neke do je potrkal. Vsak ni kovač. Nihče se ne prikaže. Marši kedo pride. Vse se je treslo. Nedoločni zaimki kažejo na kako osebo ali reč, katere nečemo ali ne moremo imenovati. Nedoločni zaimki so: kedo (kdo) = nekdo, nikdo, nihče, malokedo, marsikedo, vsakedo, (kaj), nekaj, nič, kateri, a, o (kteri), nekateri, marsikateri, malo-kateri, kak, a, o, marsikak, vsak, a, o, ves, vsa, vse. 56. naloga. Prepišite sledeče stavke ter podčrtajte osebne zaimke po enkrat, nedoločne po dvakrat: Jaz sem mlad. Nikdo se ne oglasi. Ti si star. Nekaj se sveti. Marsikedo je ubog. Midva sva močna. Vidva sta slaba. Vsakedo veruje. Medve sve deklici. Vedve ste učenki. Vse se dobi. Mi smo zdravi. Vi ste bolni. Malokateri posluša. Oni so pobožni. 57. naloga. Poiščite iz 56. naloge vsa vezila! b) Dopovedek. §. 33. Ponovilo. 1. Povejte stavke, v katerih je dopovedek kak samostavnik. 2. Povejte stavke s pridevnikovim dopovedkom! 3. Z glagolovim dopovedkom! 4. Kaj je dopovedek? 5. Kaj se o osebku lahko dopoveduje? 6. Kaj je glagol? Glagol. §. 34. Oseba in število. Jaz de 1 a m midva dela v a (medve dela v e) ti de 1 a š vidva dela t a (vedve dela t e) on (ona, ono) de 1 a ona dela t a (one dela t e) mi (me) dela m o vi (ve) dela t e oni (one) delajo. Tudi pri glagolu razločujemo trojno število in trojno osebo (§. 30). Glagoli se po osebah in številih pregibljejo ali spregajo. Opomnja. Osebni zaimki postavljajo se pred glagol, kadar se vpraša: k e d o dela to ali ono ? N. pr. K e d o bere, piše, moli? — Jaz berem, ona piše, on moli. Ce se pa odgovarja bolj na vprašanje: kaj dela kedo? — takrat se osebni zaimki navadno izpuščajo. N. pr. Kaj delaš? — Berem. Kaj dela? — Piše, moli. 58. naloga. Spregajte glagole: imam, berem, nosim 1. z osebnimi zaimki. 2. brez njih. §. 35. Čas. Ponovilo. Koliko časov je razločevati? 59. naloga. Povejte te stavke v preteklem in v prihodnjem času: Dan se daljša, noč se krajša. Travniki zelene *). Ptice prihajajo, gnezdijo, vale, čvrče. Kukavica kuka. Bučele rojijo in nanašajo med. Drevje poganja. Vrtnar koplje. Sadjerejec obrezuje. Pastirji pojo *). 60. naloga. Vročina je pritiskala. Ljudje so se potili. Cvetlice so venele. Drevje je usahnilo. Kosci so pokosili. Vidva nista poslušala. Povejte te stavke v sedanjem in v prihodnjem času! Povejte spol, število in sklon posameznih samostavnikov! Pretekli in prihodnji čas pravih glagolov se izobrazuje s pomočjo glagola sem—biti. Pomožni glagol biti (primeri 56. nalogo) pregiblje se tako : sedanji čas pretekli čas prihodnji čas « j 1. sem sem bil, a, o bodem (bom) O j 2. si si bil, a, o bodeš (boš) w ' 3. je je bil, a, o bode (bo) a j 1. sva, sve sva bila, s ve bili bodeva (bova), bodeve (bo ve) 'o J 2. sta, ste sta bila, ste bili bodeta (bosta), bodete (boste) o ' 3. sta, ste sta bila, ste bili bodeta (bosta), bodete (boste) smo bili, e, a bodemo (bomo) ste bili, e, a bodete (boste) so bili, e, a bodo (bojo). Kakor glagol sem pregiblje se tudi nisem. Spregajte! Opomnja. Ne recite: Jaz sem ne lačen — ampak: jaz nisem lačen; ne: jaz sem ne bil— ampak: jaz nisem bil. ej C | 11 smo >N 1 O ] 2. ste C g' 3. so *) Opomnja. V tretjej osebi množine skrajšajo glagoli včasih končnico i j o v i, končnico ej o pa v 6. §. 36. Tvorna in trpna oblika. Kmet orje. Njiva je orana. Njiva se o rje. Zidar je zidal. Hiša je bila zidana. Hiša se je bila dozidala. Oče bodo kaznovali. Deček bode kaznovan. Deček se bo kaznoval. Tvorna oblika kaže, da oseba ali reč, o katerej se govori, sama kaj dela. Trpna oblika kaže, da oseba ali reč trpi, da se ž njo kaj godi. 61. naloga. Prepišite iz sledečih stavkov glagole ter povejte, so li v tvornej ali v trpnej obliki: Gospodinja peče. Kruh je pečen. Žanjice žanjejo. Žito se zanje. Pšenica je požeta. Lovec streli. Zver je ustreljena. Nekedo kliče. Mi smo poklicani. Dekle pere. Perilo se pere. Hlapec seka. Drevo je posekano. Rezilo rani. Roka je ranjena. Kedo plača? Dolg je plačan. Bog razodeva. Vera je razodeta. Skleda je omita. 62. naloga. Postavite te stavke v pretekli in v prihodnji čas! 63. naloga. Poiščite v teh stavkih osebke. — samostavnike (spol, število) in zaimke! 4. Dninar naj dela; gospod naj bere; učitelj naj uči; 5. D elanje hasni; branje kratkočasi; učenje je potrebno. Nakloni ali čini govora so različni: 1. Nedoločnik naznanja djanje brez ozira na osebo ali reč. 2. Velelnik naznanja, da se kaj veleva, prepoveduje, opominja. 3. Določnik naznanja naravnost, kaj kedo dela, ali kaj se godi. 4. Zelelnik razodeva kako željo ali voščilo. 5. Glagolnik je iz glagola izpeljan samostavnik. §. 37. Naklon. 1. Dela-ti 2. Delaj 3. Dninar dela; b r a - ti beri gospod bere; uči-ti uči učitelj uči; 64. naloga. Povejte, v katerih naklonih so glagoli sledečih stavkov: Delaj! Moli! Bolnik trpi. Trpi! Pes tuli. Vi stradate. Stradajte! Sosedje umrl; naj počiva. Bodi postrežljiv! Človek naj gospoduje. Solnce vzhaja. Bodiva prijatelja! tTpajmo! Spanje krepča. Drevje naj rodi. Kričanje se sliši. Postavite vsak glagol teh stavkov v štiri prve naklone! Kako se glasi velelnik pri glagolu biti (v vseh številih)? 65. naloga, a) Postavite v velelnik sledeče glagole: vprašati, čakati, ostati, bežati, pozabiti, molčati, častiti, plesti. b) Porabite jih v stavkih z določnikom, z želelnikom! c) Izpeljite iz njih glagolnike! 66. naloga. Napišite djanja v nedoločniku, ki so tem-le nasprotna: molčati, sovražiti, dajati, škodovati, odpirati, grajati, povikševati, kupovati, živeti, spati, stati, jokati. 67. naloga. Premenite določni naklon pri glagolih 59. in 60. naloge v velelnik in želelnik. §. 38. Ponovilo. Pri glagolih je treba paziti: 1. na osebe in števila, 2. na čase, 3. na obliko ali dobo, 4. na naklone. §. 39. Pridevnik. Povejte stavke s pridevnikovim dopovedkom! Kaj naznanja pridevnik (prilog)? Kralj je mogočen. Hiša je lepa. Poslopje je visoko. Okno je ozko. Postavite te stavke v dvojino in množino ! 1. Pridevnik se vjema se svojim samostavnikom v spolu, sklonu in številu. Vojvoda je mogočen. Kralj je mogočn-ejši. Cesar je najmogočnejši. Bog je vsegamogočen. Sestra je stara. Teta je star-ša (star-ja, star-eja, star-ejša). Babica je najstarejša. Zlato je potrebno. Žeplo je potrebnejše. Železo je naj-potrebn e j š e. 2. Kadar pridevnik naznanja ne le lastnosti oseb in reči, ampak tudi pove, v katerej meri se jim lastnost prilaga, tedaj se stopnjuje. Pridevnik se stopnjuje po treh stopnjah. Prva stopnja kaže lastnost kake osebe ali reči brez primerjave z drugo. Druga ali primerjalna stopnja prilaga lastnost osebi ali reči v večjej ali manjšej meri kot drugej. Ta stopnja se izobrazuje, ako se pridevni-kovemu deblu pritika ši, iši, ji, eji, ejši. Druga stopnja se tudi izobrazi, če se prvej stopnji besedica bolj predstavi. Tretja ali presežna stopnja prideva lastnost osebi ali reči v najvišjej ali v najnižjej meri. Ta stopnja se obrazi: 1. če.se primerjalnej stopnji besedica naj spredaj pritisne; 2. če se dene pred prvo stopnjo najbolj, 3. če se dene pred prvo stopnjo ena izmed teh besedic in zlogov: zel6, kaj, močno, jako, silno, prav, vele-, vse-, vsega-, pre-. 68. naloga. Stopnjujte pridevnike: slab, moder, pravičen, rodoviten, srečen, miren, pameten, resničen, ubogljiv, učen, rudeč. Oče je stareji nego sin. Železo je trše kot svinec. Opomnja. Kadar se dve reči primerjate, rabite se besedici nego in kot (ko). 69. naloga. Primerjajte sledeče reči in stavite pridevnike v drugo in tretjo stopnjo: konj, tele, krava, močen. Kilometer, meter, decimeter, kratek. Koza, krava, ovca, koristen. Cerkev, poslopje, hiša, lep. Klet, čumnata, izba, svetel. Vigred, jesen, poletje, prijeten. Pes, mačka, zvest. §. 40. Deček se uči. Ali se deček uči? Deček uči se! Deček naj se uči! Stavki so: 1. p r i p o v e d o v a 1 n i, 2. vprašalni, 3. velelni, 4. želelni. Na konci pripovedovalnih stavkov stavimo piko, na konci vprašalnih vprašaj; pri velelnih in želelnih stavkih stoji klicaj (!), včasih samo pika. 70. naloga. Pretvorite sledeče stavke narpred v vprašalne, potem v velelne. Otroci se zbude. Sestra se oblači. Dekla ji pomaga. Učenci molijo. Živina se pase. Deklica odgovarja. Kristijan veruje. Ponovilo. Kateri govorni razpoli še rabijo za osebke ? za dopovedke? Katere stavke imenujemo gole? i. t. d. Vsestransko ponavljanje zadnjih 20 §§. II. Razšiijen stavek. §. 41. Učenec piše. — Pridni učenec piše. Učenec piše nalogo. Učenec lepo piše. — Pridni učenec piše nalogo. Pridni učenec piše slovniško nalogo* Pridni učenec lepo piše slovniško nalogo. Stavek, kateri ima razen osebka in dopovedka (in vezila) še drugih besed v sebi, imenuje se razšiijen ali izobražen stavek. Besede, katere se nahajajo v stavku razen osebka in dopovedka (in vezila), zovejo se nebistveni ali pridjani stavkovi členi. Ž njimi se bolj natanko določuje in pojasnjuje osebek ali dopovedek ali oba. a) Osebek. §. 42. Samostavnik. Spol samostavnikov. Oče, sin, orel; potok, mesec, grad, razum. Mati, hči, kokoš; zvezda, nit, vas, bolezen. Dete, jagnje, kljuse; žito, vino, polje, vreme. Kako se dele samostavna imena? Koliko spolov je razločevati? Spol se kaže po pomenu in po končaji. P o pomenu so: 1. možkega spola imena možkih oseb in samcev v živalstvu; 2. ženskega spola imena ženskih oseb in samic v živalstvu; 3. srednjega spola imena mladih bitij, katerih spola še ne čislamo. Po končaji so: 1. možkega spola samostavniki na soglasnik, ki privzemajo v rodilniku a; 2. ženskega spola samostavniki na a, ki dobivajo v rodilniku e, in samostavniki na soglasnik, ki imajo v rodilniku i; 3. srednjega spola samostavniki na o in e. 71. naloga. Določite spol sledečim samostavnikom ter povejte, kateri so lastna, kateri občna, — skupna — snovna in miselna imena. Pohlevnost, hvala, krdelo, prah, krasota, Matija, siromaštvo, prijatelj, knjiga, Dunaj, množica, obleka, gozd, Primorje, olje, čreda, deca, poštenost, čeljust, svinec, sol, Avstrija, bogastvo, žival. Sklanjava samostavnikov. Koliko sklonov, števil in sklanj je razločevati? Kaj se pravi sklanjati? §. 43. Možka sklanja. Ednina. Imen. jelen kovač grad rod. jelena kovač-a grad-u daj. jelenu kovač-u' grad-u tož. jelena kovač-a grad mest. pri jelenu pri kovač-i (u) pri grad-u druž. zjelenom skovač-em z grad-om. Imen. rod. daj. tož. jelena jelenov jelenoma jelena Dvojina, kovač-a grad-ov-a ali grad-a kovač-ev grad-ov kovač-ema grad-ov-oma kovač-a grad-ov-a mest. pri jelenih' prikovač-ih pri grad-ov-ih druž. z jelenoma s kovač-ema z grad-ov-oma Množina. Imen. rod. daj. tož. jeleni jelenov jelenom jelene mest. pri jelenih druž. z jeleni kovač-i kovač-ev kovač-e m kovač-e pri kovač-i h s kovač-i grad-o v-i grad-ov grad-o v-om grad-o v-e pri grad-ov-ih z grad-o v-i grad-i grad-ema grad-a grad-eh grad-ema. ali grad-j e „ grad-t „ grad-em! * grad-e „ grad-eh „ grad-mi. Po zgledu Jelen" se sklanjajo možki samostav-niki se širokim končnikom (glej §. 24), po zgledu „kovač", samostavniki z ozkim končnikom, po zgledu „grad" pa enozložni samostavniki, ki imajo vrodilniku naglašen u. Kedaj je pri možkih samostavnikih tožilnik ednine enak imenovalniku ? * Kedaj se v družilniku piše z, kedaj s — sč — ž? (§. 27.) Opomnja 1. Samostavniki s polglasnim e na konci ga radi izpuščajo po vseh sklonih, kadar jim prirašča kak glasnik; besedi kamen in mesec pa ga ne izpah ujete. Opomnja 2. Samostavniki, ki se v rodilniku ednine končavajo na ba, da, ta, dobivajo v množnem imenovalniku navadno je. Opomnja 3. Samostavniki: konj, las, mož, otrok, vol, zob, glase se v rodilniku dvojine in množine: konj, lSs, m_6ž, otrfik, v61, z6b. 72. naloga. Sklanjajte samostavnike: kralj, cesar (rod. cesarja), pevec, mesec, tat, zvon, brat, golob, ogspod, zob. 73. naloga. Pritaknite namesto črtic sklonila ednine: Voda je v vodnjak—. Na potok— napajamo vol— in konj—. Voz rabi mladenič—, mož— in starčk—. Vojak služi cesar—. Nisem videl prijatelj—. Sin— ni doma. Grad na breg— je podrt. Ne pajdaši se s hudobnež—. Postavite samostavnike narpred v dvojino, potem v množino! 74. naloga. Izpišite gole stavke! §. 44. Ženska sklanja. Ednina. Imen. riba nit klop rod. ribe nit-i klop-i daj. ribi nit-i klop-i tož. ribo nit klop mest. pri ribi pri nit-i pri klop-i druž. z ribo z nit-j o s klop-j o. Dvojina. Imen. ribi nit-i klop-i rod. rib nit-i (ij) klop-t (ij) daj. ribama nit-i m a klop-e m a tož. ribi nit-i klop-i mest. pri ribah pri nit-i h pri klop-e h druž. z ribama z nit-i m a s klop-e m a. Množina. Imen. ribe nit-i klop-i rod. rib nit-i (ij) klop-t (ij) daj. ribam nit-i m klop-e m tož. ribe nit-i klop-i mest. pri ribah pri nit-i h pri klop-e h druž. z ribami z nit-i m i s klop-mi. Pazite. Nit ima v edninskem rodilniku nenaglašen i, klop pa naglašen i. Opomnja. Samostavniki na ev se sklanjajo po zgledu riba; le edninski tožilnik je enak imenovalniku, edninski družilnik pa se jim končuje na ijo. Kaj je pomniti o samostavnikih, ki imajo pred a dva ali več soglasnikov? (§. 27.) 75. naloga. Sklanjajte samostavnike: mravlja, miš, gos (gosi), molitev, cerkev, kaplja, žival, kost. §. 45. Srednja sklanja. Ednina. Imen. mesto polje ime rod. mesta polj-a ime-n-a daj. mestu polj-u ime-n-u tož. mesto polje ime mest. pri mestu pri polj-i (u) pri ime-n-u druž. z mestom s polj-em z ime-n-om. Dvojina. Imen. mesti polj-i ime-n-i rod. mest polj ime-n daj. mestoma polj-ema ime-n-oma tož. mesti polj-i ime-n-i mest. pri mestih pri polj-ih pri ime-n-ih druž. z mestoma s polj-ema z ime-n-oma. Množina. Imen. mesta polj-a ime-n-a rod. mest polj ime-n daj. mestom polj-em ime-n-om tož. mesta polj-a ime-n-a mest. pri mestih pri polj-ih pri ime-n-ih druž. z mesti s polj-i z ime-n-i. Zakaj govorimo: s poljem, poljema? Zakaj ne: s poljom i. t. d.? Opomnj a. Nekateri srednji samostavniki se sklanjajo s prirastkom t (dekle, dete, jagnje, tele, žrebe), drugi s prirastkom es (drevo, kolo, nebo, oko (očesa), pero, telo, uho (ušesa), zopet drugi pa s pomnožkom 11 (breme, ime, pleme, seme, vreme). 76. naloga. Sklanjajte samostavnike: sedlo, lice, žrebe, uho, pleme, predmestje. Opomnja. Pred j se vtika v rodilniku dvojine in množine včasih i. Kedaj pa se vtika e? (§. 27.) 77. naloga. Grm ne podira drevesa. Sedlo je jezdecu potrebno. Nenamazano kolo škriplje. Prase rije; pišče zoblje; žrebe poskakuje. Orjem z oralom. Postavite te stavke v dvojino in množino! 78. naloga. Prepišite te stavke in podčrtajte besede, s katerimi so razširjeni. §. 46. Gospoda se je pripeljala. Vreme je jasno. Deci se daje močnik. — Ubogajte stariše! Gosli milo done. Vrzi konjem sena v jasli! Ne odpiraj vedno duri. Vrata so večja nego duri. Drevo se do tal pripogiba. Drva so borova. Ljudje so različnih stanov. Nekateri samostavniki se rabijo samo v ednini, nekateri samo v množini. Beseda ljudje (namesto človeki) se pregiblje tako: 1. ljudje, 2. ljudi, 3. ljudem, 4. ljudi, 5. pri ljudeh, 6. z ljudmi. Pri samostavniku je treba paziti: 1. na spol, 2. na število, 3. na sklon, 4. na sklanjanje. 79. naloga. Po mest— in trg— živi mnogo rokodelc—. Napravljajo človek— oblek— in druge reč—. Tkalec tke platn—; šivilja dela srajc—, rut—. Krojač razreže sukn— ali platn— se škarj—; on šiva se šivank— in nit—. Crevljar dela se šil— na kopit— iz usnj— črevlj—. Mizar skoblja desk— — skoblj—. Mesar kolje z nož— ali — mesarnic— razno živin—. Prepišite te stavke, pridenite namesto črtic sklonila ter podčrtajte nebistvene stavkove člene! Drugo berilo. 11 b) Dopovedek. Glagol. §. 47. Ponavljajte pravila v §§. 34—381 1. Spoštujem stare ljudi. Solnce greje zemljo. Bog ljubi pravico. 2. Deček spi. Solnce sije. Pogorje orumeneva. 3. Bliska se, grmi in treska. Dani se. Mrači se. 4. Varuj se greha! Čudi se božjej vsemogočnosti! Boj se slabe tovaršije! 1. Glagoli, kateri kažejo tako djanje, ki prehaja na kako drugo osebo ali stvar, so prehodni glagoli. 2. Glagoli, kateri kažejo tako djanje, ki ne prehaja na kako osebo ali stvar, so neprehodni glagoli. 3. Glagoli, kateri se rabijo samo v tretjej ed-ninskej osebi, so brezosebni. 4. Glagoli, kateri naznanjajo kako povratno djanje, so povračalni. Navadno imajo pri sebi p o-vračalni zaimek „se". 80. naloga. Izpišite iz 79. naloge prehodne, iz 64. pa neprehodne glagole! c) Prilastek. §. 48. Katere stavkove člene imenujemo nebistvene ali pridjane? Pastir pase. Brat je rokodelec. Posoda je stara. Naš pastir pase. Drugi brat je rokodelec. Lesena posoda je stara. Drugi bratje spreten rokodelec. Leteča muha nepikne. So li stavki prve vrste goli ali razširjeni? Kakšni so stavki druge in tretje vrste? Zakaj? Pridjani členi, kateri pojasnjujejo samostavnike v stavkih, zovejo se prilastki. Po prilastkih se vpraša s: kakšen, a, o? čegav, a, o? kateri, a, o? koliko? Pridevnik. §. 49. Ponavljajte pravilo v 39. §. pod 1. 81. naloga. Odgovorite pismeno tem vprašanjem: Kateri človek ne more govoriti? Kakšna posoda je prozorna? Kateri lonci so močni? Kakšna pijača je voda? Katero oblačilo greje? Kakšna obutev tišči? Katere učence hvalijo. Kateri nožje se brusijo? Podčrtajte prilastke! 82. naloga. Prepišite te stavke in podčrtajte pridevnike, ki so prilastki: Tihe vode so globoke. Šilo je črevljarsko orodje. Zadovoljnik je srečen. Mlinski kamen je okrogel. Hudobnež beži. Navada je železna srajca. Dan je bel; vstani, lenuh! Oče so stari; stari oče so ded. Sladki koren je sladek. Svedrčev koren ni sladek. §. 50. Sklanjanje pridevnikov. Pridevnik je tudi sklanjalno besedno pleme. Kaj se pravi sklanjati? Prilogi se sklanjajo po tem zgledu: Možki spol. Ženski spol. Srednji spol. Ednina. Imen. (lep, lep-i lep-a lep-o rodi lep-ega *) lep-e lep-ega daj. lep-emu lep-i (ej) lep-emu tož. lep, lep-i, lep-o lep-o lep-ega**) mest. pri lep-em pri lep-ej pri lep-em druž. z lep-^m z lep-o z lep-im *) Pred sklonili ega, em, emu izpreminjajo se g, h in k pogostoma v sorodne z, s in c. **) §. 27. Imen. ro daj. , tož. ^ _ mest. pri lep-ih druž. z lep-ima pri lep-il z lep-ima (Imen. rod. daj. tož. dS) lep-ih lep-im lep-e mest. pri lep-ih druž. (^lep-imi) Množina. lep-ih lep-im lep-e pri lep-ih z lep-imi) lep-a lep-ih lep-im lep-a pri lep-ih z lep-imi. Opomnja. Imenovalnik ednine se v srednjem spolu končava na o ali e. Kedaj na e? (Primeri §. 27. opomnjo 1.) 83. naloga. Sklanjajte: Lep travnik, lepa klop, lepo mesto, nov klobuk, stara miza, široko polje. 84. naloga. Postavljajte namesto črtic primerna sklonila: Orel ima močn- perot-. Plovn- Drava nosi težk- šajk-. V pesk-nekater- rek se najde čist- zlato. Daj ubog- mal- dar! Pišemo z jeklen- ali gosj- per-. človek vidi z oč-, posluša z ušes-, voha z nos-, pokuša z ust-, posebno z jezik- in čuti z život-. Krava ima okrogl-, gladk- in votl- rog-, gol in moker gobec in širok-nosnic-. Dlake je rujav-, bel-, črn- ali lisast-. Temn- noč se umika bel- dnev-. Prodal sem star- konj-. Pozdravi popotn- mož-! §. 51. Stopnjevanje pridevnikov. Ponavljajte pravila v 39. §. pod 2. 85. naloga. Zapišite pridevnike, ki imajo sledečim nasprotni pomen: visok, dolg, lahek, debel, širok, trd, plitev. Pridevniki na ek in ok se stopnjujejo navadno po odpahnenej končnici. N. pr. visok, viši ali višji; nizek, nizi ali nižji. Nekateri pridevniki se po svoje stopnjujejo. Taki so: velik— veči— večji; majhen— manjši; dober— boljši; dolg— daljši (dalji). Stopnjevani pridevniki se sklanjajo kakor nestopnjevani. Zaimek. Katere besede imenujemo zaimke? §. 52. Osebni zaimki. Ponavljajte pravila v §. 30. Osebni zaimki se sklanjajo tako: Ednina. I. oseba. II. oseba. III. oseba. 1. jaz ti on ona ono 2. mene, me tebe, te njega, ga nje, je njega, ga 3. meni, mi tebi, ti njemu, mu nji, ji, njej, jej njemu, mu 4. mene, me tebe, te njega, ga njo, jo je (ga) 5. pri meni pri tebi pri njem pri njej, nji pri njem 6. z menoj s teboj ž njim ž njo ž njim Dvojina. 1. midva, medve vidva, vedve ona one one 2. naju (naji) vaju (vaji) nju, ju 3. nama vama njima, jima 4. naju (naji) vaju (vaji) nju, ju 5. pri naju (nama) pri vaju (vama) prinjih(njima) 6. z nama z vama ž njima. Množina. 1. mi, me vi, ve oni one ona 2. nas vas ' njih, jih 3. nam vam njim, jim 4. nas vas nje, je, jih 5. pri nas pri vas pri njih 6. z nami z vami ž njimi. §. 53. Svojilni zaimki. Moj nož je oster. Tvoje veselje je moja sreča. Vzemi svoj svinčnik! Najina sestra je vajina prijateljica. Naš travnik je pokošen. Vaša pšenica cvete. Kakšni so ti stavki? S katerimi besedami je izobražen prilastek ? Besede: moj, a, e, najin, a, o, naš, a, e; tvoj, a, e, vajin, a, o, vaš, a, e; njegov, a, o, njen, a, o, njun, a, o, njihov, a, o: onegov, a, o; svoj, a, e; čegav, a, o kažejo, čegava je oseba in stvar. Zato jih imenujemo svojilne zaimke. Kateri kažejo na prvo, kateri na drugo in tretjo osebo? Svojilni zaimki se sklanjajo kakor pridevni in se tudi rabijo za prilastke. 86. naloga. Sklanjajte: Moj lepi vrt, naš pridni tesar, vaša ostra britev, najino težko breme. 87. naloga. Izpišite iz sledečih stavkov svojilne zaimke in pristavite pri vsacem, katere osebe, katerega spola, števila in sklona je: Brat mojega očeta je moj stric. V našem življenji se čredijo (vrste) jasni in oblačni dnevi. Vsaka dežela ima svoje šege. Umolknile so njune besede. Vajina mati je pametna žena; njen svet je dober. Pomagaj bližnjemu v njegovih nadlogah! Ljubi domovino po njenej ceni! Zaupam vaši prijaznosti. Najino prijateljstvo ostane. 88. naloga. Prepišite te stavke in podčrtajte vse prilastke! §. 54. Kazaini zaimki. Vidim moža, ki nosi težek koš, in pravim: Ta mož nosi težek koš. Koš tega moža je težek. Temu (možu) moram pomagati. Tega (moža) koš teži. Kazaini zaimki kažejo na osebo ali reč, o ka-terej se govori. Kazalniki so: ta, ta, to (ta-le, ta-le, to-le); oni, a, o; tisti, a, o; tak, a, o; takšen, -šna, o; tolik, a, o. Kazalni zaimki se sklanjajo kakor pridevniki; ta, ta, to ima posebno sklanjo. Ednina. 1. ta ta to 2. tega te tega 3. temu ti (tej) temu 4. tega, ta to to 5. pri tem pri tej (ti) pri tem 6. s tem s to s tem Dvojina. 1. ta te te 2. teh teh teh 3. tema tema tema 4. ta te te 5. pri teh pri teh pri teh 6. s tema s tema s tema Množina. 1. ti te ta (te) 2. teh teh teh 3. tem tem tem 4. te te ta (te) 5. pri teh pri teh pri teh 6. s temi s temi s temi. 89. naloga. Sklanjajte: Ta moj klobuk, ta moja knjiga, to moje oblačilo, tisti polž, ona-le kokoš, takšno srce. 90. naloga. Ta javor je visok. Beseda tega moža mi srce gane. Pri tej ženi sem dobil posojilo. S tistimi otroci se rad igram. Darovala sta ta in oni. Takih pesmi še nisem slišal. Varuj se slabih tovarišev; njihovo srce je hudobno. Skrbi za svoje zdravje! Hodi po pravih potih; srečen bodeš na tem in na onem svetu. Tudi kazalni zaimki nam rabijo za prilastke. Poiščite prilastke: 1. pridevnike, 2. kazalne, 3. svojilne zaimke! §. 55. Vprašalni zaimki. Imenujte vprašalne zaimke! Kako se sklanjata zaimka kedo (kdo) in k aj? Ostali vprašalni zaimki se sklanjajo kakor pridevniki ter se tudi rabijo za prilastke. 91. naloga. Katere dele ima rastlina? Kakšen ptič je škrjanec? Katero orodje je tesarsko? Čegav kruh ješ? Kolikero sklanjo poznate? Izpišite iz teh stavkov prilastke! §. 56. Nedoločni zaimki. Ponavljajte §. 32! Nedoločni zaimki se sklanjajo ali po zgledu kedo, ali pa po pridevnikovej sklanji. Ves, vsa, vse se pregiblje kakor ta, ta, to; nič pa takole: 1. nič, 2. ničesa (ničesar), 3. ničemu (ničemur), 4. nič, 5. pri ničem (ničemer), 6. z ničim (ničimer). 92. naloga. Kateri apostelj je zatajil Kristusa? Kolikero žito raste na polji? Svoja roka svoj gospod. Čegav denar je ta? Ne dotakni se tega denarja! Poiščite raznovrstne zaimke! Poiščite prilastke! Imenujte osebne, svojilne, kazalne, vprašalne in nedoločne zaimke! Sklanjajte nekatere! v Stevniki. §. 57. človek ima dve očesi, dve ušesi, pa ena usta. Roka ima pet prstov. Peti učenec v tretjej klopi je vrl deček. Nekatero berilo beremo štirikrat. Imamo trojna jedila. Seme rodi včasih stoteren sad. Vsi sesavci dihajo s pluči. Orlica izvali po dvoje, po troje mladih. Števnik naznanja število oseb ali reči. Števniki so 1. določni, kateri na tanko kažejo število oseb ali reči; 2. nedoločni, kateri le površno značijo število oseb ali reči. Nedoločni števniki so: mnogo, veliko, malo, dosti, več, manj, preveč, premalo, precej, obilo, nekoliko, noben (a, o) (nobeden), mnogi, ves (vsa, vse), vsak, nekateri, malokateri, marsikateri, nekaj, nič. Nekateri števniki so nedoločni zaimki, kadar v stavkih namestujejo samostavnike. Katere besede so zdaj nedoločni števniki, zdaj pa nedoločni zaimki ? 93. naloga. Izpišite iz teh stavkov najprej določne štev-nike: Eden drobi, drugi kosi. Zima trpi več mesecev. Vsak teden šteje sedem dni; vsak dan ima štiri in dvajset ur. Nekateri mesec ima trideset dni, nekateri pa en dan več; februvar ima le osem in dvajset ali devet in dvajset dni. Zob dosti, kruha malo. Svet je vseh ljudi dom. Ustrelil sem petero škodljivih ptičev. V vročih krajih je mnogo hudih zverin. V mlinu se dvakrat pove. Nekateri ljudje so črne kože. §. 58. Glavni števniki. Prežvekovalci imajo štiri noge. Odrastel človek ima 32 z6b. Leto ima dvanajst mesecev. Glavni števniki kažejo, koliko je oseb ali reči. 94. naloga. Odgovarjajte pismeno tem vprašanjem in podčrtajte potem glavne števnike: Koliko let si star ? Koliko krajcarjev ima goldinar? Koliko krajcarjev ima dvajsetica ? Koliko minut ste dve uri? Koliko prstov imaš na obeh rokah? Koliko metrov je dekameter? Koliko litrov je hektoliter? Koliko učencev (učenk) je v tvojej klopi? Števnik eden, -dna, -dno, ali en, -a, -o se sklanja kakor pridevnik, dva, -e, oba, -e pa kakor kazalni zaimek ta v dvojini. Sklanjajte: dva kralja, obe niti, dve mesti! Števniki trije, tri, štirje, štiri, pet se pregib-ljejo tako: Za ženski in srednji spol. tri, štiri treh, štirih trem, štirim tri, štiri pri treh, štirih s tremi, štirimi Za možki spol. 1. trije, štirje 2. treh, štirih 3. trem, štirim 4. tri, štiri 5. pri treh, štirih 6. s tremi, štirimi ZaTse tri spole. pet petih petim (em) pet pri petih s petimi (emi). Po sklanjalu »pet" se ravnajo vsi višji glavni števniki od „peta naprej. „Sto" in največ tudi „tisoč" se ne sklanjata. 95. naloga. Prepišite sledeče stavke in podčrtajte prilastke: En krivičen krajcar deset pravičnih sn6. Naš sosed je imel več otrok. Dva sina sta umrla; trije sini in tri hčere še žive. Dve dekli ženete dve teleti. Vsako leto ima štiri četrtletja. V marsikaterem panji je 15 do 20 tisoč bučel. §. 59. Vrstil ni števniki. Marcij je tretji mesec. Zima je četrti letni čas. Sedmi dan je nedelja. Vrstilni števniki kažejo vrsto, v katerej so stvari druga za drugo. Ti števniki odgovarjajo na vprašanje: koliki, kolika, koliko? Pazite! Za številkami, ki značijo vrstilne števnike, postavlja se pika. Vrstilci so po sklanji pravi pridevniki. 96. naloga. Odgovarjajte pismeno tem vprašanjem in podčrtajte vrstilce: Koliki dan tedna je torek? — petek? — sreda? Koliki mesec je november? —januvar? — oktober? V katerem stoletji živimo ? — Kedaj imajo presvetli cesar svoj god ? Koliki dan avgusta je njih rojstveni dan ? Katerega leta so začeli naš cesar vladati? §. 60. Ločilni števniki. Mavrica je sedmer trak. On ima šestero konj. (On ima šest konj. Razloček?) Ločilni števniki: edin, a, o, dvoji, a, e, troji, a, e, čveteri, a, o i. t. d. značijo na vprašanje koliker, a, o? razpole ali plemena oseb ali reči. Po sklanji so pravi pridevniki. 97. naloga Izobrazujte iz tri, štiri, pet, sedem, dvanajst ločilne števnike in porabite jih v stavkih! §. 61. Množilni števniki. Edinj, a, e, enojen, a, o, dvojen, a, o, dvojnat, a, o, četveren, a, o, četvernat, a, o, i. t. d. kažejo na vprašanje: kolikeren? pomnožbo kake reči. Izobražujejo se iz ločilnih števnikov, če se jim pritakne en ali nat. Po sklanji so pridevniki. Glavni, vrstilni, ločilni in množilni števniki so določni števniki. Opomnja. Delilni števniki, ki kažejo, po koliko je oseb ali rečij, nastajajo, ako devamo besedico po pred glavne ali pa ločilne števnike; n. p.: po eden, po ena, po enega, po dva, po dvoje, po pet, po petero i. t. d. Med sto prebivalci so v tej deželi vedno vsaj po štiije slepci. Orlica ima po dvoje, po troje mladičev: Gosenice imajo navadno po 16 nog. Deležniki. §. 62. Muha leti. Leteča muha pikne. Odletevša muha je piknila. Hlapci delajo. Delajoči hlapci so trudni. Predelana naloga je dobra. Krovec krije. Krovec je kril. Krita hiša je koristna. K naklonom se štejejo tudi deležniki (§. 37). Deležnik ne kaže samo kedaj, ampak tudi, kako se djanje godi. Deležniki so: 1. sedanjega časa, 2. preteklega časa. Deležnik sedanjega časa se napravi, ako se okrajšanej obliki 3. množne osebe pritakne č, ča, če. Deležnik preteklega časa je dvojen: 1. tvorne oblike, 2. trpne oblike. Prvi se izobrazi, če se glagolovemu nedo-ločniku namesto ti pritakne 1, la, 1«. Z deležnikom preteklega časa tvorne oblike se izpeljujeta pretekli in prihodnji čas, ako se sestavi sfc sem in bodem. Deležnik preteklega časa trpne oblike se izobražuje tudi iz nedoločnika, ako se mu namesto ti pritika n, na, no, en, ena, eno, ali t, ta, to. S tem deležnikom se izpeljujejo časi trpne oblike. Deležniki so po sklanji pravi pridevniki. 98. naloga. Izobrazujte vse tri deležnike pri teh-le glagolih: pletem, tepem, pečem, štejem, trgam, pišem, hvalim, krotim, svarim, berem, kupujem, žgem, darujem, imenujem. 99. naloga. Izpeljite iz teh glagolov glagolnike! 100. naloga. Napravite iz glagolov v naslednjih stavkih deležnik sedanjega časa in porabite ga kot prilastek: Solnčni žarki peko. Vročina pritiska. Zemlja poka. Cvetlice hirajo. Sivočrni oblaki prete. Blisk šviga, grom bobni. 101. naloga. Snujte nove stavke s pomočjo gornjih besed! N. pr. Pekoči solnčni žarki so rastlinam škodljivi. Ponavljajte pravila v §§. 34.-38. in 47. §. 63. Varičnost je hči modrosti. Razvaline življenja novine. Človeku brez vere ni verjeti. Ključ od vrat je izgubljen. Mlini na sapo so poredki. t Kako se vpraša po prilastku? V prilastek služijo tudi samostavniki v rodilniku ali pa s predlogom. Predlogi kažejo razmere, v katerih so osebe ali reči. Predlogi se drugim besedam predlagajo ter jih devajo vselej v kak sklon. 102. naloga. Prepišite te stavke in podčrtajte prilastke: Obleka ljudi je kazalo njih misli. Svetloba lune ne greje. Cvet mladosti hitro vene. Velika je ognja korist. Duh vijolic je prijeten. Začetek modrosti je strah božji. Vedro vina se je iztočilo. Orodje iz železa je močno. Drevo pri studenci je obrano. Ljubezen do cesarja nas jači. §. 64. V ponovilo. V prilastke nam rabijo: 1. pridevniki, 2. zaimki, 3. števniki, 4. deležniki, 5. samostavniki v rodilniku ali s katerim predlogom. d) Dopolnilo. §. 65. Učenec piše. Gol stavek. Pridni učenec piše. S prilastkom razširjen stavek. Pridni učenec piše nalogo. S prilastkom in dopolnilom razširjen stavek. Ribe imajo kri. Verujem poštenjaku. Bog je vesel ponižnih ljudi. Dajajte milostinjo ubožcem. Ezav je prodal Jakobu prvorojenstvo. Kaplja je kaplji podobna. Goli stavki se širijo tudi z dopolnili. Dopolnila so pridjani stavkovi členi, kateri glagole in pridevnike v stavkih pojasnujejo in dopolnjujejo. Kakor se v stavku včasih snide več prilastkov, tako se pogostoma nabere tudi več dopolnil. §. 66. Dopolnilo v tožilniku. Gospodar zapusti postelj. On zbudi hlapce. Gospodinja pokliče dekle. Hlapci krmijo konje in vole; snažijo tudi opravo in mažejo vozove. Potem odpro dvoriščna vrata. Dekla napaja krave; ona jih pomolze in mleko posnema. Gospodinja kuha zajutrek. Vsi dobe krepke juhe. Posli zapuste dom. Obdelujejo polje. Vsak stori svojo dolžnost. 103. naloga. Izpišite iz teh stavkov dopolnila! 104. naloga. Odgovarjajte pismeno tem vprašanjem in podčrtajte dopolnila: Koga zalezuje mačka? Kaj objeda zajec? Koga spoštujejo otroci? Kaj izdeluje lončar? — tkalec? Kaj šivajo mati? Kaj razdira blisk? Koga pokopava grobar? Koga nosi konj? Kaj nosi osel? Koga imenujemo kralja živali? Kaj prodaja trgovec? Kaj kaže ura? Učitelj razlaga učencem nemški jezik. Pomnite: Prehajalni glagoli (§. 47) imajo dopolnilo v tožilniku pri sebi. Glagol učiti se veže z dvema tožilnikoma. 105. naloga. Podčrtajte dopolnila v sledečih stavkih: Dete je štiri leta staro. Ta klada je dva metra dolga in šestdeset kilogramov težka. Izba meri osemdeset štirjaških (kvadratnih) metrov; dolga je deset metrov, široka osem metrov. Posoda drži petdeset litrov. Štepih je dvajset metrov globok. Povejte pri vsakej besedi, katerega besednega plemena je. §. 67. Dopolnilo v dajalniku. 106. naloga. Odgovarjajte pismeno tem vprašanjem s primernimi samostavniki v množini: Komu je dober otrok poslušen? Komu se ne verjame? Komu je delo sitno? Komu so deževni črvi živež? Komu škoduje mraz? Komu zaukazujejo višji? Komu je zrak potreben? Komu ne bodite nadležni? 107. naloga. Podčrtajte dopolnila v sledečih stavkih: 1 Ubožcem deli; Bogu posojuje. Bogu se ne moremo skriti. Strezi bolniku! Ogni se pijancu! Pametnemu se tudi živina smili. Ne posmehuj se sivej glavi! Mačka se ljudem prilizuje. Temna noč se umika belemu dnevu. 2. Ne bodi zavidljiv nobenemu! Vsacemu očesu je reč drugačna. Sitemu trebuhu še pečenka ni všečna. Mladini je uk potreben. Živež bodi starosti primeren! Udani smo svojemu vladarju. 108. naloga. Izpišite iz 107. naloge 1. tiste glagole, 2. tiste pridevnike, ki zahtevajo dopolnilo v dajalniku. 109. naloga. Prepišite sledeče stavke; podčrtajte dopolnila v dajalniku enkrat, dopolnila v tožilniku dvakrat: Poljedelstvo daje deželi bogastvo. Prinesi sestri skledo! Bogatin podari siromaku milostinjo. Miroljubni poda sovražniku roko. Plačal sem upniku dolg. Odpusti mi greh! Mravlja te uči marljivosti. Povejte pri vsakej besedi, katerega besednega plemena je. §. 68. Dopolnilo v rodilniku. 110. naloga. Odgovarjajte na ta vprašanja: Koga je Bog vesel? Koga potrebuje bolnik? Česa je vreden dober delavec? Česa se mokri ne boji? 111. naloga. Podčrtajte dopolnila v sledečih stavkih: 1. Poprimi se dela! Mladosti manjka izkušnje. Kruha stradam. Bojim se kazni. Otroci se vesele božičnih praznikov. Praznega skednja se miš naveliča. Iznebil sem se sitneža. 2. Mladina naj bo uka željna. Bog je hvale vreden, človek pa pohvale. Hlev je poln živine. Prevzetnik je časti lakomen. Ali si vajen dela? 112. naloga. Izpišite 1. glagole, 2. pridevnike, ki zahtevajo dopolnilo v rodilniku. Pomnite: Nekateri povračalni glagoli devajo dopolnilo v rodilnik, drugi v dajalnik. Kateri glagoli so neprehodni? Kateri brezosebni? §. 69. Nikavni stavki. Slišim sladko petje. Ne slišim sladkega petja. Trgam pisane cvetlice. Ne trgajte pisanih cvetlic! Oče so doma. Očeta ni doma. Stavki so trdilni ali nikalni. V nikavnih stavkih se tožilnikovo dopolnilo pomakne v rodilnik. 113. naloga. Prenaredite sledeče trdilne stavke v nikavne: Deček je postrežljiv. Mati so na polji. Sodar dela sode. Voznik nosi kožuh. Zidar pripravlja apno. Jaz imam *) dobro službo. Hočem pisati. Ljudje so siromašni. Kupec kupuje žito. Učitelj poučuje nemarne otroke. Ptice pojo vesele pesmi. Deček more vrečo vzdigniti. 114. naloga. Postavite te stavke v pretekli čas! 115. naloga. Zanikujte stavke 103. naloge ! Besedna plemena! §. 70. Dopolnilo s predlogi. Kaj že veste o predlogih ? Čemu služi dopolnilo v stavkih? 116. naloga. Možaki govore o kupčiji. Pripovedoval je o turških vojskah. Ukradena reč za gospodarjem vrišči. Ne prepiraj se s kruhom! Konj se brani s krepko nogo; bik bode z rogovi. Ne j6zi se nad krtom! Ali si bil na soseda hud? Bodi prijazen z vsakim! Prepišite te stavke in podčrtajte dopolnila po enkrat, prilastke po dvakrat! 117. naloga. Izpišite predloge in zaznamujte, s katerim sklonom da se vsak veže. N. pr. o — 5 skl. Ponavljajte sklanjo osebnih zaimkov! 118. naloga. Ljubi Andrej! Bukve s podobami, katere si — v nedeljo kazal, dopadle so — tako, da hočem očeta prositi, naj bi tudi — take bukve kupili. Prosim, posodi--na en dan, da — morem očetu pokazati. Vrne--- nepokažene tvoj V Brežicah, 29. julija 1892. Aleš Trtnik. Postavite namesto črtic primerne osebne zaimke! 119. naloga. Prenaredite list tako, kakor bi Aleš prosil v svojem in v imenu svojega brata. *) Opomnja. Nikavnica ne zrašča se z glagoli sem, imam, hočem y: nisem, nimam, nečem. §. 71. V ponovilo. Za dopolnila nam služijo besede: 1. v tožilniku, 2. v dajalniku, 3. v rodilniku, 4. s katerim predlogom. Kaj je pomniti o nikavnih stavkih? §. 72. Predlog. Katere besede imenujemo predloge ? Kam se stavijo predlogi? Kaj je pomniti o besedah, pred katerimi stoje predlogi? Predlogi z enim sklonom. 1. Z r o d i 1 n i k o m vpregamo predloge: brez, do, iz, od blizu, okoli, razen, takraj, onkraj, zarad, zraven (poleg), namesto. 2. Z dajalnikom vežemo predloge: k (h), proti, kljubu. 3. S tožilnikom vpregamo predloge: čez, raz, skoz, zoper. Z mestnikom se vežeta predloga: o, pri. Predlogi z dvema sklonoma. 1. Z rodilnikom na vprašanje odkod? —z družilni- kom na vprašanje s kom? (s čim): s, sč, z (ž). 2. S tožilnikom na vprašanje kam? — z mestni- kom na vprašanje kje? (kod?): na, ob, po, v. 3. S tožilnikom na vprašanje kam? — z družil- nikom na vprašanj e kje? (kod?): med, nad, pod, pred. Predlog za se vprega s tremi skloni. 1. Z rodilnikom na vprašanje: kedaj? 2. S tožilnikom na vprašanje: kam? 3. Z družilnikom na vprašanje: kje? (kod?) 120. naloga. Odgovarjajte s pripomočjo predlogov (v oklepih stoječih) s polnimi stavki sledečim vprašanjem: Kje se svetijo zvezde? (na). Kje je jež skrit? (za). Kam je jež bežal? (za). Kje stoji vrč? (pod). Kam si vrč dejal? (pod). Kje laja pes? (v). Kam si zapodil psa? (v). Kje stoji drevo? (med). Kam si drevo vsadil? (med). Kod sneg dolgo leži? (po). Kam so te poslali? (po). Kam se vzdigujejo oblaki? (nad). Kod se vlačijo oblaki? Drugo berilo. 12 (nad). Kod hodi lovec? (ob). Kam si z loncem udaril? (ob). Kam si stopil? (pred). Kje naj vsak pometa? (pred). 121. naloga. Vstavljajte v sledeče stavke primerne samo-stavnike: Ni je sreče brez —. Voda teče do —. Premog kopljejo iz —. Delali smo od — do —. Sava izvira blizu —. Napravi plot okoli —. Polje je takraj —. Travnik se razprostira onkraj —. Mlin je zraven —. Roža se obrača k —. Krovec je padel raz —. Cesta drži skoz —. Težko je plavati proti —. Lisica je skočila čez —. Priča priča zoper —. 122. naloga. Namesto črtic vtikajte primerna sklonila: Bučelica je padla v vod —. Golobček je sedel na drev — in je videl bučelo po vod — plavati. Hitro odtrga s kljun — peresce od vejic — in ga v vod — spusti. Bučelica peresce srečno doseže in ž nj — iz vod — prigomazi. Zdaj zagleda lovec golobčeka na drev —. Vzame puško v rok — in pomeri na nj —. Bučelica pa pribrenči in lovca v rok — zbode. Lovcu roka omahne, puška poči na stran; golobček zdrav in vesel zleti z drev —. Tako je bila bučelica hvaležna golobč —. 123. naloga. Naloga kakor pri 121. Pastir žene živino na —. On pase živino na —. Solnce zahaja za —. Ono je za —. Voda lije z —. Orač se postavi pod —. On stoji pod —. Deva si klobuk na —. Ima klobuk na —. Deklica dene denar v —. Denar je v —. Pot vodi nad —. Jastreb leta nad —. Berač stoji pred —. Berač se postavi pred —. Šivilja prišiva gumbe na —. Dolina je med —. Prekladamo vrečo z ram — na —, s kol — na —. Z dežja pod —. Vodo gazimo z —. Idi s trebuhom za —! Konj se brani s —, sova pa s —. e) Prislovno določilo. §. 73. Brat je tam. Na pragu se petelin repenči. Danes grem v mesto. Po zimi je peč potrebna reč. Curkoma lije dež. Govorite na glas. Deček piše. Pridni deček piše. Pridni deček piše nalogo. Pridni deček piše nalogo pri mizi. Pridni deček zgodaj piše nalogo. Pridni deček lepo piše nalogo. Pridni deček piše nalogo iz veselja. Razen prilastka in dopolnila je tudi prislovno določilo pridjan stavkov člen. Prislovno določilo določuje dopovedek in naznanja, kje, kedaj, kak6 ali zakaj se nekaj dela ali godi. Za določilo se rabijo: 1. prislovi, 2. samostavniki s predlogi, pa tudi brez predlogov. §. 74. Prislov. Prislovi so besede, ki naznanjajo, kje, kedaj ali kako se kaj dela ali godi. Znani j o torej kraj, čas ali način. Krajevni prislovi odgovarjajo na vprašanje: kje? kod? kam? N. pr. tu, tukaj, tam, tamkaj, tja, tod, drugej, drugam, drugod, nekje, nekam, nekod, kjerkoli, kamorkoli, koderkoli, nikjer, nikamor, nikod (nikoder), zunaj, ven, povsod i. t. d. 124. naloga. Poiščite krajevne prislove v sledečih stavkih: Povsod je dobro, doma najbolje. Kamor je šla sekira, naj gre še toporišče. Spodaj toplo, zgoraj mrzlo. Sopar puhti kvišku. Zunaj lep, znotraj slep. Jabolko ne pade daleč od jablani. Idi naprej, a ne nazaj! Časovni prislovi odgovarjajo na vprašanja: kedaj ? ktilikrat? koliko časa? N. pr. zdaj, nekedaj, kadarkoli, skoraj, še, že, vselej, potem, tedaj, nikdar (nikedar), nikoli, danes, jutri, včeraj, zjutraj, nocoj, drevi, davi, zvečer, sinoči, zgodaj, letos, lani, kmalu, 12 * prčd (prej), precej, včasi (včasih), davno; tolikrat *), dostikrat, večkrat, zopet, vedno. 125. naloga. Postavite namesto črtic časovne prislove: — lahko delamo, — meni, — tebi. Imej Boga — pred očmif Hudoben človek — ni srečen. — utegne marsikaj drugače bitir kakor je bilo. — zvoni. Solnce — vzhaja, — pa zahaja. — vstajamo. Bodi — pokoren! — smo obilo naželi. — je toča pobila. Prislovi načina kažejo, kako se kaj dela ali godi. N. pr. celo, da, drugače, gotovo, jako, le, manj, menda, nalašč, namreč, napak, narazen, narobe, nenadoma, pač, polagoma, popolnoma, posebno, prav, res, samotež, skrivaj, skupaj, vkup, zaporedoma, zares, zastonj, zelo i. t. d. Pomnite: Kot prislov rabi se tudi vsak pridevnik s končajem srednjega spola. 126. naloga. Poiščite načinovne prislove iz teh stavkov: Zid stoji navpik. Dež curkoma lije. Vznak leži. Bolje nekako kakor nikakor. Ali samotež pelješ? Orel visoko leta. Majhen lonček nenadoma skipi. Predice tanko predejo. Učenec lepo piše. Posel hodi peš. Gladko berite! 127. naloga. Učenec se vede spodobno. Učenec je spodoben. Spodoben učenec je učitelju v veselje. Njegov rokopis je lep. On lepo piše. Lep rokopis se hvali. Mirno spanje krepča človeka. Spanje je mirno. Naj mirno spava! Pes je hud. Hud pes grize. Ogenj dobro služi, hudo gospodari. Toplo solnce oživlja naravo. Na prekosolnčji je toplo. Solnce prigreva. Prepišite te stavke in podčrtajte pridevnike v dopovedku po enkrat, pridevnike v prilastku po dvakrat, prislove po trikrat! §. 75. Prislovno določilo kraja, časa in načina. 128. naloga. Previdnost nikjer ne škoduje. Mačka hodi na rahlo Golob je med orle zašel. Velike skrbi zgodaj *) Opomuja. Stevniki, ki se zvežejo z besedico „krat", imenujejo se ponavl javni ali prislovni števniki. Izobrazujte nekatere! Katere vrste števnikov še poznate? lase ubelijo. Prevzetnost se povsod spotika. Nekatere živali spijo čez zimo. Kamen drči navzdol. O kresi se dan obesi. Vodo v Savo nosiš. Ne drži rok navskriž. Bob v steno mečeš. Zajec teka navzgor. Po storjenem delu lahko počivaš. Ni vsak dan božič. Solnce gre izza gore. Ladija rine od kraja. Pastir mora na zimo v nižave. Delali smo od belega dne do trde noči. Blago se po niti nabira. Med dobrimi sosedi je dobro živeti. Lenuh ob setvi malo žanje. Med letom ne zapuščaj službe! Vse pod solncem je minljivo. Sinoči se je nesreča zgodila. Izpišite prislovna določila a) kraja, b) časa, c) načina; določila po samostavuikih naznanjena zapišite posebe! (Da po posameznih določilih prav povprašujete !) 129. naloga. Napravite 120. nalogo še enkrat in podčrtajte prislovna določila! 130. naloga. Storite ravno tako s 121. nalogo! §. 76. Prislovno določilo vzroka. Kako se vpraša po prislovnem določilu vzroka? 131. naloga. Prepišite sledeče stavke in podčrtajte vzročna določila: Veselja mi srce igra. Po sadu se drevo spozna. Vse za dom in za cesarja! Pridna gospodinja skoči za pero čez plot. Za. lakoto je umrl. 132. naloga. Izpišite iz sledeče pesmi vsakovrstna določila: Cerkvica. Cerkvica tam gor' sameva, Tiho zre v dolinski mir; Dol' po travniku prepeva Deček mlad, vesel pastir. Žalostno zdaj zvonček klenka, Jok pogrebcev zadoni; Ni veselja čuti žvenka; Deček sluša in — molči! Gori spijo v zemlji hladni, Ki dol' srečni bili so; Tudi tebi, deček mladi! Kedaj gori zapojo. 133. naloga. Storite ravno tako pri pesmi BPopotniku. 134. naloga. Dobri kosec. Kosec gre zjutraj zgodaj na polje detelje kosit. Tu pri-seče mož do ptičjega gnezda. Sedem golih ptičkov je milo čivkalo v gnezdu. Smilijo se mu uboge živalce. Zato pusti okoli gnezda nekaj detelje. Stara ptiča med tem ves čas žalostno sem ter tja letata. Potem pa prideta blizu in pitata mladiče. Kmalu se izgodnjajo. S petjem zahvaljujejo kosca za njegovo dobroto. Izpišite iz te povesti: a) gole stavke, b) prilastke, c) dopolnila, d) prislovna določila. 135. naloga. Prepišite to povest in zaznamujte na znanih vam besedah, katerega so plemena! samost. glag. prislov N. pr. Kosec gre zjutraj i. t. d. 136. naloga. Domovina. Vsak človek ima svojo domovino. Naša domovina je materina dežela. Tu je naša zibel tekla; tukaj smo trgali prve rože; tukaj smo lovili prve metulje. Še ptičica ljubi svoje gnezdo. Kako bi človek pozabil svojega rojstvenega kraja! V materinej deželi smo doživeli najslajšega veselja. Vsak grič nas spominja mladih dni. Vsak studenec nam pripoveduje o sreči pretekle mladosti. Izpišite: a) gole stavke, b) vse prilastke, c) vsa dopolnila, d) vsa določila. 137. naloga, a) Prepišite one stavke in zaznamujte na znanih vam besedah, katerega plemena da so. b) Povejte pri vsakej besedi prvih 6 stavkov, kar se omeniti da! N. pr. Vsak — je nedol. števnik, m. spola, edn., imenov. ima — prehaj. glagol, 3. oseba, edn., sedanji č., tvorna obl., določni n. c) Storite ravno tako z besedami ostalih stavkov! Spisne vaje. 1. Povesti. Hudobija se sama kaznuje. Neka stara gospodinja je imela tri dekle, katere je vsako jutro budila, kakor liitro je petelin zapel. Dekle so bile lene. Rade bi bile spale dotlej, da jim solnce v postelj posije. Pomenkujejo se, kaj naj bi storile. Skrivoma zadavijo petelina. Ta hudobija sicer ni postala očita, vendar deklam ni prinesla nobenega haska. Stara gospodinja namreč ni mogla spati. Ker ni vedela, kako zgodaj je, budila je dekle še bolj zarana, večkrat že o polnoči. 138. naloga. Preberite to povest večkrat prav pazljivo, pripovedujte jo ter jo zapišite; ravnajte se po teh vprašanjih: Kedo je služil pri nekej starej gospodinji? Kakšne so bile dekle? Kako dolgo bi bile rade ležale? Kedaj jih je gospodinja budila? Zakaj so se hotele dekle petelina iznebti? Kako so ga odpravile? Kedaj so morale dekle zdaj vstajati? Zakaj? 139. naloga. Zamenite v gornjej povesti sledeče besede se stoječimi v oklepih: Gospodinja (kmetica), len (nemaren), pomenkujejo (pogovarjati), skrivoma (skrivaj), zadavijo (vrat zaviti), hasek (dobiček), kako zgodaj (obkorej). 140. naloga. Zapišite enako povest o gospodarji in dveh hlapcih ! Bučelica in golobček. 141. naloga. Zapišite to povest (nalogo 122.) odgovarjajoč na sledeča vprašanja: Kedo je padel v vodo ? Kedo je videl bučelico plavati? Kje je sedel golobček? Ali se mu je bučelica smilila? Kaj je tedaj od vejice odtrgal? Kam je spustil peresce? Kako se je bučelica rešila? Kam je prigomazila? Kedo je bučelico otel ? Kakšna je bila bučelica golobčeku ? Kje pa je kmalu potem zopet sedel golobček? Kedo je prišel mimo? Kam je lovec s puško pomeril? Kedo hitro prileti? Kam se vsede bučelica? Kaj stori? Kam je puška počila? Koga je bučela rešila smrti? 142. naloga. Postavite v tej povesti namesto sledečih besed one v oklepajih stoječe: Bučelica (bučela), golobček (golob), voda (ribnjak), drevo (grm), peresce (list), prigomaziti (priplavati), iz vode (na suho). Kedor ne uboga, tepe ga nadloga. Zima je bila. Mraz je hudo pritiskal. Nekega dne reče Tonček po končanej šoli svojim součencem: „Idimo na led!" Mnogo se jih odpravi ž njim k bližnji reki, katera je bila čez in čez zmrzla. Dečke sreča star mož, svari jih in pravi: „Ne hodite mi na led, da se vam kaka nesreča ne zgodi!" Tonček ne mara za starca in njegove besede. Prvi skoči na led. Ko se pa začne drsati, pokne pretanka ledenica. On izgine v šumečih valovih, tovariši pa kričeč zbeže. Utonil bi bil, ko bi ga starec ne bil rešil. 143. naloga. Pripovedujte to povest odgovarjajoč sledečim vprašanjem: Kedaj je hodil Tonček se svojimi tovariši iz šole? Kam so prišli? S čim je bila reka pokrita? Kaj je Tonček nasve-toval? Kedo je dečke svaril? Kedo ni ubogal? Kam je šel Tonček? Kaj se je zgodilo? Kaj so storili součenci? Kedo je dečka xešil? \ 144. naloga. Zapišite to dogodbo tako, kakor bi jo Tonček pripovedoval! 145. naloga. Zapišite jo tako, kakor bi jo pripovedovali součenci! 146. naloga. Spišite po vzoru te povesti drugo in sicer s pomočjo tega gradiva: a. Blažek gre iz šole. Na cesti stoji voz z dvema konjema. Blažek skoči h konju in da si pri njem opraviti. Voznik ga svari. Blažek ne uboga. Konj začne brcati in udari nepokornega dečka. b. Nežica se je igrala z mačko. Mati so jo svarili. Nežica ni ubogala. Mačka razpraska Nežici lice. Kakšen napis bi bil še primeren tej povesti? c. Peter in Pavel prideta na vrt, na katerem je stal bučelnjak. Vrtnar ju opominja, naj ne motita bučel. Peter odgovori, da ga še nikdar ni bučela piknila. Pavel uboga. Peter se približa bučelnjaku. Več bučel se mu zaleti v lase in obraz. Glava mu debelo oteče. d. Janez je bil predrzen deček. Plezal je na najvišja drevesa. Kopal se je, kjer je bilo najglobje. Učitelj ga večkrat posvari. Janez se ne zmeni za opominjanje. Neki dan gre v gozd. Na visokem drevesu zagleda ptičje gnezdo. On spleza do gnezda. Na enkrat se ulomi veja, na katerej je stal. Janez pade na tla in si zlomi nogo. Drvarji so blizu. Neso ga k starišem. Lesjžk in grozdje. Lesjak pride nekega dne mimo vinske trte, ki je bila polna sladkega grozdja. Dolgo stopa okoli in premišljuje, kako bi prišel do njega. Na to začne skakati in se spenjati po trsu; pa vse je bilo zastonj. Grozdje je viselo previsoko. Ptice na bližnjem drevesu so se jele posmehovati. Ko lesjak to zapazi, obrne se zaničljivo od trsa: in reče ,,Grozdje je za me še prekislo; nečem ga." 147. naloga. Zapomnite si to basen ter jo zapišite na pamet! 148. naloga. Bik in deteljišče. Mislite si bika namesto lesjaka, zagrajeno deteljišče namesto grozdja, krave namesto ptic! 149. naloga. Mačka in pečenka. Mislite si mačko na mestu lesjaka, pečenko v omari s križe-vatimi durmi namesto grozdja, dva psa na mestu ptic! 150. naloga. Deček in ptičje gnezdo. Mislite si na mestu lesjaka, trsa, grozdja in ptic sledeče osebe in predmete-. Deček, drevo, ptičje gnezdo, igrajoče deklice. 2. Popisi. Nož. Nož je orodje. Ima rezalo in držaj. Rezalo je podolgovato, ima ost, rob in ostrino. Držaj ima lesene, koščene ali rožene platnice. Nožar dela nože iz jekla ter jih brusi. Z nožem režemo mehke, pa tudi trde reči. Imamo kuhinjske in razne rokodelske nože, peresnike, stegnence in britve. 151. naloga. Popišite mizo, knjigo, vrata! Vprašanja: Kaj je reč? Kateri so sestojni deli? Kakšni sestojni deli? Kedo jo nareja in iz česa? Čemu nam je reč? Kakšna je reč po vnanjej podobi in po potrebi, katerej ona služi? 152. naloga. Popišite 1. našo šolsko izbo, 2. vašo domačo izbo! Pazite na sledeča vprašanja: Kje je izba? Kako je dolga, široka in visoka ? Koliko ima oken ? Na katerej strani so okna, na katerej duri? Kje stoji peč? S čim so stene olepšane? Kaj je v izbi? Čemu je izba? 153. naloga. Popišite svoj domovinski kraj! Vprašanja: Kako se imenuje vaš domovinski kraj? Kaj je? (vas, trg, mesto). Kje je? (okraj, dežela). Kakšna je okolica? Koliko ima hiš in prebivalcev? S čim se pečajo prebivalci? Kateri jezik govore? Kakšno vero imajo? Katera so največja in najimenitnejša poslopja? Kedo je vašej občini predstojnik? Katere vasi so vašej sosedne? Mačka. 154. naloga. Mačka je domača žival. Ona ima tanko, vitko telo, okroglasto, kratko glavo in raskav jezik. Oči so ji sive in se v temi svetijo. Ušesa stoje po konci. Rep je dolg, dlaka mehka. Na prednjih nogah ima po pet, na zadnjih po štiri prste z ostrimi kremplji, katere lahko skrči in skrije. Mačka je prekanjena, zvita in potuhnena hinavka, ki se ljudem rada prilizuje. Ona je snažna, vedno se liže in umiva. Mišim in podganam je huda sovražnica. Njena koža daje kožuhovino. 155. naloga. Popišite mačko po sledečih vprašanjih: Kakšno telo, glavo, jezik, kakšno dlako in kakneš rep ima mačka? Kakšni so ji oči glede barve? Katero posebnost imajo oči? Kako so ušesa postavljena? Koliko prstov ima na sprednjih, koliko na zadnjih nogah? Kakšni so kremplji? Katere lastnosti ima mačka? S čim nam koristi? 156. naloga. Popišite psa! Vprašanja: Kje živi pes? Kakšno mu je telo? Kakšna glava? Kakšna ušesa? Kakšne zobe ima pes? Kakšne kremplje? Kakšne barve utegne biti dlaka? Katere so najimenitnejše pasje vrste? S čim koristi? Kedaj je pes silno nevaren? Zakaj? Od česa steče pes? Kako se loči stekel pes od zdravega? 157. naloga. Popišite ovco! Vprašanja: Kakšna žival je ovca? Kateri so deli njenega trupla? S čim je pokrita? Kakšne barve je volna? Kaj ima oven navadno na glavi? Kako se imenujejo mlade ovce? Kako nam ovca koristi? 158. naloga. Popišite jablan! Vprašanja: Kakšno deblo ima jablan? Kakšno skorjo? Kako visoko zraste jablan? Kakšne so veje? Kakšno perje? Kako cvete jablan? Ali je sad peškast ali koščičast? Kako nam jablan koristi? 159. naloga. Popišite hruško! 160. naloga. Popišite, kako se dela na polji! Gnoj— oranje — posevanje — brananje (Slačenje) — žetev. 161. naloga. Popišite, kako ribič ribe lovi! 3. Pisma ali listi. a) Prošnje. Ljubi prijatelj! Ko sem bil zadnjič pri tebi, -prebiral sem lepe pesemske bukve. Nekatere pesmi so se mi tako lepe zdele, da bi jih rad prepisal. Prosim te torej lepo, posodi mi bukve za osem dni. Srkbno jih bodem varoval, da se ne zamažejo. O pravem času ti jih pošlje nazaj tvoj prijatelj V Bistrici 31. julija 1892. Franc e. 162. naloga. Preberite ta list in prepišite ga! 163. naloga. Premenite ta list ter ga začenjajte z: a. Prosim te, —. b. Bodi tako dober —. c. Skaži mi prijaznost — in končajte z: a. Srčno te pozdravlja —. b. Ostajam —. c. Izpolni prošnjo —. b) Odgovor. Ljubi Francef Tu ti pošiljam knjigo, katere si želel. Veseli me, da ti morem s Hm ustreči. Obdrži bukve, dokler hočeš, saj vem, da bodo pri tebi dobro shranjene. Kadar utegneš, piši zopet svojemu prijatelju V Ljubljani 3. avgusta 1892. Dragotinu. 164. naloga. Prepišite ta list! 165. naloga. Izpremenite ta list ter ga začenjajte z: a. V svojem zadnjem pismu si me prosil —. b. Prosil si me —. c. Rad ti posodim zaželeno knjigo —. končujte pa z: a. Naj bi ti bila v kratek čas —. b. Bodi pozdravljen —. c. Radostno te pozdravlja —. Zahvala in prošnja. Dragi tovariš! Srčno te zahvaljujem za pesemsko knjigo, katero si mi poslal pred tednom dnij. Imel sem ž njo obilo veselja. Ali bi mi ne mogel še lanskega „Vrtca" posoditi? Odgovdri brže bolje svojemu V Bistrici 11. avgusta 1892. Francetu. 166. naloga. Dragotin odgovarja prijatelju, naj potrpi, da bo »Vrtec" vezan. a) Povabilo. Ljuba Urška! Na našem vrtu zdaj vse najlepše cvete. Vem, da imaš posebno rada cvetlice. Zato te vabim, pridi nas jutri obiskat. Hočeve se veseliti raznih vonjav. Zanesljivo te pričakuje tvoja V Štorih 10. maja 1892. Lizika. 167. naloga. Začnite ta list z: a. Vem, da si —. b. Vabim te —. b) Odgovor. Preljuba Lizika! Prav žal mi je, da Te *) ne morem obiskati. Stariši so se namreč danes zjutraj v Ljubljano odpeljali in mi prepovedali od doma hoditi. Zahvaljujem, Te za prijazno vabilo. Ostani mi zdrava in vesela! Tvoja V Celji 11. maja 1892. Urška. 168. naloga. Prepišite ta list! 169. naloga. Urška sprejme vabilo in bode Liziko kmalu obiskala. Voščila. Dobri bratec! Danes praznuješ svoj veseli god. Iz vsega srca želim ti vse sreče. Bog te ohrani zdravega! Bodi tudi zanaprej prijazen svojej sestri Na Jesenicah 16. avgusta 1892. Juliki. 170. naloga. Prepišite ta list! 171. naloga. Začnite to pismo z: a. K tvojemu godu —. b. Ker ovršuješ danes svoj god —. *) Opomnja. Osebni zaimki, ki kažejo nagovorjeno osebo, pišejo se v listih včasih z veliko začetno črko. Premili stariši! Jutri nastopimo novo leto. Prav iskreno Vas zahvaljujem za vse dobrote, katere ste mi, dragi stariši, v preteklem skazo-vali. Bog naj Vas tudi v novem letu vsega hudega milostljivo obvaruje! Obilo naj Vam povrne vse, kar ste dobrega storili svojemu Vam hvaležnemu sinu V Gorici 31. decembra 1892. Matevžeku. 172. naloga. Prepišite to pismo! 173. naloga. Zapišite je z drugimi besedami! 174. naloga. Učenec prosi součenca, naj mu pove, kaj so učitelj prejšnji teden razlagali. 175. naloga. Prijatelj vabi prijatelja v trgatev. 176. naloga. Brat piše sestri za god. 177. naloga. Učenec vošči prijatelju srečno novo leto. Kazalo. Povesti, pesmi in pregovori. 1. Molitev. 2. Troji prijatelji. 3. Zjutraj. 4. Drago kamenje. 5. Zlate resnice. 6. V slogi je moč. 7. Zadovoljni pastirček. 8. Prva skrb. 9. Mladini. 10. Bog pomaga. 11. Goreča voda. 12. Varičnost. 13. Cena. 14. Lažnjivec. 15. Sirota Jerica. 16. Mati. 17. Povračuj hudo z dobrim! 18. Drago z&jice. 19. Večerno solnce. 20. Bodi prijazen in postrežljiv! 21. Spodobno se obnašaj! 22. Pregovori. 23. Bog je pravičen. 24. Pošten beraček. 25. Bodi usmiljen! 26. Kam in kje! 27. Vsem se ne more ustreči. 28. Pregovori. 29. Prazen strah. 30. Sreče dom. Človeško truplo, jed m pijača. 31. Zdravi udje. 32. Čuti. 33. Kaj imam. 34. ZdihJjeji slepca. 35. Najžlathneje dišave. 36. Velika pogrnena miza. 37. Pot do kruha. 38. Uganka. 39. Kravar. 40 Hruška. 41. Skrb za zdravje. 42. Kruh in voda. 43. Strupene jagode. 44. Bog za vse skrbi. Dom. 45. Hiša. 46. Lastovkam. 47. Korist goveje živine. 48. Konj. 49. Koliko stoji žrebe? 50. Ovca. 51. Krava, konj, ovca in pes. 52. Pes. 53. Prešič. 54. Koza. 55. Mačka. 56. Miš. 57. Puran. 58. Gos. 59. Domači golob. 60. Vrabec. 61. Sraka in pavje perje. 62. Na vrtu. 63. Rožici. 64. Cvetlice. 65. Bučela in ovca. 66. Rujavi hrošč. 67. Glogov belin. 68. Kuhinjski ščurek. 69. Črešnja. 70. Besedaa uganka. Polje, gozd in gore. 71. Pomlad. 72. Pomladanska. 73. Cvetlice. 74 Kukavica. 75. Spomladi v gozdu. 76. Krt. 77. Škrjanec. 78. Deček in ptica. 79. Martinček ali gaščarica. 80. Rega. 81. Poletje. 82. Žitno klasje. 83. Na polji. 84. Vran ali krokar. 85. Modri škorec. 86. Kanja. 87. Pastir. 88. Bezeg. 89. Lepi hrast. • PO. Vode. 91. Postrv. 92. Ščuka. 93. Jesen. 94. Zajec. 95. Srna. 96. Krompir. 97. Mah. 98. Drobtine. 99. Zima 100. Jež in lisica. 101. Smreka. 102. Železo. 103. Kuhinjska sol. 104. Zlato. i 05. Petrolej ali kameno olje. 106. Baker ali kotlovina. 107. Kmet. Nebo in zemlja. 108. Solnce. 109. Strani neba. 110. Na goro. 111. Dan in noč. 112. Lahko noč. 113. Letni časi. 114. Uganka. 115. Nevihta. 116. Strela. 117. Zvezde. 118. Luna. 119. Lunine m&ie. 120. Zrak. 121. Veter. 122. Solnce in veter. 123. Hlapenje. 124. Megla, oblak, dež. 125. Solnce in dež. 126. Mavrica. 127. Sneg in toča. 128. Rosa in slana. 129. Uganki. 130. Zimski dan. 131. Uganki. Domovina in zgodovina. 132. Domače ognjišče. 133. Domačija. 134. Šola. 135. Reka, veletok, morje. 136. Iz malega raste veliko. 137. Mesto, trg, vas. 138. Stanovi. 139. Občina. 140. Okraj. 141. Dežela. 142. Popotnik. 143. Celje, za časa Rimljanov Celeja. 144. Ptujsko polje. 145. Obir. 146. Cirkniško jezero. 147. Sava. 148- Drava, Sava in Soča. 149. Kras. 150. Skopulja. 151. Pripovedka o landeškem gradu. 152. Vrbsko jezero. 153. Solon in Krez. 154. Krez in Cir. 155. Mladost Aleksandra Velicega. 156. Rimski cesar Tit. 157. Stari Slovani. 158. Hiše starih Slovanov. 159- Atila. 160. Belizar. 161. Ciril in Metod, 162. Zajčki samostan. 163. Leopold Babenberski. 164. Rudolf Habsburški. 165. Bratovska ljubezen. 166. Ustanavljanje goratanskih vojvod. 167. Mladi Vukasovič. 168. Cesar Jožef II. 169. Lavdon. 170. Lep zgled. 171. Ljubezen do domovine. 172. Cesar Franc Jožef in ribičev sin. Cesarska pesem. Slovnica. (Str. 133-190).