<*NA90 din - Leto XXXIX - Št. 90 KRANJ, torek, 25. novembra 1986 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO ^naložbo pretežno ^stnim denarjem vodn *k°s je odprl nove proiz-ni^^ločilft0re * 2,1 naložbo ^ so skrb »na hitro. Zadnjih pet let flo gospodarili... stran 3 ^venski novinarji na i^upovih dnevih Gradili so cesto, požarni bazen in napeljavah telefone Spomladi letos so se prebivalci Srednjega brda nad Hotavljami lotili rekonstrukcije dobra dva kilometra dolge ceste iz vasi do doline. Zdaj je polovica že asfaltirane. stran 4 Vsak tretji Kranjčan hodi v gore Planinstvo ima na Kranjskem dolgo tradicijo. Pred 87 leti ustanovljena kranjska podružnica Slovenskega planinskega društva je v svobodi prerasla v samostojno društvo. stran 6 Kekec je šel »taven« Mira Smolejeva iz Kranjske gore je ob navdušenem sodelovanju otrok »postavila na oder« Kekca na volčji sledi v pristni kranjskogorski gcvo- Javna in tudi kulturna beseda šW^nci» novembra - Gorjupovi Čin i dnevi vsako leto združijo vejo i° • 0venskih novinarjev, ki se sreča-(jj^VzKienjajo mnenja s predstavniki Živl- ^Političnega in gospodarskega toši^a S1°venije in Jugoslavije. Le-zen srečanJe Je Du0 v Radencih. Ra-Sni, aktualnih gospodarskih in politi- n vprašanj so prišli na dan problemi ^aš^e ^avne besede, pomen dialoga v strn u^bi na osnovi enakopravnosti, n.T>nosti in kulture. To je eden bistveno nP°.g0Jev. sr«o dejali novinarji, da se nasa družba še bolj odprla in demo- 'ok 2^+'^a m da k° ve^ odprtosti in de-Ce ^Qaučnosti tudi v zvezi komunistov. $okra« - aa 00 v Čeb Cnosti tudi v tervc«iaXn.an-'e politikov in novinarjev crVSf>h i • ■ 1--------......,-----•> v ju l' Kl javno nastopajo, taksno, bo ne; š°slaviji manj problemov, manj Več n°s^ m nepoznavanja, ampak lažiprazumevanJa m sodelovanja ter ni jeSa reševanja težav. Več na 2. stra- J. K. Merkur KRANJ stran 6 Možje s polnimi denarnicami so čakali enajsto uro Čeprav je v nedeljo močno deževalo, se je Jama na obrobju Ljubljane hitro napolnila z raznovrstnimi avtomobili. Do enajste ure se je »ujelo« le malo kupcev Spet drugačno kupčkanje Analiza izvajanja zakona o cestah kaže, da pri nekaterih stvareh velja prisluhniti praktičnim izkušnjam. Zato naj bi manjše spremembe uveljavili po hitrem postopku, večje pa v okviru sistemskih sprememb oziroma zakona o združenem delu. S tem v zvezi je na gorenjskem posvetovanju v petek v Kranju predstavnik kranjske cestno-ko-munalne skupnosti rekel: »Mislim, da je čisto vseeno, pod kakšnim okriljem bodo v prihodnje regionalne ceste, ali v občinskih ali v republiški skupnosti za ceste — zato ne bodo nič boljše.« Pred leti so že bile v pristojnosti republike. Predsednik skupščine slovenske cestne skupnosti Andrej Levi-čnik je bil po živahni razpravi dokaj neposreden: »Če bodo po občinah vztrajali, naj regionalne ceste še naprej ostanejo v pristojnosti občinskih skupnosti za ceste, potem v republiki ne bo nobenih sredstev.« Predstavniki gorenjskih občin takšnega stališča niso razumeli kot grožnjo. Odločno pa so poudarili, da so do zdaj z dodatnim zbiranjem po občinah namenili precej več denarja za regionalne ceste,kot ga je bilo na voljo iz veljavnih virov. Ugotovitvam, da je 800 kilometrov regionalnih cest v Sloveniji slabih, marsikje zares kritičnih, nihče ne oporeka. Res je najbrž tudi, da se ne da veliko narediti z drobljenjem denarja po občinah, ki zdaj skrbijo za te ceste. Z združevanjem v republiki bi lahko rešili kaj več . Pogoj za uveljavitev takšnega kupčkanja pa je, da v občinah, v katerih so se že odločili za dodatno združevanje denarja za regionalne ceste in to sprejeli v programih do leta 1990, ne bi smeli biti opeharjeni. t Zagotovilo, da se to ne bo zgodilo in da bodo sedanji programi občinskih skupnosti za ceste do leta 1990 ostali nespremenjeni, je bilo dano. Bolj kot zagotovilu, da ceste zaradi te in še nekaterih sprememb ne bodo še naprej v megli, pa gre verjeti metodologiji, ki jo zdaj pripravljajo v strokovni službi slovenske cestne skupnosti. Vanjo bo vgrajen dodatni kriterij, po katerem bodo imeli prednost tisti, ki bodo še dodatno združevali denar. Gorenjska pa to dela že zdaj! a. Žalar n5Vav§ki žicnit ar ji so pripravljeni na novo smučarsko sezono; čakajo le še £a dovolj debelo snežno odejo, da bodo lahko zavrteli žičnične naprave. Čn-pFav so ,etos smučarske karte precej drage, vsaj za ljudi s (pod)povpre-gUtti zaslužki, pa se za obisk Krvavca tudi letos ni treba bati. V predpro-___^ n» ljubljanskem smučarskem sejmu so prodali celo več kart kot lani. Ekološka služba na Gorenjskem ldrran3. 21. novembra - Zavod za ih l žetveno varstvo, socialno medicino ^ieno v Kranju nameravajo uspo- fcc na Golniku je en 25. novembra — Danes ob ske sl. 0 Predsednik kranjske občin-slovegUpscine Ivan Torkar na Golniku *1° odPrl nov vrtec. V rekordnem !Sni ■ ga z8radila SGP Gradbinec J m Marles Maribor. Gradbeni od- •reč 1 gradnJ° novega vrtca je bil na-starj Jmenovan konec februarja letos, 'stejn rte° so P°drli k°nec junija in na ;Lmestu zgradili novega. Novi vr-*W?a šest oddelkov, v njem pa je - za 112 otrok. sobiti za strokovno in svetovalno delo na področju ekologije za območje celotne Gorenjske. Takšno nalogo vsebuje tudi skupni plan gorenjskih občin za tekoče srednjeročno obdobje. Zavod je že prijavil raziskovalno nalogo: Organizacija in vodenje katastra onesnaževalcev okolja na Gorenjskem; v ta namen bodo zaposlili ekologa. Raziskovalna naloga bo trajala več let, v prihodnjem letu je predvidena namestitev katastra, meritve na področju onesnaževanja rek in deloma na področju hrupa, kar bo predvidoma veljalo 17 milijonov dinarjev. Raziskovalne skupnosti gorenjskih občin bodo prispevale 10 milijonov dinarjev, preostalih 7 milijonov dinarjev pa naj bi gorenjske občine zbrale iz proračunov. Višje cene v tržiških vrtcih Tržič, 20. novembra — Na 2. redni seji skupščine skupnosti otroškega varstva so se delegati zedinili za novo, 35 odstotkov višjo ceno oskrbnega dne, ki velja od 1. novembra dalje. Vzrok za povišanje prispevka staršev so, kot povsod, višji materialni stroški v vrtcih. Drugi gorenjski vrtci so povišali cene že septembra, Vzgojno-varstveni zavodi v Tržiču pa predvidevajo, da bodo finančno pokriti, če bodo prispevki višji od 1. novembra. Ekonomska cena mesečne oskrbe za otroke do dveh let starosti znaša 44.643 din, za otroke od dveh do sedmih let pa 29.315 din. Medtem, ko je biLdosedanji najvišji prispevek staršev 9.030 din, bo zdaj po novem 12.190 din. Za naprej pa naj bi se, tako kot se bodo dvigovali osebni dohodki delavcev, sproti dvigoval tudi prispevek za vrtce, so predlagali delegati. Tako namreč predvideva tudi republiški sporazum. D. D. Tričetrtletne izgube gorenjskega gospodarstva Šestkrat večje kot lani Kranj, 20. novembra — Gorenjsko gospodarstvo je imelo ob tričetrtle-tju za 2,8 milijarde dinarjev izgub, kar je šestkrat več kot v enakem lanskem obdobju. Več kot polovico vseh izgub (1,5 milijarde) je bilo v elektrogospodarstvu, za 640 milijonov v lesni industriji (Alples Železniki in Zlit Tržič) in za 400 milijonov dinarjev v kranjski Iskri Kiberneti-ki. Od turističnih organizacij, ki so še ob polletju imele precej izgub, je po devetih mesecih med izgubarji le še blejski hotel Krim, pri katerem pa je izguba 105 milijonov dinarjev posledica tega, ker je bil hotel zaradi gradnje prizidka nekaj časa zaprt. Prvič letos sta se medizgubarji pojavili tudi temeljni organizaciji jeseniške Železarne — Valjarna in Valjar-na bluming stekel. Na seji izvršilnega odbora medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko je bilo med drugim slišati, da izgube gorenjskega gospodarstva niso vznemirljive. Problemi v elektrogospodarstvu so republiškega značaja. Težave ima tudi vsa lesna industrija v Sloveniji, ki je do triče-trtletja «prigospodarila« za 13 milijard dinarjev izgub. Gorenjska je k temu znesku prispevala dvajsetino. C. Z. Slovesnost v Telematiki Kranj, 24. novembra — V četrtek, 27. novembra, bodo v Iskri Telematiki v Kranju slovesno odprli novo tovarno zasebnih telekomunikacijskih sistemov in predstavili Sistem Iskra 2000. Otvoritvena slovesnost se bo začela ob 12. uri, uro kasneje pa si bodo gostje ogledali novo tovarno. Sistem Iskra 2000 sodi v družino najsodobnejših digitalnih telefonskih central in je plod lastnega znanja. ^ttiitrij Medvešček kandidat za podpredsednika Skofj a Loka, novembra — Izvršilni odbor Temeljne banke Gorenj-v ? Je sklenil, da bo 3. seja zbora banke v petek, 5. decembra, ob 12. uri v 0rani kranjske občinske skupščine. Na zboru bodo izvolili tudi no-j^8a podpredsednika Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske. ^y**didat za to nalogo je Dimitrij Medvešček, ekonomist, ki je bil do-2fjj zaposlen v jeseniški Železarni in v Službi družbenega knjigovod-dr a v branju, sedaj pa je namestnik generalnega direktorja Službe uzbenega knjigovodstva za Slovenijo. J. K.. ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Na Fužinah hitijo z odstranjevanjem plazu — Plaz , ki se je na Fužinah vsul na cesto Trebija—Žiri in zaprl ves promet, odstranjujejo. Pričakujejo, da bodo zemljo, ki se je nagrmadila na cesto, odstranili do 28. novembra. Do takrat pa je obvoz na relaciji Žiri—Lučine—Gorenja vas—Škofja Loka in obratno. — Foto: F. Perdan PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Obletnica smrti »Goriškega slavčka« Drežnica — Z osrednjo prireditvijo v Drežnici pod Krnom so v nedeljo proslavili 80-letnico smrti pesnika Simona Gregorčiča, ki ga poznamo pod imenom »Goriški slavček«. Govornik, podpredsednik republiške konference SZDL Ciril Zlobec, je v nagovoru dejal, da nas misel na Gregorčiča popelje k prvim izvirom osveščenega nacionalnega spoštovanja do literature, ki še traja. Dokler bo zaradi vsega tega spomin na Gregorčiča v nas živ in radosten kot je danes, bo v nas tudi dovolj skupne volje in moči za težko in vse težjo pot v prihodnost. Slovesnosti so se udeležili najvišji predstavniki slovenskega družbenopolitičnega in javnega življenja. Redek jubilej našega zdravstva Ljubljana — Redek jubilej so v soboto proslavili slovenski zdravstveni delavci: 200-letnico Dolmš-nične dejavnosti v Ljubljani in 90-letnico bolnice ob Zaloški cesti v Ljubljani. Slavnostni govornik na proslavi v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani je bil predsednik republiškega izvršnega sveta Dušan Šinigoj. Iz takratne bolnice z 12 posteljami je zrasla ustanova, ki ima 4200 postelj in nad 800 zdravnikov vrhunske kakovosti. Klinični center je vrh slovenske medicine ter priznan v Jugoslaviji in na tujem. S Plečnikom v svet Ljubljana — V Ljubljani so odprli razstavo o arhitektu Jožetu Plečniku. Kot je znano, je bila razstava prvič postavljena v Parizu in je vzbudila velik odmev. Ko je Dušan Šinigoj govoril na otvoritvi razstave, je dejal, da je bil Plečnik prvi, ki je dvignil arhitekturo na raven umetniškega ustvarjanja in da tudi z njegovim imenom in delom lahko prodiramo v svet. Ljubljansko razstavo na Gospodarskem razstavišču dopolnjuje še pet vzporednih razstav, kar je posebna zanimivost prireditve. Razstava bo odprta do 3. januarja prihodnje leto. J. K. Seje vseh treh zborov občinske skupščine Jesenice, 24. novembra — V četrtek, 27. novembra, bodo na Jesenicah ločene seje vseh treh zborov občinske skupščine. Na sejah bodo delegati razpravljali o osnutku resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana razvoja občine Jesenice za obdobje 1986 do 1990 v letu 1987, o projektu jeklarna 2 in o uresničevanju zakona o stanovanjskem gospodarstvu. Na dnevnem redu je tudi predlog odloka o organizaciji in delovanju sistema opazovanja in obveščanja na Gorenjskem, predlog odloka o prispevku za zagotavljanje sredstev za intervencije v kmetijski proizvodnji in porabi hrane v letu 1987, predlog odloka o obvezni deratizaciji in predlog aneksa k dogovoru o usklajevanju davčne politike do leta 1990. D. S. Proslava v Kranju Kranj — Osrednja proslava v počastitev dneva republike bo v četrtek, 27. novembra, ob 19. uri v Prešernovem gledališču. Slavnostni govornik bo predsednik občinskega komiteja ZKS Kranj Aleksander Ravnikar, predsednik občinske skupščine Ivan Torkar pa bo podelil državna odlikovanja, s katerimi je občane odlikovalo predsedstvo SFRJ. V kulturnem programu bosta nastopila Akademski komorni zbor France Prešeren in recitatorsko-plesna skupina Zveze kulturnih organizacij Kranj. V Radovljici odpirajo Čebelico Radovljica, 24. novembra — V Radovljici bodo v počastitev dneva republike odprli v petek, 28. novembra, ob 12. uri prenovljeno Čebelico na Gorenjski cesti. Prostore bo zasedla občinska uprava. Svečanosti v Tržiču in Krizah Tržič, Križe — Osrednja proslava ob dnevu republike bo v Tržiču v petek, 28. novembra, ob 18. uri na osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici. Slavnostni govornik bo predsednik skupščine občine Tržič Ivan Kapel, v kulturnem programu pa bodo poleg mladih instrumentalistov zapeli pevci pevskega zbora BPT Tržič. V četrtek, 27. novembra, ob 18. uri pa bo na osnovni šoli Kokrškega odreda Križe dan prosvetnih delavcev občine Tržič; ob tej priložnosti bodo podeljene nagrade najzaslužnejšim prosvetnim in vzgojnovarstvenim delavcem v občini. Prireditve ob dnevu republike Jesenice, 24. novembra — Danes so na Hrušici pri Jesenicah odprli novo samopostrežno trgovino in gostišče. Za novo trgovino, ki Hrušča-nom veliko pomeni, saj je bila sedanja zares premajhna, je prispevala denar trgovska delovna organizacija Golica, temeljna organizacija Rožca Jesenice. Ob letošnjem dnevu republike bodo v soboto, 29. novembra, ob 12. uri odprli nove apartmaje Razor v Kranjski gori. Z otvoritvijo bodo počastili tudi 35-letnico ustanovitve Hotelsko-turistične delovne organizacije Go-renjka Jesenice. V petek, 28. novembra, bo ob 18. uri otvoritev telovadnice v osnovni šoli Karavanških kurirjev na Koroški Beli Ob koncu drugega samoprispevka v občini bo spregovoril predsednik gradbenega odbora Anton Arh. V nadaljevanju bo v telovadnici slavnostna akademija. Slavnostni govornik bo predsednik občinskega sindikalnega sveta Marjan Drolc, Venclju Perku pa bodo podelili naziv častni občan. V kulturnem programu bodo nastopili pihalni orkester jeseniških železarjev, ženski pevski zbor Milko Škoberne in učenci osnovne šole Karavanških kurirjev NOB. D. S. (g@S@SSJJgIEnGLAS Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, stavek Gorenjski tisk, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik izdajateljskega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor) Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica) Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji), Cveto Zaplotnik ikmetijstvo, Radovljica), Lea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (Jesenice), Helena ielovčan (Škofja Loka, kronika), Jože Košnje't (notranja politika, šport), Dušan Humer (šport), Danica Dolenc (za dom in družino, Tržič), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan (fotografija. Časopis je poltednik, izhaja ob torkih in petkih. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali oglasi in naročnina 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Naročnina za II. polletje 1986 je 2.600 din. Deveti študijski dnevi Mitje Gor j upa Odgovornost javne besede za družbeni razvoj Radenci, 22. novembra — Medrepubliško komuniciranje in nesoglasja, ki prihajajo ob tem, tehnološki razvoj Jugoslavije in Slovenije, varovanje okolja, pogledi zvezne vlade na sedanji in prihodnji razvoj Jugoslavije, vloga Zveze komunistov Slovenije in Jugoslavije ter etika in odgovornost javne besede so bile osrednje teme devetih študijskih dnevov slovenskih novinarjev v Radencih. tudi taj* spre- ustvarili konkurenco in zniževali cene. Devizni sistem gne doživeti samo določene membe, čeprav bo zvezna yla takšne, da se bo vsak, kdor Je.spcjjj ben, lahko razvijal. Demokratiza^ družbenega življenja in z njim , zveze komunistov je instrumen . zavarovanje pred napakami- v ^ čna mnenja je treba poslušati & le slišati. Ker ZK nima pravega % va, ga išče tudi prek države in v Jj in to je slabo. Zveza komunistei mora obnoviti v smislu, da bo K ktivni intelektualec kolektivni r ^ lucionar obenem, je dejal B»| « Glede nacionalnih problemov jpg dejal, da imamo pri tem jasne pP ^ pe, da je večinski narod povsoo govoren za manjšinskega, venda* ga ne uresničujemo. v . ^ Raziskovalna skupnost Kranj Spodbuda za sposobne strokovnjake Kranj, 24. novembra — Ker je občinska raziskovalna skupnost Kranj do objavljenega roka dobila le tri prijave, podaljšuje razpis o sofinanciranju usposabljanja raziskovalnih kadrov v občini do 1. decembra letos. S sofinanciranjem usposabljanja perspektivnih mladih strokovnjakov želi občinska raziskovalna skupnost Kranj spodbuditi raziskovalno dejavnost tudi v tistih delovnih organizacijah v občini, ki še nimajo ustanovljene razvojne službe. Sofinanciranje usposabljanja raziskovalnih kadrov pa bo potekalo na treh ravneh, in sicer usposabljanje do stopnje Na Brniku hotel, v Lescah turistični center Jesenice, 24. november — Iniciativni odbor Karavanške poslovne skupnosti je pripravil program dela skupnosti, ki se mora čimprej vključiti v gradnjo predora Karavanke. Poslovna skupnost sodeluje s tremi gorenjskimi občinami, Jesenicami, Kranjem in Radovljico, saj bodo v jeseniški občini gradili ob predoru ploščad, ob avtocesti do Kranja pa gospodarsko-turistične objekte. Mejne nadzorne ploščadi, ploščad vzdrževalne baze ter carinsko-špedi-cijska ploščad morajo biti končane leta 1991, ko bo zgrajen predor. Projekt posega v prostor treh gorenjskih občin; del trase avtoceste je v radovljiški občini, sprejeli pa so tudi že odločitev o gradnji gospodarsko-turističnega centra v Lescah. Planski dokumenti kranjske občine opredeljujejo dejavnosti, ki sodijo v projekt Karavanke. Gradijo črpalko in' restavracijo v Voklem pri Kranju, načrtujejo motel in hotel na Brniku. Karavanška poslovna skupnost bo v naslednjem letu naročila predvsem izdelavo glavnih projektov za izvedbo komunalnih vodov: elektrike, pošte, kanalizacije in odvoza smeti, vročevoda, vode in ceste s parkirnimi prostori. Investitorje teh del bo Karavanška skupnost določila na osnovi razpisa, v treh občinah pa bodo pripravili ključ za financiranje del. Investitorji posameznih del bodo sofinancirali gradnjo komunalnih vodov in tako zagotovili premostitvena sredstva. D. Sedej doktorja znanosti, do stopnje specialista oziroma magistra znanosti in usposabljanje pripravnikov. Prednost pa imajo kandidati za razvojno raziskovalno delo tehnične ter nara-voslovno-matematične usmeritve. Splošni pogoj za vse vrste usposabljanja je starostna meja, kandidata pa mora prijaviti organizacija združenega dela, v kateri je zaposlen. Skupščina raziskovalne skupnosti je na zadnji seji 11. novembra letos na predlog delegatov spremenila starostno mejo za usposabljanje doktorjev znanosti s 35 na 40 let. Tako naj bi se po oceni približali realnemu stanju v organizacijah združenega dela v občini. Za usposabljanje magistra znanosti velja starostna meja 35 let. Za usposabljanje diplomantov visokošolskega študija pa je pogoj povprečna izpitna ocena najma za celotno obdobje visokošols1* j; < študija ali nadpovprečna °ce?0^ 1 predmetov, ključnih za strok ^ i področje usposabljanje. Pogoj J ]0v di, da imajo manj kot tri leta <* ( nih izkušenj. , • $ i S tako »ostro« postavljenim11 ^ j rostnimi mejami želijo doseči f vsem aktiviranje mladih sV°s^Jf i strokovnjakov v kranjskem zdf^jj , nem delu. Za njihovo usposabU J , pa občinska raziskovalna skup ^ j zagotavlja osebni dohodek }^.$ sredstev za kritje materialnih ^ 1 škov. Ker so na septembra obja ^ . razpis dobili le tri predloge iz • spodarskih organizacij, je z0*aJ $, ( pis podaljšan do 1. decembra let* Rebalans tržiškega občinskega proračuna Tržič, novembra — Na zadnji seji vseh treh zborov občinske skupščine so delegati razpravljali tudi o prihodkih ter razporedu prihodkov proračuna za obdobje do konca septembra 1986. Pri sprejemanju odloka o proračunu za leto 1986 je bilo v posameznih postavkah predvideno le 50-odstotno povečanje sredstev posameznim proračunskim porabnikom glede na sredstva, ki so jim bila dodeljena v letu 1985. Poraba do konca septembra letošnjega leta pa nazorno dokazuje, da vsem proračunskim porabnikom v tržiški občini ta sredstva ne bodo zadostovala za delo do konca leta, zato je bil zborom skupščino predlagan rebalans proračuna. Po oceni izvršnega sveta bo rebalans proračuna finančni položaj porabnikov začasno delno popravil, vendar pa denarja še vedno ne bo dovolj za vse. Izhod iz težav bo treba še naprej iskati v racionalizaciji poslovanja, krčenju obsega materialnih stroškov in števila zaposlenih pri vseh porabnikih, upočasnjevanju programa, posodabljanje uprave, odlaganju vzdrževalnih posegov v stavbi občinske skupščine, krčenju stroškov delovanja skupščine in njenih organov in podobno. Pomanjkanje sredstev je pc prizadelo nekaj oddelkov ob & skupščine. Tako je na primer Org v-postopek o prekrških prejel ze ^ g sredstva za celotno leto 1986, a Je0jji; p treba do konca septembra zanorUJj 1 dejavnost dodati še 5 odstotkov ^ stev. Še težji je položaj Občinske^ ference ZSMS, ki je do konca seP{ f bra porabila za svojo dejavn0 s.jj< 12 odstotkov več sredstev, kot bilo dodeljenih do konca letošnje*/ ta. Večja sredstva so bila v leto s ^ letu pri vseh družbenopolitičnih J nizacijah porabljena tudi na ra£u j litev. R Letošnjo dogovorjeno porabo, j bi'a določena na 352 milijonov J* ^ jev, so v Tržiču zdaj povečali na 3»^' lijonov dinarjev. Kljub relativno J kemu nominalnemu povečanju o> J proračuna pa se bo položaj vseh V A čunskih porabnikov v občini še & zaostroval in poslabševal. Letos Jf osebni dohodki delavcev, ki so Z0\J' ni v organih in organizacijah, kfl j/ sredstva za delo namenja proraČ*1 Atf ostali za okrog 30 odstotkov za r J 1 osebnih dohodkov v gospodars drugem negospodarstvu. I) '!*EK. 25. NOVEMBRA 1986 GOSPODARSTVO .3. STRAN d@3E®SioJJ©3SnGLAS Kr anJski Ikos odprl nove proizvodne prostore V naložbo pretežno z lastnim denarjem 21. novembra — Ob tem, da imajo jugoslovanske gospodarske organizacije združenega dela povprečno le r0£ lno lastnega denarja, potrebnega za nemoteno proizvodnjo (vse ostalo pa predstavljajo kratkoročna in dolgo-sk a Posojila) in da se mnoge odločajo za gradnjo ali posodobitev domala brez lastnega denarja, je primer kranj-sred u. sa vreden še toliko večje pozornosti. Delovna organizacija posluje domala povsem z lastnimi obratnimi slov*1' Za *"ftnol°ško naložbo, vredno 1,4 milijarde dinarjev, pa so ji le petdeset milijonov dinarjev prispevali po-1 Partnerji, vse ostalo pa je zbrala sama. rj *0su so ob odprtju novih proizvodnih prostorov pripravili slovesnost, na kate-re„^ ^Pregovorila Jernej Vrtačnik, direktor Ikosa, in Uroš Savinec, predsednik tort, j , eSa k°miteja za industrijo in gradbeništvo. Na slovesnosti so jubilan-Gela podelili priznanja. nah-*k°su se za naložbo niso odločili let s ' od danes na jutri. Zadnjih pet kjer ° s^rbno gospodarili, varčevali, na stle J? ^e bilo mogoče, in zlasti pazili ho(jeK0. e- da jim niso ušli z vajeti. Do-ne le zaradi inf- c^us' ?mveč tudi realno, kot posledi- rnere . e§a gospodarjenja. Temu prije (jpi11 Je bil tudi ostanek dohodka, ki je Sa 0Vru organizaciji omogočil, da se jil lr,via' krez bančnih in drugih posojala naložbe. ob a,m So zasadili lopato, ob letu stoji s^vha Proizvodnih prostorih nova šir,e r 2 ^ kvadratnimi metri povr- 'ekla ^^nja se je za par mesecev zav-I Prost novim letom bodo začeli v nove it, hu°re seuti stroje iz starega obrata šo ra-a^ nameščati novo, najsodobnej- ma^pcVnamiško krmiljeno opremo do- detn ,ln tuje proizvodnje (iz Nemške ske ^.ratične republike, Italije, Japoncu ltajsvke-) Selili se bodo v popol-; stoi0 m času, da ne bo prišlo do za-jJtY Y Proizvodnji. dej^ 0z°a pomeni za Ikos velik napre- g0i Y tehnološkem smislu, saj bo omo- racu a boljšo obdelavo materialov ter alniško spremljanje in vodenje proizvodnje. Za številne delavce in službe se bodo v novih prostorih bistveno izboljšale delovne razmere. Za trideset odstotkov se bodo povečale tudi proizvodne zmogljivosti. V delu starih prostorov so že uredili sodobno, računalniško krmiljeno regalno skladišče, v ostalih pa bodo pripravljali material za proizvodnjo in stroje za odpremo. V Ikosu ugotavljajo, da breme naložbe ne bo negativno vplivalo na njihovo poslovno uspešnost v prihodnjih letih (Mimogrede povedano: planirani letni promet so že dosegli in bo ob koncu leta za več kot milijardo večji, kot so načrtovali.), lahko pa jim načrte prekriža manjše povpraševanje po čevljarskih strojih. Obutvena industrija namreč veliko izvaža, še zlasti na Zahod, kjer pa zaradi precenjenega dinarja in nizkih spodbud dosega slabše rezultate. Ostanek dohodka je skromnejši in ne omogoča hitrejšega posodabljanja in širjenja proizvodnjih linij. Direktor Ikosa Jernej Vrtačnik pravi, da v delovni organizaciji ne sedijo križem rok in da se že sedaj pripravlja- V Ikosu naredijo na leto okrog dva tisoč pretežno čevljarskih in tekstilnih strojev, v serijah od deset do štiristo. Trideset odstotkov proizvodnje prodajo na tuje: tričetrt v vzhodne države, ostalo na Zahod. Na svetu skorajda ni države, kjer ne bi stal tudi Ikosov stroj. Največ jih prodajo v Sovjetsko zvezo pa tudi na Poljsko, Češkoslovaško, v Zvezno republiko Nemčijo, Veliko Britanijo, Alžirijo, Egipt, Indijo, Iran, Irak, na Kitajsko... Na leto izvozijo za 2,5 do 3 milijone dolarjev, uvozijo pa le za 120 do 130 tisoč dolarjev. V tujini kupijo le tiste materiale in dele, ki so pri nas slabe kakovosti. Tudi v Ikosu ugotavljajo, da je izvoz dohodkovno manj zanimiv kot prodaja na domačem trgu. Še lani so z izvozom ustvarili skoraj tretjino prihodka, letos le nekaj več kot petino. Izvozu so kljub temu tudi v prihodnje ne nameravajo odreči — že zato ne, ker je domači trg za obseg njihove proizvodnje premajhen. jo na morebitne krizne čase. Sklenili so pogodbo z nemško firmo, ki prevzema gradnjo celih tovarn, od zidov do opremljanja. Pospešeno raziskujejo poljsko in češkoslovaško tržišče, dobro obvladajo kitajski trg, svoj »prostor« pa iščejo tudi v proizvodnji strojev za kovinskopredelovalno industrijo. Veliko vlagajo v znanje. Zaposlujejo predvsem strokovnjake in štipendirajo prek štirideset dijakov in študentov, predvsem za tehnične smeri. Izgradnja novih proizvodnih prostorov z najsodobnejšo opremo, vredno milijardo dinarjev, je le prvi izmed treh načrtovanih obratov na novi lokaciji. Če se bo obdobje dobrega gospodarjenja nadaljevalo, če bo dovolj strokovno usposobljenega kadra in ne bo težav pri prodaji strojev, bodo sčasoma ob stavbi, ki so jo slovesno odprli v petek, postavili še dve. C. Zaplotnik 5^gionalne ceste pod okrilje republike Gorenjska nima nič proti, če... i K . 0Fani. 24. novembra - Slovenska skupščina bo prihodnji mesec na podlagi analize razpravljala o izvajanju zakona j DHestan- Med predlaganimi spremembami je najpomembnejša ta, da bi regionalne ceste spet prišle (iz občinskih) v U^tojnost skupnosti za ceste Slovenije. Razen tega naj bi bila investitorstvo in nadzor po novem v pristojnosti sa- upravnih interesnih skupnosti in ne več izvajalcev. ]^d decembrsko razpravo v sloven- veri..""Pščini je skupnost za ceste Slo-i^jj-1,? v Petek v Kranju pripravila go-kj j^o razpravo o cestni problematiki^ °dobne razprave bodo tudi v dru-r,jij J^krajinah v Sloveniji, na njih pa viti se opredelili do nekaterih ugoto-stališč in priporočil medzborov-'*va- mis»je republiške skupščine o lanju zakona o cestah. Udeleženci posveta iz vseh gorenjskih občin so se v Kranju s stališči, priporočili in predlaganimi sklepi v glavnem strinjali. Nekatere stvari v zakonu so zdaj takšne, da ne zagotavljajo učinkovitega sporazumevanja med uporabniki in izvajalci. Velik problem je tudi amortizacija, ki jo zahteva zvezni zakon; družba pač ni tako bogata, da bi to lahko uresničila na cestah. Še v Mojstrani ima najvišji dohodek na ^avca_ J^rjamejo v modernizacijo in kvaliteto t^Js.trana, 24. novembra - V KOOP-u v Mojstrani ob večjih naročilih ne name-kva]J° Uposliti novih delavcev, ampak kupiti moderno linijo, ki jih bo vodila v 'tetni program. !\ SjU: v'*»ska oprema Mojstrana zapo-^hnA? delavcev, ki delajo jeklene °?nike za obutveno industrijo. frev*^1^' k' 8a dobijo iz železarne, se-tHidi^?' kalijo in toplotno obdelajo, in^j^^'ke pa kupuje naša obutvena ^ek • *a- Posredno so tudi izvozniki; ^ojs/111* namreč v tujini tri tovarne; toek p n§ka kovinska predelava je 1 i-Ov eka v Alžir izvozila 144 tisoč pa-I HarrS^bočnikov >n se razveselila ob I dej "P ima med vsemi jeseniškimi I hcj^je|?,nM organizacijami največji do-na delavca: znaša 4 milijone di-I iev \' Pri 145 starih milijardah dinar li^H1^8 zaslužka ima delovna orga-st, delovne organizacije iz kranjske občine in sklad za stavbna zemljišča. Približno četrtino denarja so dobili iz natečaja za sredstva krajevnih skupnostih. Vsa dela so veljala prek 2 milijona dinarjev. K obnovi Doma pa so prispevali tudi nekateri zasebniki, še posebno Rado Flerin in Franc Senk iz Britofa ter Karel Pintar iz Čirč. — A. Z. Pogostili so najstarejše Kranjčane Kranj — Socialna komisija pri svetu krajevne skupnosti Kranj Center, ki jo zdaj vodi Nada Grašič, pripravi vsako jesen srečanje z najstarejšimi prebivalci krajevne skupnosti. V mestu je 68 prebivalcev, starejših od 80 let, najstarejša prebivalka mesta pa je 96-letna Jela Holzhacker. Srečanja se je v petek popoldne v prostorih Društva upokojencev v Kranju udeležilo 25 krajanov. Pogostili so jih, pokramljali z njimi, kulturni program pa so jim pripravili pionirji osnovne šole Simona Jenka — delovne enote Kranj Center pod vodstvom učiteljice Černetove. Pozdravil jih je tudi predsednik krajevne konference SZDL Franc Benedik. Tiste, ki se srečanja niso udeležili, bodo do novega leta obiskali doma. A. Ž. Razprave o projektu Radovljica — Na razširjeni seji sveta krajevne skupnosti Radovljica so pred dnevi obravnavali osnutke idejnega projekta obnove Prešernove ulice in sanacije iso-span stanovanjskih blokov v Radovljici. Na tej lokaciji bi zgradili 144 stanovanj in pridobili 134 parkirnih prostorov. Člani sveta so podprli zasnovo celovite obnove in oblikovno ureditev tega dela mesta. Bolj so se zavzemali za nadomestno gradnjo, sicer pa bo dokončen sklep o idejnem projektu znan šele po javni razpravi. J K Srečanje samskih deklet in fantov Kranj — V uredništvu se je oglasil Jaka Peternel in nam povedal, da bo v nedeljo, 30. novembra, v hotelu Transturist tradicionalno družabno srečanje samskih (kmečkih in nekmečkih) deklet in fantov. Srečanje v hotelu v Škofji Loki se bo začelo ob 19. uri in bo trajalo do polnoči. Povedal je, da bodo vsi, ki bodo prišli, lahko ob zvokih kmečke harmonike zaplesali, se pogovorili in spoznali. Proslava v Žireh Žiri — V kinodvorani Svoboda v Žireh bo v soboto, 29. novembra, ob 19. uri proslava ob dnevu republike. Po slavnostnem nagovoru bodo v kulturnem programu nastopili pihalna godba Alpina, moška pevska zbora Alpine in podjetij, učenci osnovne šole in druge kulturne skupine. Koordinacijski odbor za proslave pri krajevne konferenci socialistične zveze vabi krajane na proslavo. Borci o nalogah )jado 99 Radovljica — Na razširjeni seji predsedstva občinskega odbora ZZB NOV Radovljica so pohvalno ocenili letošnje žalne slovesnosti ob dnevu mrtvih. Predlagali pa so tudi, naj bi v prihodnje prevzela skrb zanje socialistična zveza. Na seji so izrekli tudi priznanje zdravnikom za delo v di-span i ;ih za borce. Sklenili so, da bo letošnja spominska slovesnost.\l spon- • Zmage mrtvega bataljona v soboto, 13. decembra, dopoldne pri grobiiča borcev III. bataljona Prešernove brigade. Za udeležence bodo zagotovi.' avtobuse. Na seji pa so imenovali tudi komisijo za izbor najbolj-' ših spisov za vsakoletni natečaj z naslovom Zmaga mrtvega bataljona. Komisija bo za deset najboljših nalog iz vseh gorenjskih osnovnih šol ___i . — — -* predlagala nagrade. V petek proslava v Cerkljah ,JR .a aioJv. Cerktje — V petek, 28. novembra, bo v prenovljeni dvorani zadružnega dom; v Cerkljah proslava za dan republike. Z bogatim kulturnim pro-gramon. bodo sodelovali moški pevski zbor kulturno-umetni.škega društva Davorin Jenko, učenci osnovne šole Davorina Jenka iz Cerkelj in kot gostje učenci glasbene šole Davorina Jenka iz Beograda, s katero cerkljanske« šola že vrsto let uspešno sodeluje. Prireditev v Cerkljah se bo začel.-', ob 19. uri. ^- J. K. P SALI ST A M Nesreča Alpetourovih avtobusov v Beogradu Ker novenska, posebno pa še go-reniskr javnost tudi po treh mesecih za nesrečo v Beogradu še ni izvedela, sem « odločil, da vam kot neposredni udeleženec pišem. V Beogradu so se 4. septembra zaleteli trije Alpetourovi avtobusi kot v risanki: eden v drugega. Nikoli ne bom pozabil, kako beograjski miličnik skoraj ni mogel prikriti smeha, ko je izjavil: »Pa šta se radili, Janezi?« Pa poglejmo, kako je prišlo do nesreče. Skupina 130 dijakinj, dijakov in spremljevalcev kranjske srednje šole EDU je bila s tremi avtobusi že deveti dan na ekskurziji po Jugoslaviji. Med vožnjo z Avale proti centru Beograda je prišlo do nepričakovanega zastoja na cesti. Prva dva avtobusa sta že ustavila, tretji pa se je silovito zaletel v avtobus pred njim, ta je trčil v prvega. Vsi trije avtobusi so bili nevozni, materialna škoda je znašala okrog 5,5 milijona dinarjev, ena dijakinja je bila huje ranjena, nekaj pa laže. Naslednji dan so iz Kranja prišli v Beograd trije novi avtobusi s šestimi šoferji in na smrt preplašene izletnike pripeljali domov. Neposrednega krivca za to nesrečo verjetno ni. Velja pa se zamisliti, ali je normalno, da so s tremi avtobusi odšli na pot le trije šoferji. Vsak je moral prevoziti povprečno po 400 kilometrov na dan, nekaj relacij pa je krepko preseglo tudi 500 kilometrov. Ali za Alpetourove šoferje izčrpanost ne velja? Tudi uradni vodič je mnogo prispeval, da smo bili deset dni na robu katastrofe, saj je zahteval, da morajo ves čas vsi trije avtobusi voziti skupaj. To je bila pravcata zasledovalna vožnja, kije ob povprečnem prometu lahko zelo nevarna. Radijske zveze avtobusi seveda niso imeli. Sicer pa menim, da bi bJa ekskurzija izvedljiva le z enim avtobusom, saj skupina 130 ljudi pač ne more biti dovolj gibljiva pri ogledu znamenitosti, kosilih itd. Zato smo tudi bili nenehno v časovnih stiskah, ki so pomenile dodaten psihu ■; n* t por za šoferje. Sprašujem se ali bomo spet reagirali na tipičrto jugoslovanski način izmikanja odgovornosti? Ali se bo v naši družbi sploh kdo vprašal, če je bila to res zgolj naključna nesreča? Ali bo ta primer vsaj poduk agenciji Alpetour, da bo poslala na pot dovolj šoferjev in sposobnega vodiča? In navsezadnje naj bo to tudi poduk vodstvu šole za primernejšo organizacijo ekskurzije tako v varnostnem kot v vzgojno-strokovnem smislu. Janez Globočnik, prof. Mošnje ln. Radovljica Velika akcija prebivalcev Srednjega brda Gradili so cesto in požarni bazen ter napeljevali telefone Srednje brdo nad Hotavljami, 24. novembra — Lani so gradili požarni bazen in ga letos dokončali. Spomladi letos so se lotili rekonstrukcije dobra dva kilometra dolge ceste iz vasi do doline. Konec minulega tedna je bila polovica za letos predvidenega asfalta že položena. V petek pa so položili tudi zadnji del telefonskega kabla za Srednje brdo. Branko Šubic: »Zahvaljujem se vsem, ki so sodelovali in nam pomagali; posebno še Rudniku, oskisu, krajevni skupnosti in delovnim organizacijam.« Pavle Klemenčič: »Največ dela na trasi nam je povzročil skoraj 50 metrov dolg usad, s katerim nismo računali. Ukrotili smo ga. Ta dela so vredna najmanj 2,5 milijona dinarjev.« Na nadmorski višini nekaj manj kot 600 metrov v Poljanski dolini v škofjeloški občini nad Hotavljami leži vasica Srednje brdo. Čeprav so običajno domačije v dolini bolj razmetane, bi Srednje brdo lahko uvrstili med napol gručasta naselja. 21 domačij šteje vas in nekaj vikend hišic, pa še v njih so v glavnem domačini, ki se vračajo. Sicer pa je to vas, v kateri nimajo ničesar in morajo po vse dobra dva kilometra v dolino. Najbližje so Hotavlje, otroci imajo šolo v Gore- Začeli so 30. maja letos. Vse sobote, nedelje, prazniki in popoldnevi v tednu so potekali v znamenju delovne akcije. Do Kamna v dolini nad vasjo, kjer so kopali gramoz, so morali šinu cesto. Hkrati pa so razširjali in utrjevali dva kilometra dolgo traso od vasi v dolino. »Delala je vsa vas pod strokovnim nadzorom inž. Mira Strausa iz Geološkega zavoda Ljubljana,« je zadovoljen pripovedoval delovodja gr*. bišča in domačin Pavle Klemencic. »Več kot 3000 prostovoljnih in še 300 strojnih ur je bilo narejenih za r8^}" ritev, utrjevanje, urejevanje odvodnjavanja, gradnjo propustov in opornih ter podpornih zidov. Ko nas je presenetil skoraj 50 metrov dolg usad, sem mislil, da ne bomo zmogli-Pa smo. Z gramozom in deli smO toliko prihranili, da bomo imeli zdaj se približno en kilometer asfalta. PfXot" no je vsak prispeval dva stara milijo* na za rekonstrukcijo ceste, potem P* še deset milijonov za asfalt In tudi vikendaši so se vključili v akcijo. To je bila velika akcija, saj smo morali vgraditi prek 3000 kubičnih metrov gramoza.« Ta teden, če bo le vreme, bo Cestno podjetje položilo še okrog 500 metrov asfalta. Vendar cestna akcija še ni končana. V prihodnje jih čaka še pri" bližno kilometer asfalta do priključka v dolino. Vendar pa so v vasi ze zdaj zelo zadovoljni. Uresničili so veliko željo. Uspeh pa je toliko večji, ker so letos s prostovoljnim delom tudi dokončali lani začeto gradnjo Približno 500 metrov asfalta je bilo 100-kubičnega požarnega bazena. V konec tedna že položenega. Če bo Petek so P°l°zi" tudi telefonski *a vreme, ga bodo položili še enkrat to- ^el, pred tem pa zgradili tudi ze priliko. Uredili bodo tudi bankine. V ključke za telefon do vsake hise. prihodnje, pravijo, bodo s še eno tak- A. Zalar, šno akcijo položili asfalt do doline. ., . mm&j? t. nji vasi, domačini pa svoje službe v različnih delovnih organizacijah. Tri domačije pa so še prave kmetije. »Dolga leta smo denar porabili za krpanje ceste, saj so nam jo nalivi sproti uničevali. 6. januarja 1984. leta pa so me krajani izvolili za predsednika sedemčlanskega gradbenega ''mSK/KKKm^-:-odbora za rekonstrukcijo cesto,« je pred dnevi po prvem delu velike asfaltne akcije pripovedoval Branko I Šubic, ki je tudi predsednik krajevne konference socialistične /.veze za na- k selja na območju Hotavelj v krajevni skupnosti Gorenja vas. »Junija istega leta smo že imeli načrte, predračun za cesto pa je znašal 17 milijonov di- jj narjev. Februarja lani smo se v vasi skupaj z vikendaši odločili, da 40 odstotkov od vrednosti prispevamo sami z delom in denarjem. Vendar je potem cesta »izpadla« iz lanskega občinskega plana, kjer naj bi dobili tudi razliko v denarju.« Ker lani ni bilo denarja za cesto, so začeli graditi požarni bazen in so ga letos dokončali. Imajo že motorno brizgalno in cevi za hidrantno omrežje. Tudi pr> tej gradnji so prebivalci naredili prek 1600 prostovoljnih in 120 strojnih ur. Radi vas bomo obiskali, če nas boste povabili v vaš kraj. Pokličite nas. Telefonski številki sta 21-835 ali 21-860. Henrik Long: Podlubnik je spalno naselje hodnjih dveh letih v Škofji Loki sp Škof ja Loka, 19. novembra — »V urbanem naselju, kakršen je WL ^N&NBM Podlubnik, TRl manJka rekreativnih površin. Imamo samo en otroški peskov-nik in kotalka-lišče. Glede na > to, da je Poljan- ska Sora onesnažena in se poleti večina Ločanov hodi kopat »na ovinek« Selške Sore, bi bilo prav, če bi v sklopu športnih objektov v Podlubniku zgradili tudi letno kopališče z bazenom,« pravi Henrik Lang. Te dni se oblikuje vsebina občinskega plana za prihodnje leto. Možnosti za nove velike pridobitve ne bo, pa vendar: kaj bi v vnesli v ta plan? »Nesprejemljivo se mi zdi, da v pri- loh mmujin UVUII ll.-nn v JI UJM ni predvidene usmerjene družbene b'° kovne gradnje. Kar bo novih staflO' vanj, bodo le v prenovljenem mestne^ jedru. To je premalo. Drugi problem J »uranska cesta«. Pred leti smo veli* govorili o obvoznici in se prepiraf1 najboljši možnosti, zdaj pa je vse tih0. Ozko grlo ostaja. Če se povrnem rt prenovo mestnega jedra, se mi ne z psihološko utemeljeni natu-Stjlst*Čni drami uporabil vse možnost 2a vključevanje simboličnih in v S?resivnih sestavin in poudarkov gjJ^kviru utemeljene, funkcionalne driske estetike Ti, predvsem mi- /.anscensKi eiemeuu, povezani z igro, in prizor z izraznim plesom, izražajoč čutno sprostitev v kresni noči, so življenjsko stvarnost Strindbergove tragedije pomensko širili in jo z gledališko izraznostjo približali današnjemu času in gledalcu. Kajti drastična socialna zaznamo-vanost Strindbergovih likov, njihova družbeno-in razredno pogojena morala, v današnjem času vendarle ne more odmevati z isto močjo in enako pretresljivostjo kot v času nastanka drame. Slej ko prej pa učinkuje človekova pripetost na naravne sile, tudi na nerazložljive silnice v čustvovanju, dasi tudi v nasprotnem smislu, saj današnjega človeka družbene konvencije vendarle (in hvala bogu) ne vežejo več tako tesno, kot nam razkriva Strindbergova tragedija. Toda avtorjeva psihološka pronicljivost in volja po tako rekoč dokončni osvetlitvi erotičnega razmerja sicer razgledanega služabnika in razvajene grofovske hčerke ostajata vznemirljivi. Vizualno, likovno podobo predstave je v očitnem soglasju režijsko zasnovo izdelala scenografka in kostu-mografka Sanja Jurca; to prizorišče je s stvarnimi rekviziti in simboličnimi sestavinami utemeljeno in na nekaterih mestih slikovito dopolnjevalo dogajanje. Funkcija učinkovitosti in barvno konstrastni so tudi kostumi, časovno označeni in hkrati pou- darjajoči ženskost v Julijinem primeru, v Kristininem pa njen socialni status. Igralsko je predstava ritmično uglašena, s prostitvami ter intenzivnejšimi prizori v soglasju z notranjo intenzivnostjo dogajanja. Tako je Bernarda Oman naravno in hkrati vznemirljivo povezovala skrajnostna razpoloženja te mlade, razvajene, komplicirane ženske, njeno erotično izzivanje in sprostitev na kresni večer ter zgroženost, strah in tesnobo spričo nadaljnje usode. V igralskem smislu je Tine Oman povsem ustrezno upodobil slugo Jeana, sprva pomirjenega s svojo usodo in družbeno pozicjo, po erotičnem izzivu Julije pa vsega zbeganega in pretresenega nad spoznanjem resnične krutosti družbenih razmerij. V vlogi kuharice Kristin se je prav sproščeno razigrala Marinka Štern, saj v svojem matičnem gledališču (Slovenskem mladinskem gledališču) zlepa nima priložnosti za oblikovanje karakterne vloge, kakršno je v tem primeru odigrala z nesporno samozavestjo in samoumevnostjo. S to predstavo se je režiser Matjaž Zupančič potrdil kot zrel, iščoč in raziskujoč snovalec gledališke izraznosti, Prešernovo gledališče v Kranju pa je ujelo korak s slovenskim gledališkim snovanjem na profesionalni ravni. France Vurnik KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V galerijskih prostorih Prešernove hiše je odprta razstava Video ambientalniprojekt CEV, v Mali galeriji razstavlja akad. slikar Vinko Tušek. V galerijskih prostorih Mestne hiše razstavlja akad. slikar Jože Trobec. Jutri, v sredo, ob 18. uri odpirajo v galeriji Dom v Stražišču razstavo slik Zlate Volarič in skulpture Jožeta Volariča. Razstava bo odprta do 5. decembra. V galeriji Kavka bar se z olji in voščenim emajlom na platnu predstavlja akad. slikar Jože Šubic iz Maribora. Razstava bo odprta do 6. decembra. V okviru lutkovnih četrtkovbo v četrtek, 27. novembra, ob 17. uri v Delavskem domu, vhod 6, predstava Salon Balon. Nastopa lutkovna skupina LI-LU iz Ljubljane. JESENICE — V galeriji Kosove graščine je odprta razstava Oživele korenine in viharniki avtorja Stanka Koširja. V razstavnem salonu Dolik je na ogled skupinska razstava likovnih del članov likovnega kluba Dolik. Razstava bo odprta še do 3. decembra. RADOVLJICA — V galeriji Šivčeve hiše razstavlja akad. slikar Tahir Hamid. V spodnji in zgornji avli občinske skupščine Radovljica razstavlja akvarele Janko Korošec, član Dolika. ŠKOFJA LOKA — V knjižnici Ivana Tavčarja bo danes ob 17. uri vodila uro pravljic Jana Agačič. Jutri, v sredo, ob 18. uri pa bo ob diapozitivih Anton Vo-gler govoril o Kitajski. V četrtek, 27. novembra, ob 18. uri bo Fotokino klub predvajal filme. TRŽIČ — V paviljonu NOB je odprta razstava knjižnih ilustracij Marijana Amaliettija. ŽELEZNIKI — V salonu pohištva Alples je odprta razstava risb Petra Jovano-viča na pesniško zbirko Lirika upora. PREDSTAVE V PREŠERNOVEM GLEDA- LIŠCU Kranj — V Prešernovem gledališču bodo ta teden igrali Molierovega Žlahtnega meščana za šolske abonmaje. Današnji dve predstavi sta za osnovno šolo Lucijana Seljaka, večerna pa za TOŠC, gumarsko šolo in dijaški dom. Jutri bo predstava za osnovno šolo Franceta Prešerna. V četrtek, 27. novembra, ob 15. uri pa bodo Strindbergovo Gospodično Julijo igrali za kranjsko Gimnazijo. SREČANJE FOTOKLUBOV Škofja Loka — Danes, v torek, ob 18. uri se v dvorani Loškega odra začenja 2. občinska revija amaterskega filma. Obenem bo tudi otvoritev 6. občinske razstave fotografije in projekcija diapozitivov. Na razpis, ki ga je objavila ZKO Škofja Loke, se je prijavilo kar 31 avtorjev z več kot sto fotografijami in dvesto diapozitivi. Na prireditvi sodeluje vseh pet fotoklubov in škofjeloške občine. Žirija je imela kar dosti dela, da je iz prispelega materiala izbrala najkvalitetnejše za razstavo in revijo. Posebno pozornost bodo verjetno zbudile razstavljene fotografije fotokluba Gorenja vas, pa tudi fotografije iz drugih klubov ne zaostajajo po kvaliteti in zanimivosti. Prav tako pa bo zanimiva tudi revija Hoaterskega filma, predvsem film o zmajarstvu ter o Ločanih nekdaj in da^ i OBLETNICA UPOKOJENSKEGA PEVSKEGA ZBORA__ Tržič — Deset let je že minilo, odkar so se tržiški upokojenci odločili, da bodo ustanovili moški pevski zbor. Poprosili so znanega gorenjskega dirigenta Edija Ošabnika. Vodi jih že ves čas, zbor se udeležuje vseh občinskih, območnih in republiških revij upokojenskih zborov. »Dobri, pridni in disciplinirani pevci so«, jih pohvali Edo Ošabnik, »le zbor bi radi malo pomladili.« Letos se spet pripravljamo na območno revijo upokojenskih zborov, ki bo spomladi v Škofji Loki(in na republiško revijo. Minuli petek je bil koncert v počastitev desetletnice obstoja pevskega zbora. V gosteh je bil tudi ženski pevski zbor Lipa društva upokojencev iz Radovljice. Nastopil je še nov tržiški ansambel petih inštru-mentalistov, ki deluje v sklopu tržiškega upokojenskega pevskega zbora. Podelili so tudi Gallusove značke in priznanja pevcem, ki so v zboru že od vsega začetka. D. D. MLADINSKI ODDELEK KNJIŽNICE Škofja Loka — Še ta mesec bodo v knjižnici Ivana Tavčarja prenovili prostore v prvem nadstropju in jih namenili mladinskemu oddelku. Prav knjige za mlade so bile zdaj najbolj na tesnem. Ko se je pred časom iz stavbe odselil Center za socialno delo, so v knjižnei začeli preurejati okoli 50 kv. metrov prostora za mladinski oddelek. Sem je treba prišteti še hodnik, kjer bo majhna, a uporabna čitalnica, pa tudi likovne razstave in razstave knjig. Skupaj pa bo za mlade obiskovalce vsaj dvakrat več prostora, kot ga je bilo doslej. V mladinskem oddelku bosta dve knjižničarki najmlajše lahko uvajali v uporabo knjižnice in knjig, drugim mladim pa svetovali pri izbiri. — L. M. IZŠLA KASETA STANETA VIDMARJA Kranj — Pri založbi kaset in plošč RTV Ljubljana je izšla samostojna kaseta kranjskega pevca zabavne pop glasbe Staneta Vidmarja z naslovom Vaški lump. Vidmar je pred leti sodeloval s skupinama Modrina in F +, pred dobrim letom pa se je odločil za samostojno glasbeno kariero. Deset novih skladb, med njimi naslovna Vaški lump, Sreča se ne vrača, Julija, Poišči me, Daj mi šal in druge, so nastale ob sodelovanju piscev glasbe Mikija in Gorana Šarca ter Dareta Petriča, besedila pa so napisali Simona Weiss, Dušan Velkavrh, Go-ran Šare in Stane Vidmar. — D. P. Ročk V ZNAMENJU MEGLE Ljubljana, 17. novembra — V okviru jugoslovanske turneje, na kateri promovirajo novo ploščo z naslovom Jahači magle, so BAJAGA & INSTRUKTORI naredili v veliki tivolski dvorani dokaj bled vtis. Bajagina zadnja plošča Sa druge strane jastuka je med ljubitelji domačega ročka doživela za jugoslovanske razmere velik uspeh. Zato smo z nestrpnostjo pričakovali njegov nov vinilni izdelek. Z naslovom Jahači magle je izšel pred časom in — gledano v celoti — ni izpolnil pričakovanj. Ne ponuja visoke kvalitete, ničesar posebno novega, ne kaže vidnejšega razvoja. Mogoče je bilo tudi zaradi tega toliko zanimivejše čakanje na promocijsko turnejo, ki se je z velikim pompom začela pravzaprav že ob izidu male mix plošče pri reviji Ročk. V celi kopici napovedanih koncertov se je, razumljivo, našla tudi slovenska metropola. Zavod Tivoli, ki pri nas skrbi za »večje« koncerte, je verjetno pričakoval velik obisk in je zato koncert pripravil v veliki tivolski dvorani. A je še slabe pol ure pred začetkom izgledala dokaj borno: nikakršne gneče pri blagajni z vstopnicami, ne pri točilnih pultih... Malo po 20. uri se je začelo zares. Polprazna dvorana se je za dobro uro in pol pogreznila v poslušanje ritma iz instrumentov Inštruktorjev, Bajaginega glasu in občasno njegove kitare. Nove pesmi, pomešane s skladbami prejšnjega, tako glasbeno kot (zaenkrat) komercialno veliko uspešnejšega albuma. Publika, ki se ni in ni mogla sprostiti je na čase sicer vidno vzvalovila, a le pri starih uspešnicah. V dveh dodatkih, drugega so skorajda izsilili sami glasbeniki, so prišli na račun tudi vsi tisti, ki prisegajo na »žmurenje«. Naj še dodamo, da je bil zvok izredno slab, scenska ureditev zelo povprečna in že prav posiljeno neprestano pozivanje k dvigovanju rok in množičnemu petju. Kogar ni bilo, ni zamudil nič pomembnega, kdor pa je bil, naj vse skupaj čim prej pozabi! Vine Bešter Če ni v rabi, se pač pozabi Kekec je šel »taven« in ugnal Bedančeve »kvvantce« Kranjska gora, 24. novembra — Mira Smolej iz Kranjske gore je ob navdušenem sodelovanju otrok postavila na oder Kekca na volčji sledi v pristni kranjskogorski govorici. Zdaj bodo dali stare Trubarjeve bukve na »videlo« Mira Smolej iz Kranjske gore je letos dobila Čufar-jevo diplomo, najvišje jeseniško kulturno priznanje. Prejela ga je za vsestransko delo v kulturi in v osnovni šoli v Kranjski gori, kjer od ustanovitve dalje kot mentorica sodeluje v šolskem, kulturnem društvu Josip Vandot. Je jezikoslovka, ki si prizadeva ohraniti kranjskogorski govor. .T. Kako in zakaj, smo vprašali delavno mentorico, ki je lani otroke naučila igrico Kekec na volčji sledi. Na oder so jo »postavili« v kranjskogorskem govoru. »Le malo je še domačinov, ki poznajo pristen kranjskogorski govor. Naš predsednik društva Benjamin Gracer je zato predlagal, naj ga otrokom poskušamo približati tako, da pripovedujemo pravljice in pripovedke iz naše doline v narečju. Pobudo smo uresničili. Kranjskogorski govor ni gorenjsko narečje. Kranjkogorci govorijo drugače kot, denimo, v Ratečah in Mojstrani. Gorenjsko — koroška govorica ima precej nemških izpeljank in popačenk, z ozkimi o in e, z mehko izgovorjavo č in š. Ohranila se je le v strokovnih sestavkih, mladi je ne poznajo več. Tako kot v gorenjskem narečju se tudi tu izgublja srednji spol (okn zapri), govor je melodičen, z dvojno besedno intonacijo, ki jo imajo deloma le še Hrvati. Kranjskogorci bodo dvakrat rekli voda, saj zategnejo o in a, da se sliši zelo pojoče. Kranjskogorke ne govorijo na »fanta«, kot pravijo ljudje v okolici Bleda, ko ženske govorijo sem »šu«, sem »vidu«... Tako v zgornjesavski dolini starejše ženske pravijo le v Mojstrani. Ko smo študirali Kekca, smo spraševali starejše domačine. Marsikaterega izraza še sama nisem poznala. Bedanec ni nastavljal zank, ampak »kvvantce«. Kekec tudi ni odhajal tja, ampak »tavn« in tako dalje. Otroci so bili navdušeni, čeravno ni bilo lahko. Igrico so vzeli resno, tudi tisti, ki nimajo staršev iz Kranjske gore, so začeli govoriti po starem. Danes so v stari domači govorici »zasidrani« le še otroci iz Srednjega vrha. Če ni v rabi, se pač pozabi. V šolskem kulturnem društvu bomo nadaljevali s pravljicami in se bolj povezovali s krajem. Žal v Kranjski gori ni prave dvorane, .:ekaj možnosti daje le Liznjekova hiša. V njej bomo pripravili šolsko razstavo o Primožu Trubarju in dali stare bukve na »videlo«. Pri delu nam pomagata krajevna skupnost in turistično društvo. Upamo, da nas bodo Kranjskogorci kdaj prijetno presenetili s pravljicami in pripovedkami v starem govoru. Občinstvo jih je dobro sprejelo, saj je pohvalno, da kranjskogorski otroci želijo ohraniti staro domačo govorico. Žirovčeva Liza D. Sedej Pasla je sedemdeset poletij Prav ste prebrali. Celih 70 let je bila Elizabeta Tišler, po domače Žirovčeva Liza iz Loma, pastirica. Prejšnjo soboto, 15. novembra, je praznovala svoj 84. rojstni dan in 70 let paše. S »tavelikim« zvoncem, ki so ji ga za 50-letnico paše kupili kmetje in lovci na Bistriški planini, je Liza zazvonila za začetek praznovanja v Domu pod Stor-žičem. Do jutra je bilo veselo. — Foto: D. Dolenc Zbrali so se v Domu pod Storžičem. Vse sorodnike je povabila in prijateljice majerice s sosednjih pašnikov. Peskarjevo Micko, ki pase na planini Javor-nik, in Godnovo Pepco, majerico na Konjščici. Kdo bi jo bolj razumel kot prav majerice! Ob koncu sezone se navadno dobe, da malo po svoje potožijo, pa tudi pobahajo, katera je imaln več ljudi čez poletje, katera boljše stalne goste... Sedem otrok je bilo pri Žirovčevih. Je bila Liza najprej pestema? »Ne, kje pa! Kdo pa je včasih otroke pestoval? Pustili so jih, pa šli na polje. Takoj, s štirinajstimi leti, sem šla na planino Javornik. Devet koč je bilo takrat gori, osem majeric in en majer. Vsaka kmetija je imela svojo planšarsko kočo. Jaz sem bila v naši, Žirovčevi. Domačo živino sem pasla pa še 20 drugih glav. O, saj naša lahko, je vselej dejal oče, pa mi je naložil skrb še za druge.« Kako je zbirala in hranila tiste goldinarje. Ko jih je bilo 13, jih je dala atu, da je »en part« zemlje kupil na Javornici za stara leta.« Potem je pa tako prišlo, da je bila ob tisti svoj »boštek«. Še danes ji je hudo. Dvajset poletij je pasla zanj... Pa ka.i bi zdaj premleval. Kolikor se je že namučila s kravami, bila so to lepa leta. 33 let na planini Javornik, 30 let na Bistriški planini, tri leta pod Storžičem in zdaj štiri leta na Mali Poljani. Sedemdeset let! Najlepše je bilo na Bistriški planini. Lepi, ravni pašniki so tam gori. Ko bi ji le tistega grdega ne naredili na koncu. V kočo so vdrli, dve ključavnici preža-gali, njene stvari v traktor naložili in vse skupaj, »čpinje«, posteljo in cunje, stresli h gasilskemu domu pri sv. Neži. »Že res, da so hoteli obnoviti kočo. Pa tudi mene so se naveličali, saj vem. Da sem prestara, so rekli. Tako bi pa vseeno ne smeli narediti.« Toda Liza je še pasla. Najiepšo sobico in kuhinjo so ji uredili lovci družine Storžič na Mali Poljani. Tako lepega stanovanjca še v življenju ni imela. Ko bi le paša na Mali Poljani ne bila tako težka. Vse je v strmini. Tako, kot se je letos namučila, se še ni. Ko je žled razsajal po hribih in je Malo Poljano zajela megla, ji je vsa živina ušla. Trikrat sta s fantom prečesala vso planino, šele tretjič sta našla živino, čisto spodaj, nad Trstenikom. Stanovanje je res lepo, planina pa grda. Ne vem, če bo drugo leto še prevzela. Prehuda je bila. »Oh, daj, no, daj, Liza, ko bo kukavica zakukala, boš pa spet v planini!« ji prigovarjata Micka in Pepca. Pa bo verjetno res tako. D. Dolenc Planinsko slavje na Krvavcu Vsak tretji Kranjčan hodi v gore Krvavec, 22. novembra — Planinstvo ima na Kranjskem dolgo tradicijo. Pred 87 leti ustanovljena kranjska podružnica Slovenskega planinskega društva je v svobodi, natančneje leta 1946, prerasla v samostojno društvo. Neizpolnjena želja — planinske ure Planinci pravijo, da še vedno niso našli skupnega jezika z gozdarji, lovci, turističnimi organizacijami... Noben turistični prospekt se ne izogne motivom iz gora, nobene turistične organizacije ni, ki ne bi v svojo ponudbo vključila tudi planinskega in gorskega sveta, prav nobena ni pripravljena pomgati, vlagat. Tudi lovci in gozdarji hodijo po planinskih poteh, vendar med njimi ni volje za to, da bi skupaj s planinci skrbeli za poti. Planinci še vedno obžalujejo, da niso uspeli vriniti v šolske učne programe »planinske ure«, predvsem v krajih, ki ležijo ob vznožju gora. Vse delo je prepuščeno volji in iznajdljivosti mentorjev šolskih planinskih sekcij. Ena najbolj nalezljivih bolezni sodobnega časa - administriranje in birokratsko ravnanje - se zajedata tudi v slovensko planinsko organizacijo, opozarja kranjsko društvo. Ni tako redko slišati ljudi, ki pravijo, da zaradi planinskih sestankov še v hribe ne morejo več. Kranjsko planinsko društvo šteje v jubilejnem 40. letu obstoja in delovanja v matičnem društvu in v 32 sekcijah v delovnih organizacijah skupno 3500 članov. Vsak tretji občan Kranja hodi v gore. Odsek planinskih vodnikov je v dvanajstih letih organizirano in varno, brez vsake nezgode, popeljal v hribe 34.500 ljudi. Igre s številkami so varljive, lahko zavedejo. Tega se ob 40-letnici dobro zavedajo tudi v kranjskem društvu. V prihodnosti bodo še več pozornosti namenjali članstvu, pristnejšemu stiku s planinci. »Samo izkaznica in znamkica v njej nista dovolj,« je na planinskem slavju ob 40-letnici društva, gorske reševalne službe in alpinističnega odseka dejal dolgoletni predsednik društva Franc Ekar. Krut davek gora: sedem mrtvih Gorska reševalna služba, njen načelnik je Emil Herlec, je zvest sopotnik planinskega društva. Težišče njenega dela je na preventivi, na preprečevanju nezgod. Žal tudi brez nesreč ne tre. Letošnji davek gora je bil krut. tirinajstkrat so posredovali, sedmim je bila vsa pomoč zaman. Pri alpinističnih odpravah v tuja gorstva bo treba narediti red, opozarjajo kranjski alpinisti. Treba bo oblikovati selekcije in doseči, da bodo večje druz bene pomoči deležne le vrhunske prave, ne pa že vsako »turistično m štvo«. Pionirski odsej ima devet sekcl vseh osemj* kah kranjsk obpine s skupn° 700 člani, je P° vedal predse nik Franc ** nedik. Vsako je to popdJg mlade plan*£ na osem do o set izletov, redno se udeležujejo u* spominskih pohodov v Dražgoše, Blegoš, Jezerca, na Kališče... Pijača in gore ne grejo skupaj Markacisti skrbijo za skupno 200 ^ lometrov planinskih poti. Vsako leW jih temeljito pregledajo tretjino. Viktor Obed ? Spodnje Bes* eejevdru^. opravljal stev ne funkcije, °[ je načelnik rfl kacistov, ods^ ka za varstv narave, še im pa zelo rad unr j a in oznaWj; poti. Ponosen na pot od Besnice proti Mohorju 1 Dražgošam. Veliko hodi po planin^ predvsem po poteh, kjer ni gneče; * najraje po poti, ki vodi od Trsteni* prek Javornika na Storzič. Srce Za *5 boli, ko vidi odpadke na poteh, mjj skalami... Ne ugaja mu popivanje P planinskih kočah. Še dobro se spon1, - laz11 po hribih, kaj mu je rekel, ko je s se nja Joža Čopa, s katerim je veliko la po hribih, kaj mu je rekel, ko je s tremi prijatelji naročil steklenico P* »Ne, v hribih pa ne boste pijančeval • C. Zaplotnik Odlične otroške matineje v gledališču En, dva, tri — moje bele putke ni Jesenice, 23. novembra - Minulo nedeljo je bil gost jeseniške matineje skladatelj Janez Bitenc. Dvorana je vedno polna otrok in staršev. Mladi navdušeno sodelujejo, gladališče pa vzgaja. Amatersko gledališče Tone Čufar na Jesenicah je v letošnji sezoni pripravilo že pet odličnih nedeljskih otroških matinej. Oktobra so otroke privabili v dvorano z lutkovno Igrico o Mezinčku, jo popestrili z veliko glasbe in petja, nadaljevali z Zajčkom Uhom, predstavila se jim je Ma teja Koležnik s pesmicami za otroke, lutkarji iz Krope so zabavali mlade Jeseničane s pravljico o deklici z vžigalicami. Minulo nedeljo je polna dvorana veselo prepevala otroške pesmice, ki jih je predstavil Janez Bitenc. Na vsaki matineji pokažjo otrokom nekaj risank, poskrbijo za presenečenje (otroci ugibajo, kaj naj bi bilo v veliki škatli na odru), sledijo pesmice in otroške igrice, tako da otroci nenehno sodelujejo. Vsa dvorana poje, prepeva, deklamira, odgovarja in se sproščeno zabava. Nekateri malčki prihajajo sami, druge spremljajo starši ali stari starši in včasih se res ne ve, kdo ob risankah in pesmicah bolj uživa, mladi ali stari. Tudi mamice in atije zna spretni poznavalec programa Sandi Jakopič vključiti v program in mimogrede se tudi starejši naučijo lepo pesmico. En dva tri, moje bele putke ni; kje pa so, skrile so se za goro... Po predstavi vsakogar čaka v avli kos papirja in barvice. Otroci sedejo in narišejo karkoli hočejo, prizadevni organizator Rado Mu-žan pa risbice shrani in jih kasneje prilepi na gledališko desko pred vrati. 7. decembra se bodo za mlade spet odprla matinejska vrata, na vrsti bo prireditev Pokaži, kaj znaš. 21. decembra bo pravljica Muca Copatarica, ki jo bodo prikazali lutkarji iz Ribnega, 28. decembra bo novoletna predstava Kralj v časopisu. Fadil Kand»c z Jesenic-»Otroka s* prinesla * male šole ot>' vestilo, da so v gledališču matineje 1 zdaj niti en« ne zamudil*0' Na predstav« komaj čakata in vsako nede' I jo dopoldne moramo tja.« Zadovljna je tudi mamica Helen Vidmar z Jesenic in drugi starši, spremljajo otroke v gledališče. Otrof' tako že v mladih letih spremUar kvalitetne gledališke predstave 'n spoznavajo gledališče, ki jim bo taK° znano in domače tudi v letih, ko odra' stejo. Jeseniške Vaše naše matineje jf najmlajše jeseniško občinstvo odu' čno sprejelo, nad njimi so navdušen mladi v Kazini na Bledu, na KorošK Beli, v Žirovnici, Mojstrani in Kranj' ski gori. Po nedeljski dopoldans*1 predstavi na Jesenicah ponavlja)0 matineje še v drugih krajih. Organi' zatorji niso pričakovali, da bodo Je vzgojne predstave postale tako zel° privlačne. D. Sedej Obiskali smo tržiško cvetličarno Iris Mešan šopek je najlepši Šopek k poročnemu darilu bi rada bar izbira, primerja... Zdi se mi, da je s šopki kar razva-dila Tržičanke. Zdaj že same ugotavljajo, da so nageljni samo še za 'bri-tof. Je k tej kulturi šopkov pripomogla tudi Lojzka? Prav gotovo. In k vzgajanju raznih vrst lončnic v stanovanju tudi. Danes jih proda veliko več, kot jih je pred desetimi leti. Pripomore tudi njeno veliko znanje o rožah. Za vsako zna dati nasvet, kako naj jo vzgaja in kako razvaja. Tržičani imajo radi rože, prizna Lojzka. Ko je pred desetimi leti prišla v Tržič, jo je prav presenitila skrb za grobove, pozornost praznovanjem, porokam, rojstnim dnevom. Tudi to je opazila, da ob Jožefih in Anah ni več toliko šopkov. Zato pa grobovi dobe svež šopek in svečko ob vsakem koncu tedna. In spomladi so na njih urejeni nasadi mačeh, tulipanov, zelenja. Le mufoni jim nagajajo. Posebno pozimi in zgodaj spomladi. Takrat gre vsak sveži šopek iz vaze, pojedene so mačehe, tulipani, cvetovi iz vencev. Tako pred- mlada Tržičanka. Lojzka Hri- rzne so te živali, da pridejo kar skozi vrata, če so odprta. In celo do hiš. Pri Damulneku so mufloni že večkrat pojedli rože z oken. Lojzka je iz Ribnice. Kot otroka jo je veselila tehnika, postala pa je cvetličarka. zdaj ima rada svoj poklic. Izučila se je v Celju, delala tri leta v Kranju v vrtnariji na Zlatem polju, potem pa je bila sedem let cvetličarka blizu Ziiricha. »Kako lahko je biti dober cvetličar, kjer dobiš vse na enem mestu, na cvetličarski borzi,« pripoveduje Lojzka, »od c-.etja do zadnjega lončka in vrvice. In to samo kvaliteto. Slabega cvetja sploh ne vzamejo v prodajo. Kvaliteto pri nas najbolj pogrešam. Le kdor je videl cvetje na tujem, me lahko razume. Pri nas bi morali dati več poudarka kvaliteti in izbiri. Ne razumem, zakaj moramo malo bolj zahtevne lončnice še vedno uvažati. Vse bi lahko gojili doma!« Ko bi se le cene ustavile, želi ka. Cvetje je vedno dražje, izkop1 i-pa vedno manj. Ko bi imela vsaj ^ ko, da bi obnovila lokal, morda v okno in vrata... D. Dole** To"EK, 25. NOVEMBRA 1986 PRAZNIČNE ČESTITKE 7. STRAN (KMiMSSaMEIIGLAS SOZD ZDRUŽENI PROIZVAJALCI STROJNE OPREME DELOVNA ORGANIZACIJA p. o. LJUBLJANA n.sub.o. INDUSTRIJA KOVINSKE OPREME IN STROJEV - KRANJ ^delujemo stroje za čevljarsko Jn tekstilno industrijo ter tračne brusilne *troje za kovinsko industrijo. 64001 KRANJ - JUGOSLAVIJA Vsem delovnim ljudem čestitamo za dan republike 29. november VEZENINE BLED kovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan republike veletrgovina bled Delovnim ljudem, poslovnim prijateljem, odjemalcem in potrošnikom čestitamo za praznik republike Priporočamo se za obisk t r i g I a v Triglav konfekcija Kranj Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo ob dnevu republike in priporočamo naše izdelke KEMIČNA TOVARNA PODNART - p. o. PODNART Nudimo vam ^ Preparate za kemično in galvansko nanašanje neplemenitih in plemenitih kovin na kovine in plastiko v tehnične in dekorativne namene "~ Preparate za obdelavo tiskanih vezij preparate za fosfatiranje kovin preparate za kemično in elektrolitsko barvanje kovin ^ razne laboratorijske kemikalije "**■ Pomožno galvansko premo v servisne usluge svetujemo vam izbiro najustreznejših tehnoloških Postopkov! ČESTITAMO OB DNEVU REPUBLIKE lip bled lesna industrija 64260 bled ljubljanska c.32 PROJEKTIRAMO IN IZDELUJEMO* — vhodna vrata — notranja vrata — garažna vrata — opazne plošče — obloge — notranje pohištvo iz masivnega lesa — lupilne stroje — spajalne stroje — verižne trasporterje — transportne trakove — ventilacijske naprave — filtrirne naprave in mehanizirana skladišča DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE DELAVSKA UNIVERZA „TOMO BREJC" KRANJ ^gojnoizobraževalna organizacija za °drasle čestita slušateljem, sodelavcem in prebivalcem Gorenjske za praznik republike - 29. november TEKSTILNA TOVARNA T ZVEZDA KRANJ, Savska cesta 46 DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE TEKSTILINDUS MIE^MJ s svojimi temeljnimi organizacijami združenega de'a PREDILNICA TKALNICA PLEMENITILNICA PREHRANA IN ODDIH ter DELOVNO SKUPNOSTJO SKUPNIH SLUŽB Plovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitke ob dnevu republike exoterm kranj j ugoslavija KEMIČNA TOVARNA KRANJ Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan republike - 29. november Blejska ženska odbojka dosega lepe uspehe Ksenijinih deset let Bled, 18. novembra — Kapetanka blejskega ženskega odbojkarskega moštva, 23-letna Ksenija Beravs, zaposlena kot turistična referentka v poslovalnici Globtour, praznuje letos skromen jubilej: deseto leto mineva, odkar je skupaj s še desetimi dekleti z Bleda in okolice začela spoznavati osnovne elemente odbojkarske igre. Od tedanjega moštva le Ksenija vztraja v klubu in se upira konkurenci mlajših igralk. In ne le to: še vedno je med najboljšimi v moštvu. Zna dobro udariti, postaviti trden blok, pomiriti soigralke, jih spodbuditi... Športnica je od nog do glave in to je bil tudi razlog, da ji je trener Štefan Udrih zaupal kapetanski trak. Pred desetimi leti na Bledu ni bilo za ženske velike izbire — se vključiti v smučarski klub ali se pridružiti odbojkaricam. Ksenija se je odločila za odbojko, ker je to lep in ne tako drag šport. Skupaj z blejskim moštvom je doživljala lepe in manj lepe trenutke. Veselila se je, ko so se uvrstile v republiško in zatem še v drugo zvezno ligo; se žalostila, ko so zaradi sprememb v tekmovalnem sistemu morale ponovno v slovensko ligo, odkoder so se predlani spet »zavihtele« v drugoligaško konkurenco. Kot novinke v ligi so presenetile vse, od prvega do zadnjega moštva, in bile na koncu druge za odbojkaricami Modrice. »Prav v dvoboju s kasnejšimi prvakinjami, ki smo ga gladko dobile, smo dokazale, da bi bile lahko tudi prve. Te tekme se še posebej rada spominjam. Igrale smo brez napak; kot bi bile vse hkrati v odučni formi,« je povedala Ksenija, ki je doslej odigrala deset tekem za državno mladinsko reprezentanco in z njo tudi osvojila bronasto kolajno na balkanskem prvenstvu v Grčiji. »Ekipa je še zelo mlada, v povprečju je stara devetnajst let in še ni rekla zadnje besede. Dobro se razumemo, pridno treniramo in imamo odličnega trenerja ... Lani so bile mladinke državne prvakinje, članice smo se v pokalnem tekmovanju uvrstile med osem najboljših moštev v Jugoslaviji, dobro se dela tudi z najmlajšimi. Letos smo ostale brez spretne in hitre Drage Zupan, ki se je iz zdravstvenih razlogov poslovila od športa. Brez nje igramo počasneje, nekoliko slabše. Lansko uvrstitev bomo težko dosegle, še vedno pa računamo na mesto v prvi polovici lestvice.« Ob tem, da je v ženskem športu velik osip in da veliko športnic preneha z vadbo tedaj, ko bi lahko dajale največ, ni odveč vprašanje: Ksenija, koliko časa še? »Dokler mi bo ves ta »cirkus« — vsako drugo soboto potovanje, treningi trikrat na teden — ugajal in dokler bom še lahko dobro igrala,« je bil njen odgovor, kratek in nič določen. C. Zaplotnik Slovenski tekmovalci v gorskih tekih nizajo uspehe Pc izredno uspelem nastopu na drugem svetovnem pokalu v gorskih tekih, ki je bil v začetku oktobra v Valtellini v Italiji, so slovenski tekmovalci v gorskih tekih, atletski disciplini, ki pri nas šele orje ledino, nadaljevali s tekmovanji v tujini in nizali uspeh za uspehom. 17. oktobra so nastopili v Zeltvvigu v Avstriji in v hudi mednarodni konkurenci na 7 km dolgi progi osvojili odličen uspeh. Izmed 350 tekmovalcev se je kar šest slovenskih predstavnikov uvrstilo med prvo deseterico. Prvi je bil Marjan Krempel, tretji Josip Šamu, peti Borut Podgornik, sedmi Franci Te-raž, osmi Raj ko Beribah in deseti Ivan Urh. Že naslednji dan, 18. oktobra, so se udeležili tekmovanja v kraju Maria Sall ravno tako v Avstriji, kjer je bil zmagovalec Franci Teraž, Ivan Urh pa se je uvrstil na tretje mesto. V svoji kategoriji pa se je Tone Djuričič uvrstil na odlično drugo mesto. 26. oktobra pa so se tekmovalci, ki tečejo v gorskih tekih, ponovno vrnili v italijansko dolino Valtellino, kjer so se v Morbegnu udeležili 28. mednarodnega teka štafet. Nastopilo je 65 ekip iz Anglije, Welsa, Italije in Slovenije. Tekmovanja so se udeležile najboljše italijanske ekipe, saj v Italiji tekmujejo v gorskih tekih že vrsto let in je tam ta tekaška disciplina že dolgoletna tradicija. Zato je presenetljiv uspeh slovenskih predstavnikov, ki so se uvrstili na odlično osmo mesto. V slovenski štafeti so tekli Franci Teraž, Tone Djuričič in Ivan Urh. V Racchiusu pri Vidmu v Italiji so italijanski športni delavci v nedeljo, 9. novembra, uspešno izvedli 7. tradicionalni tek štafet v gorskih tekih. Proga je bila dolga 10 km z višinsko razliko 150 m, potekala pa je po razgibanem terenu v okolici Racchiusa. Tekmovanja se je udeležilo 41 ekip iz Italije, povabljeni pa so bili tudi predstavniki Slovenije. V Furlanijo-Julijsko krajino je odpotovala ženska ekipa: Polona Pesjak, Minka Baretakovič in Marija Trobec ter moška ekipa: Franci Teraž, Ivan Urh in Tone Djuričič. V ženski skupini, kjer je nastopilo sedem ekip, so zmagale slovenske tekmovalke, Marija Trobec pa je najhitreje pretekla progo s časom 49 minut. V moški skupini, kjer je nastopilo 33 ekip, so bili slovenski tekmovalci odlični drugi, Franci Teraž pa je najhitreje pretekel progo s časom 35 minut in 48 sekund. Slovenski tekmovalci v gorskih tekih so letos res v odlični formi, škoda je le, da se letošnja sezona gorskih tekov počasi končuje. A. Kerštan Polona Pesjak, Minka Baretakovič in Marija Trobec po zmagi v štafetnem teku v Racchiusu v Italiji — Foto: A. Kerštan Alpsko smučanje_ Odličen start naših deklet Sestrieres, 23. novembra — Na znameniti progi Kandahar, ki je pisala zgodovino alpskega smučanja, so dekleta v slalomu za svetovno serijo in na mednarodni tekmi FIS začela letošnjo alpsko smučarsko sezono. Nastopila so tudi naša dekleta in se že na prvih dveh tekmah odlično odrezala. Na prvi slalomski tekmi za svetovno serijo je imenitno tekmovala Mateja Svet. Ponovila je lanski uspeh na tej progi in bila tudi v soboto četrta. Zmagala je Švicarka Gadieut, od naših pa sta bili Lesjakova dvaindvajseta in Zajče-va triindvajseta. Drugi slalom FIS je bil okrnjen, a je zmaga Mateje Svet vseeno pomembna. Odlične so bile tudi druge Jugoslovanke, saj je bila Lesjakova četrta, Mojca Dežman peta, Leskovškova pa je zasedla trinajsto mesto. Mate-ia Svet in vse druge naše so s temi prvimi uspehi dokazale, da so res izredno pripravljene za novo sezono. Drugi slalom je tudi odločil, kdo bo tretji potnik za svetovni pokal v ZDA. pot v Ameriko odhajajo Mateja Svet, Katra Zaje in Kranjčanka Mojca )ežman. Dekleta bodo ta konec tedna, v soboto in nedeljo, v Park Cityu vozile Jalom in veleslalom za svetovni pokal. Moški bodo imeli v petek v Sestrieresu slalom za svetovno serijo, na isti progi bo v soboto za svetovni pokal slalom, v nedeljo pa bo na sporedu še veleslalom. -dh Kranj, 23. novembra-ZVUTS Kranj je bil na Gorenjskem sejmu že dvanaj-stič zapored organizator kranjskega zimskošportnega sejma, ki je tudi letos od 20. do 23. novembra opravičil svojo nalogo. Na letošnjem sejmu je bilo 17 tisoč gledalcev. Prodajali so tekaško opremo, 1800 pancerjev, 2000 kosov konfekcije, 1700 parov alpskih in 1000 parov drsalk. Ocena sejma je v povprečju dobra, saj so bile prodane tri četrtine vse opreme. Nekoliko pa se je poznalo, da naša kupna moč pada. S popustom so prodajali tudi karte za Krvavec, Zelenico in Veliko planino, Počitniška zveza Kranj pa je prodajala aranžmaje za Jahorino. (-dh) — Foto: F. Perdan Slapar in Erjavčeva zmagovalca Tržič, 18. novembra — Šolsko športno društvo Kokrški odred iz istoimenske šole v Križah je pripravilo šolsko tekmovanje v namiznem tenisu za učenke in učence ter dvojice. Nastopilo je 19 učenk in 35 učencev, ki redno vadijo v okviru namizno teniškega krožka pri ŠŠD, pod vodstvom Janeza Muzika. Med učenci je zmagal Marko Slapar pred Pavlom Škrjancem, tretje mesto pa sta si razdelila Janez Slatnar in Darko Dopona. V dvojicah sta zmagala Škrjanc in Slapar pred Stritihom in Krohnetom, tretje mesto pa sta si razdelila para Teran-Kunšič in Bajd-Do-bre. Med dekleti je bila prva Špela Erjavec, druga Ana Košnjek, tretji pa Tina Košnjek in Ana Muzik. V dvojicah sta zmagali Košnjekova in Erjavčeva pred Janškovčevo in Nikoličevo, tretje mesto pa sta si razdelili dvojici Pavlin-Škrjanc in Jeglič-Poljanc. J. Kikel Tržičani tekmovali v namiznem tenisu Tržič, 18. oktobra — Namiznoteni-ška sekcija pri TVD Partizan Križe je pripravila letošnje posamično občinsko prvenstvo v namiznem tenisu. V telovadnici osnovne šole Kokrškega odreda v Križah je pomerilo moči 55 posameznikov v pionirskih, mladinskih in članskih kategorijah ter več kot 20 dvojic. Tekmovanje je bilo dobro organizirano in je lepo uspelo, naslove najboljših pa so osvojili: pionirke: 1. Špela Erjavec, 2. Nataša Stritih, 3. Ana Muzik, pionirji: 1. Marko Slapar, 2. Marko Lipold, 3. Boštjan Bitežnik, pionirji-dvojice: 1. Slapar-Lipold, 2. Bitežnik-Pogačnik, 3. Pjakič-Kunšič, mladinke: 1. Špela Erjavec, 2. Romana Dolžan, 3. Ana Muzik, mladinske-dvojice: 1. Žonta-Šlibar, 2. Dolžan-Gašper, 3. Erjavec-Muzik mladinci: 1. Matej Keršič, 2. Matjaž Hudobivnik, 3. Matjaž Slapar, članice: 1. Olga Bencina, 2. Svetlana Krsmanovič, 3. Ana Ribnikar, člani: 1. Dragan Manjulov, 2. Matej Keršič, 3. Janez Muzik, dvojice: 1. Manjulov-Muzik, 2. Ker-šič-Keršič, 3. Markič-Hudobivnik, mešane dvojice: 1. Ribnikar-Manju-lov, 2. Krsmanovič-Hudobivnik, 3. Dol-žan-Keršič. j. Kikel Slovenska moška rokometna liga Peko ostal na predzadnjem mestu Kranj, 23. novembra — Dvorana na Planini, gledalcev 200, Peko : Šoštanj 36:36 (18:20), sodnika Ognar, Štros (oba Maribor). Peko — Godnov, Sedlar, Škropeta 5, Porenta, Fuks 4, ČimžarlO, King 2, To-mažič 1, P. Maje 2, F. Maje 9, Perko 3, Mišic. Šoštanj — Gradišnik, Čater, Krejan, Ramšak 6, Medved 14, Žolger 7, Pla-skan, Požun 4, Štrigel, Lesjak 5, Vrečar, Vajdl. Ker tržiški Peko nima prave telovadnice, je moral v zadnjem kolu republiške moške lige v jesenskem delu gostovati v Kranju. Na Planini je gostil ro-kometaše iz Šoštanja. Kljub prednosti domačega igrišča so morali Tržičani gostom prepustiti točko. »PekoVci« so dobro začeli srečanje in vse je kazalo, da bodo zlahka zmagali. Toda gostje so kmalu povedli in na odmor odšli z dvema goloma prednosti. V nadaljevanju so Tržičani spet dobro zaigrali in imeli kmalu prednost treh zadekov. Toda spet se je pokazala ista slika kot v prevem delu. Na koncu sta se moštvi morali zadovoljiti z remijem. Kljub temu so bili Tržičani boljši in bi bili lahko tudi zmagali. Trener tržiškega Peka Janez Laibac-her je ocenil jesensko sezono svojega moštva: »V prvem delu smo zbrali sedem točk in smo na predzadnjem mestu. Imeli smo neugoden žreb. Prva štiri kola smo gostovali pri Jadranu, Inle-su in Rudarju, v drugem kolu pa smo doma izgubili z jesenskim prvakom Usnjarjem. V nadaljevanju smo igrali slabo, kar je posledica poškodb in slabega obiska treninga zaradi šolskih obveznosti, službe in neresnosti posameznikov. Za konec prvenstva smo morali gostovati v Škofji Loki in Kranju, kjer smo izgubili točko zaradi dvorane. Prav dvorana zahteva drugačno igro. V pomladanskem delu igramo šest tekem doma. Če bomo zmagali, bomo na meji obstanka. Osmo mesto že pomeni obstanek, deveto mesto pa je že vprašljivo. Čez zimo bomo morali nadaljevati z rednimi treningi, potrebna bo korenita sprememba igre in treninga. Vemo, da je mladih rokometašev v Tržiču malo, nekateri starejši pa ne prihajajo na trening. Toda upam, da bomo uspeli in se v ligi tudi zadržali. Treba bo storiti veliko, da nam bo to uspelo.« D. Humer Foto: F. Perdan Rokometaši tržiškega Peka so letošnjo zadnjo tekmo v slovenski moški ligi odigrali v Kranju. Na P tanini so gostili rokometaše Šoštanja in z njimi remizirali. Rokomet Danes na Planini derbi Kranj-Duplje: Itas-Kočevje Kranj - Danes (v torek) ob l8-4Jjj bo na sporedu zadnje srečanje 11; , v ženski republiški rokometni £&jz:e ekipama Kranj-Duplje : Itas-Koeevj • Za srečanje viada veliko zanimanj Naslov jesenskega prvaka je kolo P koncem tekmovanja osvojila „e^jj Kranj-Duplje, z zmago pa bi se se w utrdile na čelu lestvice. Tekma MJJJ Duplje : Itas-Kočevje bo v športni a rani na Planini. . „ J. Kuhar Termopol drugi Kranj - Končano je tekmovanje v mladinski republiški rokometni w skupina center. Naslov jesenskega P vaka je osvojila ekipa Dinos-Sloya» ' ki je prehitela ekipo Termopola iz «" Loke le za dva zadetka, in sicer zara ^ izredno visoke zmage Dinos-Slovan srečanju z ekipo Šentvida 34:12 (1 • g Zelo uspešno so nastopale tudi djC^ gorenjske ekipe, kjer velja omenit1 četrtem mestu ekipo Preddvora, na p tem Besnico, itd. Končna lestvica: <„ 1. Dinos-Slovan 11 2. Termopol I U 3. Prule 11 4. Preddvor 11 5. Besnica 11 6. Termopol II 11 7. Alples 11 8. Kamnik 11 9. Olimpijct 11 10. Peko 11 11. Šentvid 11 12. Križe 11 1 1 250:169 1 l 263:184 2 1 274:193 1 3 271:199 1 4 251:237 0 5 223:230 0 5 202501 0 6 204536 0 d 176:229 1 1 9 177:251 J. Kuhar Preddvorčanke prvakinje Kranj — Končano je tekmovanji* v republiški rokometni ligi za m dinke — skupina center. Naslov J senskega prvaka je osvojila e*^L Preddvora, na zelo dobrem drug® . mestu, z istim številom točk jr* Preddvorčanke, pa so mladink? riv titovca. Rokometašice Ratitovca so ^ zaostalih dveh srečanjih zmagal® Polju (16:8) in doma proti Itas-KJ! čevju (23:19). Solidno sta uvrščeni w di ekipi Dupelj in Alplesa. Končna lestvica: .„ 1. Preddvor 2. Ratitovec 3. Krim 4. Olimpija 5. Duplje 6. Alples 7. Itas-Kočevje 8. Kamnik 9. Peko 10. Kranj 11. Polje 10 9 0 1 10 9 0 1 7 0 5 0 5 0 5 0 9 10 10 10 189:113 197:143 189:lU 182:165 175:150 155:136 10 10 10 10 9 5 4 4 1 0 0 0 5 143:168 0 6 165:170 0 6 113:148 0 9 93:174 68:181 J. Kuha*" 10 Ligaški izidi NOGOMET - Prvi, zimski del J sklenili nogometaši v vseh slovens^ članskih ligah. Kranjski Triglav, k' ^ v najmočnejšem slovenskem tekmo * nju, v republiški ligi, je doma gosti' ^ boveljskega Rudarja. Triglavani so \ na težkem igrišču boljši in so zasl^ • no visoko zmagali. Izid srečanja -~ glav : Rudar 3:1 (2:0). ^ KOŠARKA Košarkarice tet Commerca so bile uspešne v šes^y kolu druge zvezne košarkarske nge^., dvorani na Planini so gostile ekipo ^ dra in jo po boljši igri dokaj visoko P' magale. V slovenski ženski ligi so w Jeseničanke uspešne v Novem mos^, Kladivar iz Žirov pa je doma brez * žav premagal Maribor. V moški rep bliski ligi je Triglav doma igral s He*' som. Triglavani so igrali dobro, a Sy bila sodnika bolj naklonjena gostom Domžal, ki so srečanje končali v svw korist. Izidi — ženske — Sava Commerci Zadar 83:59 (42:32), Labod : jesemj 56:78 (30:31), Kladivar : Maribor 92J (50:30), moški - Triglav : Helios Rf (42:42). ODBOJKA - V drugi zvezni moj odbojkarski ligi je moštvo Bleda do^ premagalo Novi Zagreb, dekleta Bl®^, pa so v drugi ligi že med tednom P^, magale Dubrovčanke. V ženski rep bliski ligi so dekleta iz Gorij doma 1 j gubile z Ljubnom, v moški republif.j ligi pa je kranjski Triglav doma dobJ Topolščico. h Izidi - moški - Bled : Novi Zag^, 3:0, Triglav : Topolščica 3:0, ženske Bled : Dubrovnik 3:0, Gorje : Lji»bP 0:3- j«* HOKEJ NA LEDU - Začel se je gi del letošnjega, že štiridesetega a žavnega prvenstva v hokeju na leCj« Jeseničani so doma gostili beograJSjj Crveno zvezdo in jo tudi premaga^ Kranjska gora Gorenjka je gostoval* Beogradu pri Partizanu in visoko bila. Kranjski Triglav je v drugi lig' domačem ledu premagal Mladost. Izida — Jesenice : Crvena zvezda 1 (0:1, 6:1, 2:1), Partizan : Kranjska g°r'; Gorenjka 13:1 (5:0, 3:0, 5:1), Triglav Mladost 13:3 (3:0, 2:1, 8:2) -d* . 25. NOVEMBRA 1986 KRONIKA 9. STRAN (M)I^SSoiMSIra — Čeprav je v nedeljo močno deževalo, se je Jama na 15q ?]u.Ljubljane hitro napolnila z raznovrstnimi avtomobili, vrednimi od ku lso?flkov do 15 miljonov dinarjev. Do enajste ure se je »ujelo« le malo vaiT ^ '".Prodajalcev; posel je bolje zacvetel šele proti koncu sejma. Ogledo- ja je bilo konec, možje s črnimi torbicami, poslovnimi kovčki in nabrekli-lastrri!1 S° P1™'6^ na dan šope bankovcev. Veliko avtomobilov je zamenjalo "Uke, še več se jih je odpeljalo domov z dolgim nosom. kranjske registracije, smo »vrtali« dalje. »No, saj avto ni bil moj. Prodajal sem ga za prijatelja iz Kranja,« je priznal Jože. In zakaj ga na sejem ni pripeljal prijatelj sam? »Veste, nima časa in še slabo se razume na avtomobile!« Lahko le ugibamo, kakšna je resnica. Jože je bržčas kupil avto od nekega Kranjčana in še predno sta ga prepisala, ga je že prodal kupcu iz Tetova. Vmes pa je nekaj zaslužil. Le kdo bi vedel, koliko? Velika je bila ponudba novih golfov z registrskimi tablicami SA (Sarajevo), BL (Banja Luka)... — iz krajev, v bližini katerih delajo oziroma sestavljajo tovrstne avtomobile. Zakaj prodajate golfa, saj je nov, lep, udoben, brezhiben — nas je zanimalo. Prodajalčevi odgovori so nas ponovno prepričali, da človeška iznajdljivost ne pozna meja. Če navedemo le nekatere: »Ja, veste, kupujem garsonjero in rabim denar ... Za nekaj let bom odšel v Nemčijo in bi se rad še pred odhodom znebil avtomobila ... Lastnica avtomobila je umrla, njeni svojci pa so me zaprosili, naj jim ga prodam ...« Seveda bi bili krivični, če bi rekli, da je ljubljanski sejem rabljenih (in novih) avtomobilov le pribežališče prekupčevalcev. Večina vendarle prihaja v Jamo s poštenimi nameni — kupiti ali prodati avtomobil, poizve-deti za cene. ,. priletni možak j. --v-«ii muzaš iz Kopra je pripela! na sejem živobarvnega, okusno opremljenega in »sfriziranega« mini •Borisa in obenj postavil čedno in dr-fno oblečeno mladenko. Poteza, kakršne se poslužejojo proizva-ri l?1 avt°rnobilov na sejemskih prirejah, se v ljubljanski Jami ni obne-^la- S poslom ni bilo nič, nekaj po-°WIb je dobilo le dekle. Jožeta iz Novega mesta smo zmoti-i, ko je s kranjskimi registrskimi ta-TOCami v rokah hitel po sejmu. »Prodal sem fiata 128, letnik 1984, za milijon in sesto tisoč dinarjev. V Tetovo Je sel, nikdar več ga ne bom videl,« je jtejal. »Zakaj sem ga prodal? Avtomo-*nle redno menjam na dve leti, zdaj ?°rn kupil katrco ali stoenko.« In ka-Ko to, da je imel vaš avto tablice Igor Kavčič iz Srednjih Bi-tenj je pripeljal na sejem tri leta starega fiata 126 p in postavil ceno milijon in petdeset tisoč dinarjev. Veliko kupcev se je sukalo okrog dokaj dobro ohranjenega »pej-čka«, spraševalo to in ono, denar pa prav nikomur, vsaj do enajste ure, ni in ni hotel iz žepa. »Če ga danes ne bom prodal, ga bom pripeljal semkaj še prihodnjo nedeljo, potem pa bom poskusil prek časopisnega oglasa,« je dejal. Marko Urh iz Rudnega pri Železnikih je prav tako pripeljal na sejem »bolho«. »Gradim in potrebujem _ avto z večjim # w prtljažnikom. Skupaj z do-#:j&!M^^mH^& datno opremo ga dam za sedemdeset starih milijonov,« je prepričeval kupca, ki pa je Marka bolj za šalo kot zares povprašal, če je v ceno všteta tudi rja na blatniku. Za konec še droben nasvet. Ne pozabite na sejem vzeti denarja. Če že ne boste kupili avtomobila, si boste lahko privoščili klobaso za 1100 dinarjev, odšteli mlademu fantiču za sliko pet tisočakov ali kupili razstavljeno blago na avtomobilskih policah — kasetofone, zvočnike, računalnike ... C. Zaplotnik Posvetovanja Socializem in represija Status političnih zapornikov b^^ljana, novembra — Konec okto-va .Je Center za informiranje, razisko-L^le in založništvo pri Republiški ral • renci ZSMS v Ljubljani organiziraj^110 posvetovanje o socializmu in -ji- Referate so pripravili ugledni Vile* pr°L dr. Ljubo Bavcon s pragov* tete- Milan Kosterca, član Vrnite 8a sodišča Slovenije, Mitja Dei-^nV*' Predstavnik Republiškega jav-tUjfV°žilstva, nekdanji advokat Vladi-'žrtv 'n drugi. Prisotne so bile tudi ga e*> ki so prestale kazen verbalne-jpitičnega delikta. Pravi j alci so opozorili na posedi Status Političnih delikventov , ki ^erh - zaP°rib še vedno v slabih raz-gi ah in opravljajo težja dela kot dru-^ristn°rn Zagotoviti je treba enak Srnj^?P do vseh obsojencev, vendar v tuj. u Posebnega obravnavanja politi-Prev ODsojencev. Delovna terapija in V^j^°Ja sta namreč nesmiselni in ju So j** tudi odklanja. Na posvetovanju Vg2n 1 °dprli vprašanje pravice ali ob-ti$niLSti do dela v zaporih. Večina poli-zapornikov mora namreč opra- vljati najtežja fizična dela, medtem ko jim je intelektualni študij onemogočen. Oglasili so se tudi nekdanji politični obsojenci in povedali, kakšne so dejanske razmere v naših zaporih. Formalno so seveda vsi obsojenci enakopravni, toda upoštevati je treba posebno mrežo odnosov, ki se razvije v zaporih. Politični deli kventi so na dnu lestvice in tako deprivili girani. Na njihov prihod v zapor so drugi zaporniki posebno opozorjeni in vsaka korektnost s političnimi deli kventi je lahko označena kot simpatiziranje s storjenim verbalnim deliktom. Ti pojavi so značilni predvsem za velike zapore. Ob koncu celodnevne razprave so prisotni podpisali peticijo, v kateri zahtevajo pomilostitev mišljenjskih in drugih političnih zapornikov, ki niso uporabili nasilja ali ščuvali k nacionalnemu ali verskemu sovraštvu, uvedbo preiskave o ravnanju s političnimi zaporniki in odpravo verbalnega delikta v Kazenskem zakoniku. Petra Škofic Vožnja mimo — na tleh! — Prometni znaki, postavljeni na otokih sredi semaforiziranih križišč, so velikokrat na »udaru« nespretnih, vinjenih in nezbranih voznikov, ki kaj radi zapeljejo z vozišča tudi v prometne znake, drogove javne razsvetljave, semaforje ... V Kranju imajo kar dva taka primera: v Iskrinem križišču, odkoder je tudi posnetek, in pri Mlekarni na Planini. Znak »vožnja mimo« je že nekaj časa na tleh, a kot kaže, to nikogar ne gane. — C. Z., foto: F. Perdan KLICAJ ZA VARNOST Megla — gosta in zoprna »Bila je tako gosta megla, da so jo na Jeprci devali v kupe,« se je pred kratkim šalil izkušeni šofer avtobusa. »Tako gosta je bila,« je še stopnjeval, »da so ptiči hodili peš in da je strojevodja tekel pred vlakom in mu kazal pot na Jesenice.« Pa se ne gre le šaliti! Megla je jeseni huda nadloga za vse udeležence v cestnem prometu. Zaradi megle so že ugašala življenja na naših cestah, se verižila pločevina ... Megla zahteva od vseh voznikov in drugih prometnih udeležencev, da svoje ravnanje na cesti prilagodijo vidljivosti. Pomanjkljivosti na vozilu pridejo \ megli še bolj do izraza, še zlasti, če ne gorijo vse luči, če ne delajo smerniki, zavorne luči. Na cestah, kjer ni pločnikov, so še posebej ogroženi pešci, predvsem tisti, ki ne nosijo kresničke ali si tudi za nočne sprehode po cestah nadenejo temna oblačila. Prehitevanje v megli je kot pot v neznano, hitra, divjaška vožnja kot igra na (ne)srečo ... Je ob vsem tem treba še posebej opozoriti, da bodimo v megli previdni? c. Z. NESREČE Vneli so se hlapi Kranjska gora, 23. novembra — Delavca Gradlesa sta v praznem enosobnem stanovanju v Čičarah v Kranjski gori, last Investa iz Ljubljane, polagala itison in pri tem uporabljala vnetljivo lepilo neostik. Ker sta bili v prostorih tudi dve ter-moakumulacijski peči, so se hlapi vžgali in povzročili v stanovanju za 250 tisoč dinarjev škode. Povzročitelj pobegnil Jesenice, 21. novembra — Neznani voznik stoenke zelene barve je vozil po magistralni cesti od Koroške Bele proti središču Jesenic. Pri telovadnici TVD Partizan je nenadoma zapeljal na nasprotni vozni pas, oplazil vozilo Vojislava Plaziniča iz Beograda in pobegnil. Uprava za notranje zadeve naproša očividce, naj se oglasijo na UNZ ali v najbližji postaji milice. Poziv očividcem Srednja vas pri Šenčurju, 21. novembra — Voznik osebnega avtomobila Matej Eržen iz Hrastja je vozil od Šenčurja proti Cerkljam. V Srednji vasi se je srečeval z neznanim voznikom stoenke, zaviral, pri tem pa je njegovo vozilo zaneslo v peša-kinjo Rozalijo Vehovec iz Srednje vasi, ki je hodila po desni strani vozišča. Pešakinjo so hudo ranjeno prepeljali v Klinični center v Ljubljano. Preiskovalci prosijo voznika stoenke in očividce, da pomagajo pojasniti okoliščine prometne nezgode. Čisto okolje — vir zdravja zavaruje triglav Novembra je bilo na območju Bleda, Radovljice, Jelovice in Tržiča več vlomov v počitniške hiše, iz katerih so storilci odnesli razna oblačila, posteljnino, hrano in orodje. Vlomov so osumljeni: 25-letni Milan Kopše z Gradnikove 115 v Radovljici, 27-letni Drago Kotar s Kidričeve 9 na Bledu in 21-letni Mujo Ugljanin iz ulice Maksima Gorkega 17 iz Sijenice. Osumljeni so od 24. oktobra na begu. Verjetno se vozijo z ukradenim motorjem Tomos T-12 svetlo modre barve. Gibljejo se tudi v naseljenih krajih. Uprava za notranje zadeve naproša vse, ki bi osumljence videli ali bi o njih karkoli vedeli, da to sporočijo najbližji postaji milice. 3>oved Kako doživljam zdravljenje Moževega alkoholizma £^aikoholizmu nisem vedela ničesai. &>m Sem dolgo verjela moževim razlogov 'n razlagam, zakaj je prihajal do-dl0, °Pit. Bila sem tudi preplaha, neo-!Ue na- da bi kaj ukrenila. Najbolj pa breJe Potrlo, ko je mož trikrat ostal kij^, dela. Nisem mogla razumeti, da jet družini ni imel toliko zavesti, da li p0»ba skrbeti zanjo. Tako so se zače-s^j asi ohlajati tudi najini odnosi. Pori^.sem potrta. Pred ljudmi mi je bilo jo dno, saj se mi je zdelo, da vsi kaže-t^j a rnano. Nisem se veselila konca $tana> še manj pa praznikov. V takem k^j ^u nisem bila ,posobna, da bi se lo u . "kvarjala z otrokoma, kot je bi-$atnuJno. Najraje sem videla, če sta se 1^ h a Zamotila z igro in sta mene pustinj, miru. 8o tt • a sem' da tako ne bo moglo dol $a>y, aJati. Ali tjmo propadli vsi ali pi ^o* eden? Moje edino upanje je bila ^°bilVa nova služba, ki jo je zelo težko šit£V *n res se je prav tu pokazala re-bjlQ • Moževo zdravniško spričevalo je Mrftl?,amreč potrjeno le ob obveznem Tok n^u alkoholizma. 'ovjj °J sem bila pripravljena za sode-i^Uniif ,pri zdravljenju. Začela sva s C?1 Loki •Ve t« v zdravljenjem ob delu Tu pa so se zame začele .Wi -^žave. Imela sem tako tremo v$e vsakim obiskom, da bi rajraje v^.^upaj pustila. Nisem se mogla na-Vi '.• da bi lahko govorila o sebi in *Hla svoje težave. Čkmi skupine so mi vlivali pogum. V tem času se tudi odnosi z možem niso kaj prida spremenili. Možu še vedno nisem zaupala in sem ga le nadzorovala. Sčasoma pa sern spoznala, da sem zdravljenja tudi sama potrebna. Tako sem se začela počasi odpirati pred skupino. Rasla mi je samozavest. Se posebno me je spodbudila pohvala, pa tudi opomini me niso več užalili. Doma se je začelo drugačno življenje. Z možem sva se začela veliko, pogovarjati. Hodili smo na iziete. Z otrokoma sva se veliko več ukvarjala.. Tudi otroka sta pri zdravljenju sodelovala, kolikor je bilo v njuni moči. Z nekaterimi člani skupine smo navezali tesnejše vezi. Tako sva po letu dni uspešno končala zdravljenje v skupini. Za oba je bila to prava šola za življenje, s katero pa še ni bilo konec najinega zdravljenja. Vključila sva se v klub zdravljenih alkoholikov v Gorenji vasi. Tu sem spoznala nove članr, ki so ime li za seboj že vsi po več let uspešne zdržnosti. Rada hodim v klub in sodelujem, kolikor morem. Na koncu bi napisala samo še to, da sva imela z možem pravzaprav veliko srečo, da sva prišla na zdravljenje. Vesela pa sem ».udi, da so bili v delovni organizaciji odločni in nama niso popuščali, ampak so zahtevali le uspešno zdravljenje. To je le ena izmed toliko podobnih zgodb, ki se je na srečo nas vseh dobro iztekla. S. C. Zeleni dolarji pomembnejši od prometne varnosti? Z (zlizanimi) letnimi gumami na zimski cestni ples Kranj, 21. novembra — Pri tehničnem pregledu vozil te odločno zavrnejo, če jim pripelješ avto z zlizanimi gumami. Miličniki te kaznujejo, ko ugotovijo, da je avto »obut« v nasprotju s predpisi... Ko prideš v trgovino te prodajalec že pri vratih odslovi, češ kje pa živiš, na zemlji ah na luni, ko niti tega ne veš, da zimskih gum ni, ker jih gumarska industrija izvaža za zelene dolarje. S hribov že »smrdi« po zimi, sneg bo (je?) pobelil polja, travnike, hribe — in ceste, naše prodajalne z avtomobilskim blagom pa so kaj slabo založene z zimskimi gumami. Da ne bo pomote: trgovci za takšno stanje niso niti malo krivi. Kritika je namenjena proizvajalcem gum — Savi, Tigru, Travalu .... ki spričo »devizne lakote« skušajo čim več izvoziti na Zahod in zaslužiti zelene dolarje; za Jugoslovane pa jim je, kot kaže, prav vseeno, kako se bodo po zasneženih cestah sukali z avtomobili, se zaletavali, ogrožali življenja, povzročali materialno škodo .. . Zdravko Pavlin, poslovodja Savine prodajalne gum na Koroški cesti v Kranju, je dejal: »Položaj je zelo kritičen. Kdor zimskih gum ni nabavil v zgodnji jeseni ali še prej, jih bo zdaj le težko dobil. Na zalog, imamo le nekaj zimskih gum za lado, BMW in za hrošča, nekaj jih bomo še dobili za golfa in za lado; za stoenko, juga in fi-čka pa jih ni in jih bržčas tudi več ne bo. Kamion gum poide v dveli ali treh urah. Ljudje nas kličejo po telefonu iz Ljubljane ali še od dlje, a predno pridejo v Kranj, smo že brez gum. Ko bo zapadel prvi sneg, bo povpraševanje še večje.« V delavnici Jožeta Bolteza na Primskovem, kjer menjavajo avtomobilske gume in perejo vozila, so z gumami dobro založeni. Ne, to ni reklama za tega podjetnega zasebnika, temveč le namig vsem tistim, ki zaman sprašujejo za zimske gume po naših prodajalnah. V petek, ko smo poklicali po telefonu, so jim manjkale gume le za fiat 12 p. V Agrotehniki Gruda v Škofji Loki, so nam povedali, da so dobro založeni s tekočino proti zamrzovanju vjde v hladilniku, da pa imajo na zalogi le dve gumi za lado oziroma za fiat 1300. Jože Fabjan, poslovodja prodajalne Slovenijaavta na Titovi cesti na Jesenicah, je odgovoril kratko in jedrnato: »Za avtomobile, ki so najpogostejši na naših cestah (fičko, stoen-ka, jugo) zimskih gum nimamo, zato pa jih imamo nekaj za lado in za opla. Snežnih verig in tekočine je dovolj.«' V Mercatorjevi prodajalni v Tržiču so nas prepričali, da oskrba z zimskimi gumami le ni tako kritična, kot se je zdelo po obisku v Savini trgovini v Kranju. Poslovodja Joco Kozmanov- ski nam je povedal, da so z zimskimi gumami dobro založeni, nekaj problemov je le pri oskrbi s pl&šči za katrco. Komaj čakajo prvega snega, da bodo utesnjeno trgovino nekoliko spraznili. Resda imajo lastniki avtomobilov možnost, da se spričo pomanjkanja zimskih gum odločijo za letne (radialne), pa vendarle: zimske gume zagotavljajo v zimskih cestnih razmerah boljšo prometno varnost. C. Zaplotnik @®ISIS3WISnGLAS 10. STRAN PRAZNIČNE ČESTITKE TOREK. 25. NOVEMBRAJ986 R A N J KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRANJ, n. sol. o. — TOZD GRADNJE, KRANJ — b. o. — TOZD KOMUNALA, KRANJ — b. o. — TOZD OBRT, KRANJ — b. o. — TOZD OPEKARNE, KRANJ — b. o. — IN DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB KRANJ delovni kolektiv čestita občanom Gorenjske in poslovnim prijateljem za praznik republike — 29. november © GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ TOZD gozdarstvo Škofja Loka, Tržrč in Preddvor, TO kooperantov Škofja Loka, Tržič in Preddvor, TOZD gozdno gradbeništvi, transport in mehanizacija Kranj in z delovno skupnostjo skupnih služb Kranj čestita delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za praznik republike - 29. november. GRADITE HITRO, GRADITE SODOBNO^ GRADITE POCENI -GRADITE Z NAMI — najsodobnejšo strešno kritino iz pravih kanadskih bitumenskih skodel TEGOLA CANADESE — izolacijske materiale — lendapor, novoterm, per-lit, stiropor, tervol — keramične ploščice najboljših jugoslovanskih proizvajalcev — sanitarno keramiko — opaž in furnirane stenske in stropne obloge — ladijski pod — parketi in talne obloge — stavbno pohištvo — gradbeni material — reprodukcijski material za lesno obrt Informacije: po telefonu 26-076 ali 23-949 Trgovina z gradbenim materialom — Kranj VSE ZA GRADNJO OD TEMELJEV DO STREHE boste vedno dobili v LES-NINI, trgovini z gradbenim materialom na Primsko-vem v Kranju, in sicer: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 7. do 17. ure, ob torkih in četrtkih od 7. do 14. ure ter ob sobotah od 7. do 12. ure. OBČANOM GORENJSKE ČESTITAMO za praznik republike - 29. november r OPTIKA VERVEGA NEVENKA Tavčarjeva 1, Kranj tel.:24-274 (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. Cenjenim strankam in občanom Gorenjske iskreno čestita za praznik republike - 29. november SERVISNO PODJETJE KRANJ Tavčarjeva 45 Delovne enote: — mizarska — ključavničarska — slikopleskarska — gradbena — krovsko-kleparska — električarska — vodoinstalaterska in centralno ogrevanje GRADITELJI, VSEGA TUDI NE MORETE NAREDITI SAMI! Na voljo smo vam s strokovnimi gradbenimi, fasaderski-mi, tesarskimi, krovsko-kleparskimi, inštalaterskimi, pleskarskimi, tlakovskimi, mizarskimi in ključavničarskimi uslugami. Prevzamemo tudi kompletno izvedbo objekta. Ste se odločili za preureditev podstrešja v bivalne prostore? Zaupajte jo nam, saj imamo tudi v tem bogate izkušnje! Oglasite se, pripravili vam bomo konkurenčno ponudbo! Informacije po tel.: 21-282. Čestita občanom in poslovnim prijateljem za praznik republike — 29. november ZCP, CESTNO PODJETJE KRANJ KRANJ, JEZERSKA C. 20 • TEL. 26 861 TOZD VZDRŽEVANJE IN VARSTVO CEST, TOZD GRADNJE, DSSS DO Upravljamo, vzdržujemo, rekonstruiramo in gradimo ceste. Poleg tega opravljamo tudi druga dela nizkih gradenj ter nudimo gramozne in kamenite materiale. Čestitamo za praznik republike — 29. november AGR0C00P - AIK NOVI SAD z enotami: TOZD NEOPLANTA TOZD FARMACOOP TOZD AGROMA - FUTOG TOZD KULPiN - N. SAD čestitamo občanom Gorenjske in poslovnim prijateljem za praznik republike — 29. november v skladišču v Kranju, Cesta Staneta Žagarja 51, (tel.: 064/25 - 268 in 064/25-267) nudimo: sveže meso. mesne izdelke, mesne konzerve, sveža jajca in perutnino, čips in vse vrtne začimb, konzervirano sadje in zelenjavo. Vodnogospodarsko podjetje Kranj Ul. Mirka Vadnova 5, Kranj IZVAJAMO: vodnogradbena dela, regulacije vodotokov, obalne protierozijske zaščite, vodnogospodarske objekte, zemeljska dela, strojna in minerska dela ter druga dela z področja nizkih gradenj čestitamo občanom Gorenjske za praznik republike 29. november KOVINSKO PODJETJE KRANJ Šuceva 27 Delovni kolektiv čestita občanom in poslovnim prijateljem za dan republike — 29. november ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE Kranj, Koroška c. 53 čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za praznik republike Projektira in instalira vsa elektromontažna dela jakega in šibkega toka Izdeluje el. razdelilce serijsko in po naročilu, opremlja obdelovalne in druge naprave Prodaja elektrotehnični material na debelo in drobno Servisira izdelke priznanih firm: ISKRA, Ei, Riz, Elind, Ca-jevec, Grundig in Sever PROJEKTIRA • PROIZVAJA • INSTALIRA • PRODAJA • SERVISIRA KUNSTELJ-PURGAR BOGOMILA frizerski salon, Kranj, Prešernova 4 Cenjenim strankam in drugim občanom čestitamo za praznik republike — 29. november GORENJSKI ZDRAVSTVENI CENTER KRANJ S TEMELJNIMI ORGANIZACIJAMI Zdravstveni dom Bled, Bohinj, Jesenice, Kranj, Obratne ambulante Železarna Jesenice, Radovljica, Škofja Loka, Tržič, Socialna medicina in higiena Gorenjske, Zobna poliklinika Kranj Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj, Bolnišnica Jesenice, Psihiatrična bolnica Begunje in Gorenjske lekarne Kranj čestita občanom za praznik republike — 29. november Zlatarska delavnica Levičnik Živko Kranj, Maistrov trg 9 (nasproti Delikatese) Cenjenim strankam in občanom Gorenjske čestita za praznik republike — 29. november * * * * * * * * * * * * * * * * * ZLATARNA Goldie MODERNE POROČNE PRSTANE-PRSTANE S KAMNI - OGRLICE -VERIŽICE - DOBITE V ZLATARNI GOLDIE NOVI TRGOVSKI CENTER V RADOVLJICI, CANKARJEVA 70 Ob prazniku republike čestitamo delovnim ljudem in se priporočamo j ! ** ********** TOREK, 25. NOVEMBRA 1986 PRAZNIČNE ČESTITKE 11. STRAN ®Q)IS®SS5©ISEGLAS c^coooooooooooooooooooooocooo sozd moda o 0 A o m t C C C C C C c ft O Prodajalne v Kranju, Škofji Loki, £ Kamniku in na Jesenicah KRANJ O O o o o o o o o o o o o o C Čestitamo delovnim ljudem in našim zvestim kupcem za ^ O Praznik republike ter vas vabimo, da obiščete naše dobro ^ C založene trgovine. O ŽITO Ljubljana TOZD Triglav - Gorenjka Proizvodnja pekarskih in konditorskih izdelkov Lesce TOZD Pekarna Kranj proizvodnja pekarskih ■zdelkov 2A DAN REPUBLIKE ČESTITAMO DELOVNIM LJUDEM 'N POSLOVNIM PRIJATELJEM Slovenske železarne tovarna vijakov plamen kropa ZA PRAZNIK REPUBLIKE - 29. NOVEMBER -čestitamo delovnim ljudem in poslovnim prijateljem KOMUNALNO PODJETJE [Vodovod po. KRANJ Plovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan republike — 29. november ^Porabnikom naših storitev se priporočamo za nadaljnje ^delovanje gozdno gospodarstvo bled, n. sol. o. &'ed. Ljubljanska 19 dir. 77-257 h. c. 77-361 - 364 te'egram: GG Bled, poštni predal 42 9°spodari z gozdovi, proizvaja in prodaja različne vrste °kroglega lesa, izdeluje kvaliteten okrogli les po posebnih Naročilih, pripravlja rezonančni les, nudi prevozniške usluge *a prevoz lesa in popravlja gozdarske stroje in naprave. DELAVCEM, KMETOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE - 29. NOVEMBER domplan Kranj Cesta JLA 14, telefon: 24-440,21-875 urbanizem, stavbna zemljišča, investitorski inženiring in stanovanjsko poslovanje št. žiro računa 51500-601-10579 Delovnim ljudem in občanom občine Kranj čestitamo za praznik republike — 29. november — delavci DO DOMPLAN Kranj Z izpolnjevanjem nalog, ki jih prevzemamo, bomo tudi v bodoče zadovoljevali interese delovnih ljudi. Obrtno grafično podjetje Knjigoveznica Radovljica KOLEKTIV ČESTITA OBČANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA PRAZNIK REPUBLIKE mira Radovljica stavbno in pohištveno mizarstvo Radovljica, Šercerjeva 22, tel. 064/75 - 036 Delovnim ljudem čestitamo za dan republike KART0NAŽNA TOVARNA LJUBLJANA n. sol. o. TOZD JELPLAST Kamna gorica Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik republike Ob jubileju, 30 — letnici obstoja kolektiva, delavci UK0 Kropa čestitamo delovnim ljudem za praznik republike Slovenske železarne VERIGA LESCE 1 n. sol. o. JUGOSLAVIJA Tovarna verig, vijakov, odkovkov, orodij, pnevmatsko - hidravličnih naprav, industrijske opreme in meril ISKRENE ČESTITKE ZA DAN REPUBLIKE — 29. NOVEMBER \ V/ • Delovna organizacija želi občanom in poslovnim partnerjem v prihodnje veliko poslovnih uspehov. S- Modno ČEVLJARSTVO kcin Kranj, Partizanska 5 čestita cenjenim strankam in občanom Gorenjske za praznik republike — 29. november Priporoča se s kvalitetno izdelavo vsakovrstne obutve in obutve za kolesarje ter prosti čas (superge). V naši trgovini v Kranju, Maistrov trg (nasproti Delikatese), nudimo obutev iz pravega usnja. Kvalitetna izdelava — ugodne cene. Trgovina je odprta od 8. do 12. ure in od 14.30 do 18.30, ob sobotah od 8. do 13. ure. industniir, Vabimo vas, da obiščete naš salon pohištva v Železnikih. Okrepčevalnica ČEBELICA Linhartov trg, Radovljica Vsem svojim gostom, delovnim lju dem in občanom Gorenjske čestita za dan republike. ®®®®SSJJg]EnGJLAS 12. STRAN PRAZNIČNE ČESTITKE SOZD Mercator n. sub. o. kmetijsko gozdarska zadruga MERCATOR — SORA p. o. 64226 ŽIRI Delovnim ljudem, poslovnim prijateljem, odjemalcem, potrošnikom in kooperantom čestitamo za dan republike — 29. november ODEJA sr je v Jugoslaviji največje industrijsko podjetje, specializirano za izdelovanje prešite posteljnine. S svojim pestrim iz»o in odlično kvaliteto sodi v sam vrh ponudnikov tovrs proizvodov. - PREŠITE ODEJE - OKRASNA PREGRINJALA - NADVLOŽKI - VZGLAVNIKI - SPALNE VREČE so izdelani iz najraznovrstnejših tkanin modernih barv in vzorcev ter polnjeni s finimi, rahlo kodranimi sintetičnimi ali volnenimi vlakni. Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestita za dan republike — 29. november. Kemična čistilnica in pralnica <3i6tca Škofja Loka p. o. Spodnji trg 27 tel.: 064/60 - 317 Iskrene čestitke delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za praznik republike — 29. november PETROL DO TRGOVINA LJUBLJANA TOZD TRGOVINA KRANJ Staneta Žagarja 30 Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan republike bombažna predilnica in tkalnica tržič Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan republike Obiščite našo tovarniško prodajalno v trgovskem centru Deteljica v Bistrici pri Tržiču OBLAČILA žič Delovnim ljudem in poslovnim sodelavcem čestitamo za dan republike Obiščite našo tovarniško trgovino v trgovskem centru Deteljica v Bistrici pri Tržiču opT TRŽIČ Obrtno podjetje Tržič, p. o. Telefon 50 - 774, 50 - 765, 50 - 760 Mizarstvo, zidarstvo, tesarstvo, steklarstvo, slikarstvo, pleskarstvo, črkoslikarstvo, polaganje vseh vrst podov, izdelovanje lesne galanterije Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan republike TIK0 TRŽIČ Tržiško podjetje industrijske kovinske opreme PROIZVODNJA STROJEV IN NAPRAV ZA ČEVLJARSKO INDUSTRIJO Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan republike KART0NAŽNA TOVARNA LJUBLJANA TOZD LEPENKA TRŽIČ čestita delovnim ljudem ob dnevu republike ROG TOZD CEVARNA Retnje 1/a, Križe tel.57-010 Delovnim ljudem in poslovnim sodelavcem čestitamo # dan republike UJLU KOMUNALNO PODJETJE TRŽIČ, p. o. Pristava 80 Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo # dan republike Idr uz Ena /es/ta industrija Tržit Občanom, delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan republike Obiščite naš salon pohištva v trgovske1*1 centru DETELJICA v Bistrici pri Tržiču tržiška tovarna kos in srp^ tržič Cankarjeva 9 Telefon: 50-451, 50-462 Telex: 34653 Tekoči račun: 51520-601-11277 Čestitamo delovnim ljudem in poslovnim sodelavcem & dan republike .25. NOVEMBRA 1986 ČESTITKE OBVESTILA, OGLASI 13. stran (mmmmMCSJis JELOVICA ,esna industrija Škofja Loka 10% NOVOLETNI POPUST °d 25. novembra 1986 do 15. januarja 1987 2a stavbno pohištvo JELOVICA |T okna JELOBOR U (vezana okna, nezasteklena ali zaste-K|ena) " °kna TERMOTON (s termoizolacijskim steklom) ^ senčila (polkna, rolete) notranja vrata (furnirana — hrast, mahagoni) ^ vhodna in garažna vrata (s steklom ali polna) ~~ stropne in stenske obloge (smreka, bor) 29 opuščeni program oken JEL0B0R T - POPUST 20% *a stavbno pohištvo in lesne obloge pri nakupu nad določe- n° dednostjo brezplačna dostava do doma (do 100 km) j^Pcu nudimo vgraditev stavbnega pohištva (FCO monta-I °b določenih pogojih. cl,dite v našo poslovalnico na Trati pri Škofji Loki, Kidričeva te'- (064) 61-361, 61-185 plovni čas: vsak dan od 7. do 15. ure, ob sobo-'ah od 7. do 12. ure. sozd zgp giposs ljubljana SGP GRADBINEC KRANJ n.sol.o. Kolektiv splošnega gradbenega podjetja Gradbinec Kranj čestita občanom in poslovnim prijateljem za dan republike ALPETOUR Sestavljena organizacija združenega dela Škofja Loka delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan republike — 29. november OČESNA OPTIKA MARIBOR Delovni čas: od 8 do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure Telefon 22-196 PREGLED VIDA: v ponedeljek, torek in sredo od 14. do 15. ure V ORDINACIJI V SERVISU Optični servis Kranj — JLA 1 (nasproti porodnišnice) Čestitamo za dan republike 2 notei9T KEMIČNA TOVARNA PODNART - p. o. Podnart Odbor za medsebojna delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. KV STRUGAR Pogoji: III. ali IV. stopnja izobrazbe ustrezne smeri in leto delovnih izkušenj. 2. SKLADIŠČNIK - odpremljevalec Pogoji: III. ali IV. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne smeri, eno leto delovnih izkušenj na področju skladiščenja in zaželena tečaja iz varstva pri delu in za voznika viličarja 3. ClSTILKA Pogoji: usposabljanje z delom Delo združujemo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo vloge z ustreznimi dokazili v 15 dneh po objavi na naslov: KEMIČNA TOVARNA PODNART — p. o., splošna služba, 64244 Podnart. c OC OOOOOOO OOOOOOOOOOO 0000000 Pričakuje vas MLADINSKI SALON q Titov trg 7 O ,«II. nadstropje O OBLAČILA ZA VAS -**A MLADE PO SRCU r> 5COOOOOOO0OOO0OO0OOOOOO0OC i * Zveza telesnokulturnih organizacij občine Jesenice — Komisija za kadrovska vprašanja, odlikovanja in priznanja razpisuje prosta dela in naloge STROKOVNI DELAVEC TURNE DEJAVNOSTI ORGANIZATOR TELESNOKUL- Poleg splošnih, z zakonom o združenem delu določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: visoka ali višješolska izobrazba telesnokulturne smeri in 2 oziroma 3 leta delovnih izkušenj. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Zveza telesnokulturnih organizacij — Komisija za kadrovska vprašanja, odlikovanja in priznanja, 64270 Jesenice, Ledarska 4. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po poteku razpisnega roka. OBVESTILO Obveščamo občane, da upravni organi Skupščine občine Radovljica zaradi selitve v prenovljene poslovne prostore ČEBELICE na Gorenjski cesti št. 18, ne bodo poslovali za stranke: — Geodetska uprava in premoženjsko pravna služba v torek, sredo, četrtek in petek, 25., 26., 27. in 28. novembra 1986, — Komite za družbene dejavnosti in občo upravo v sredo, četrtek in petek, 26., 27. in 28. novembra 1986, — Sekretariat za notranje zadeve v sredo, 26. novembra, od 14. ure dalje ter četrte a in petek, 27. in 28. novembra, 1986 Vsi upravni organi Skupščine občine Radovljica bodo v petek, 28. novembra 1986, za stranke poslovali le do 11.45. Z 2. decembrom 1986 Sekretariat za notranje zadeve, Geodetska uprava, premoženjsko-pravna služba in Komite za družbene dejavnosti in občo upravo poslujejo v Čebelici, Radovljica, Gorenjska cesta št. 18. OBČINA KRANJ Splošne službe Upravni organi in strokovne službe OBVEŠČAJO občane, da bodo uradne ure v petek, 28. novembra 1986, samo do 13, ure. saua Uroro industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov, n o sol o 640Cj Kranj, Škofjeloška c. 6, Jugoslavija Sava Kranj dodaja k oglasu z dne 21. novembra 1986, da zaposli takoj ali po dogovoru za nadaljnjo izgradnjo informacijskega sistema v službi kontrole kakovosti za področje izdelave avtomobilske pnevmatike - DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA TEHNIČNE USMERITVE ali - DIPLOMIRANEGA ORGANIZATORJA DELA -računalniška smer (g®IEIlSHJSISIIGLAS 14. STRAN OBVESTILA, OGLASI TOREK, 25. NOVEMBRA1986 Mladinska knjiga Kranj OBIŠČITE NAS V PRENOVLJENI KNJIGARNI IN PAPIRNICI na Maistrovem trgu 1 v središču Kranja Slovesna otvoritev lepših in sodobnejših prostorov, v katerih se boste bolje počutili tudi vi, bo v petek, 28. novembra 1986, ob 9. uri. ALPETOUR HOTELI SIMONOV ZALIV -IZOLA tel. 066/62-221 Preživite praznične dni pri nas! Za 29. november smo pripravili tridnevne pakete po ugodni ceni 16.000 din. Uporabljanje plavalnega bazena z ogrevano morsko vodo je vključeno v ceno. Pokličite, pričakujemo vas! Delovna skupnost skupnih služb Tovarne obutve Peko n. sol. o. Tržič objavlja na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja v razvojno—pripravljalnem sektorju dela in naloge VODENJE TISKARNE Pogoji: — grafični tehnik in 2 leti delovnih izkušenj v tiskarni posebne zahteve: — sposobnost sodelovanja — samostojnost pri delu — sposobnost vodenja in organiziranja — sposobnost logičnega mišljenja — interes za raziskovalno delo — trimesečno poskusno delo Kandidati naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Tovarna obutve PEKO Tržič Združena lesna industrija ZLIT Tržič, Ste Marie aux Mineš 9, Tržič Razpisna komisija delovne organizacije razpisuje imenovanje individualnega poslovodnega organa DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE Lahko je imenovana oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje: — da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakonom in družbenim dogovorom o izpolnjevanju kadrovske politike v občini Tržič — da ima višjo šolsko izobrazbo lesno—gozdarske, ekonomske ali pravne smeri — da ima pet let delovnih izkušenj na odgovornih delih — da vsaj pasivno zna enega od svetovnih jezikov. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi tega razpisa na naslov: Združena lesna industrija Tržič, Ste Marie aux Mineš 9, Tržič, z oznako za »RAZPISNO KOMISIJO« DO. O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. LESNINA, proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki, pohištvom in gradbenim materialom, n. sol. o., Ljubljana, Parmova 53 Komisija za delovna razmerja TOZD NOTRANJA TRGOVINA, PRODAJNA MREŽA Ljubljana, n. sub. o., Ljubljana, Parmova 53 objavlja prosta dela in naloge za potrebe PE LESNINA KRANJ, Mirka Vadnova 7 MIZARJA - SERVISANTA Pogoji: skrajšani program srednjega usmerjenega izobraževanja (IV. ali III. stopnja) — lesar širokega profila, lesar, 1 leto delovnih izkušenj, šoferski izpit B kategorije Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in dvomesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: LESNINA Ljubljana, kadrovsko splošni sektor, Ljubljana, Parmova 53. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po sklepu pristojnega samoupravnega organa. Socialistična republika Slovenija REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO LJUBLJANA Župančičeva ulica 3, p. p. 644, tel.: 223-112 Razpisna komisija objavlja naslednja prosta dela in naloge v Republiškem centru za obrambno usposabljanje v Poljčah pri Begunjah: 1. POMOČNIKA NAČELNIKA ZA STROKOVNO IZOBRAŽEVALNE ZADEVE 2. VODJE SEMINARJA ZA OBRAMBNE PRIPRAVE 3. STROJEPISKE 4. SNAŽILKE 5. MATERIALNO-FINANCNEGA KNJIGOVODJE IN BLAGAJNIKA — za določen čas Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, moraj o kandidati izpolnjevati še naslednje: pod 1.: visoka strokovna izobrazba pedagoške, sociološke, politološke, obramboslovne ali vojaške smeri in 5 let delovnih izkušenj pod 2.: visoka strokovna izobrazba vojaške, obramboslovne, ekonomske ali organizacijske smeri in 5 let delovnih izkušenj pod 3.: srednja strokovna izobrazba upravno—administrativne smeri in 6 mesecev delovnih izkušenj pod 4.: osnovna šola pod 5..srednja strokovna izobrazba ekonomske ali upravno—administrativne smeri in 2 leti delovnih izkušenj Za objavljena dela in naloge pod točkama 1 in 2 bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in s trimesečnim poskusnim delom, za dela in naloge pod točko 3 za nedoločen čas s polnim delovnim časom in dvomesečnim poskusnim delom, za dela in naloge pod točko 4 za nedoločen čas s polnim delovnim časom ter enomesečnim poskusnim delom, za dela in naloge pod točko 5 za določen čas (do prihoda delavke s porodniškega dopusta) s polnim delovnim časom in dvomesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pdgojev oglasa ter življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Republiški sekreteriat za ljudsko obrambo, Zupančičeva 3, Ljubljana. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku roka za prijave. KOM PAS JUGOSLAVIJA Turistična in gostinska delovna orgnizacija KOMPAS JUGOSLAVIJA, temeljna organizacija Hoteli Kompas Kranjska go- razpisuje na podlagi 113. in 114. člena statuta temeljne organizacije Hoteli Kompas Kranjska gora in sklepa delavskega sveta naslednja dela in naloge za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: VODJE POSLOVNE ENOTE HOTEI.A KOMPAS Pogoji: VI. stopnja zahtevnosti — ekonomske, upravne ali gostinsko — turistične smeri, dve leti ustreznih delovnih izkušenj, pasivno znanje enega tujega jezika Kandidat bo izbran za štiri leta. Kandidate prosimo, naj v pisnih prijavah opišejo dosedanje delo in družbenopolitične aktivnosti ter predložijo dokazila o izpolnjevanju navedenih pogojev. Na ovojnico naj kandidati pripišejo oznako »za razpisno komisijo delavskega sveta« in prijave pošljejo v 8 dneh na naslov: Hoteli Kompas Kranjska gora, 64280 Kranjska gora, Borovška 10. SOZD ALPETOUR DO Gostinstvo Škofja Loka TOZD Hoteli Bohinj Komisija za medsebojna delovna razmerja objavlja naslednja dela in naloge: PRODAJNEGA REFERENTA ZA TUJI TRG za nedoločen čas, poskusno delo 2 meseca Pogoji: višja šola ustrezne jezikovne smeri, 1 leto delovnih izkušenj in aktivno znanje dveh tujih jezikov. Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Alpetou Hoteli Bohinj, Ribčev laz 50, 64265 Bohinjsko jezero SŽ - TOVARNA VIJAKOV PLEMEN KROPA p. o. Kadrovska komisija na podlagi 29. člena pravilnika o medsebojnih delovnih razmerjih objavlja naslednja prosta dela in naloge: POMOČNIK VODJE VZDRŽEVANJA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — končana VI. stopnja strojne ali organizacijske smeri, 4 leta delovnih izkušenj v kovinsko predelovalni industrji. znanje tujega jezika (nemščina ali angleščina) in opravljen preizkus znanja iz varstva pri delu. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj prijave z dolazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi v kadrovsko službo DO. Izbira kandidatov bo opravljena v 15 dneh po preteku razpisnega roka. Kandidati bodo o njej pisno obveščeni. Združena lesna industrija ZLIT, Tržič, Ste Marie aux Mineš 9, Tržič Razpisna komisija delovne organizacije razpisuje imenovanje delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za opravljanje del in nalog so: 1. VODJA TEHNIČNEGA SEKTORJA — visoka strokovna izobrazba lesno—gozdarske smeri in tri leta ustrezne prakse oziroma delovnih izkušenj — višješolska izobrazba lesno—gozdarske smeri in pet let delovih izkušenj — organizacijske sposobnosti za vodenje 2. VODJA KOMERCIALNEGA SEKTORJA — visoka strokovna izobrazba komercialne ali ekonomske smeri in tri leta ustrezne prakse oziroma delovnih izkU' šenj — višja izobrazba komercialne ali ekonomske smeri in pet let delovnih izkušenj oziroma ustrezne prakse — organizacijske sposobnosti za vodenje 3. VODJA RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA — visoka izobrazba ekonomske smeri in tri leta delovnih iz' kušenj oziroma ustrezne prakse — višješolska izobrazba ekonomske smeri in pet let delovnih izkušenj oziroma ustrezne prakse — organizacijske sposobnosti za vodenje. 4. VODJA SPLOŠNEGA SEKTORJA — visoka strokovna izobrazba pravne, upravne, ekonomske, komercialne ali organizacijske smeri in tri leta delovnih izkušenj ali ustrezne prakse — višja šolska izobrazba pravne, upravne, ekonomske, komercialne ali organizacijske smeri in pet let delovnih izkU' šenj ali ustrezne prakse — organizacijske sposobnosti za vodenje 5. VODJA PROIZVODNE ENOTE POHIŠTVO S TAPETNI' ŠTVOM IN PRODAJALNO: — višja šolska izobrazba lesno—gozdarske smeri in tri leta delovnih izkušenj oziroma ustrezne prakse — srednja šolska izobrazba lesno—gozdarske smeri in pet let delovnih izkušenj oziroma ustrezne prakse — organizacijske sposobnosti za vodenje 6. VODJA PROIZVODNE ENOTE LESNA PREDELAVA Z ŽAGO — visoka izobrazba lesno—gozdarske smeri in tri leta istre-■ne prakse oziroma delovnih izkušenj — višješolska izobrazba lesno—gozdarske smeri in pet let delovnih izkušenj oziroma ustrezne prakse — organizacijska sposobnost za vodenje Delavci za opravljanje del in nalog s posebnimi pooblastili i«1 odgovornostmi morajo izpolnjevati tudi splošne pogoje z* sklenitev delovnega razmerja in zadovoljevati kriterije družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini Tržič. Delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi se imenujejo za štiri leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in opisom delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Združena lesna industrija Tržič, Ste Marie aux Mineš 9, Tržič z oznako za »RAZPISNO KOMISIJO«DO» O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30 dneh p° končanem zbiranju prijav. IJTOEK. 25. NOVEMBRA 1986 MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OSMRTNICE is. stran mmmm^L&jis 8BIARSTV0 »CETINSKI« - RAK GOJKA . Kranj, Cesta Staneta Žagarja 5, na dvorišču (za nebotičnikom) — nudimo vse vrste krznarskih storitev po najnovejši modi, — priporočamo se za nadaljnje zaupanje. Delovni čas: od 8. do 12. ure, Popoldne od 16. do 18. ure, vsako drugo soboto v Mesecu od 8. do 12. ure. Cenjenim strankam in občanom Gorenjske čestitamo za praznik - 29. november. frlALI OGIASI ««i:27 960 j^tati.iiiojl , prodam pevsko OZVOČENJE znam-«Tonex (2x100W), cena 12 SM. In-rrT1acije na tel.. 49-022 popoldne __ 19589 5S|^dom..črno-bel TELEVIZOR, cena "udi Dovžan, Sp. Duplje 41 19545 blaga. 19590 STrSj^" singer ŠI ^ei/rvJiv 23 vse vrste Sr-l5§l)558-130 n0v° am barvni TV philips, 42 cm, l*l'(ncn daljinsko vodenje ^^i^-u^_19591 r6E^no Prodam TRAKTOR FIAT Sto-19622 5UgL= 89-126 J)T7ADjOKASETOFON Prr>n* z d'9'talno i f§52! Tel: 28 630 •^23-414 hitachi, deklariran, 19623 GLASBENI CENTER. 19603 ^arstvo in pr°*iliranje lesa °VSENIK ALOJZ jrani- e*erska cesta 108 c le,-: (064) 35-770 Jedimo več vrst ogledal, garderobne stene, mizice, otne letve ter več vrst jasnih letev za ^kviranje slik in ^belinov. e Priporočamo! prodam %elj^.SNEŽNE VERIGE za fička. P^i^ddvor_19595 t*t-or™ metrska hrastova DRVA ^g^L- 19596 ^enr,?^ l,toželezno KAD, 170 cm p^Ig^Puštal 59, Sk. Loka 1959: ^1 fSl? nerabljen ^S?4l24-032 coroda " 9597 PIANINO. 19598 rv ttl_1|r*? 'ažji GUMIVOZ, KOSILNI- ^^Apai ? za zetor 2511 in fačni KALNIK Skodler, Podbrezje 25 žTlo--1__19599 r° Bui^lprodam novo' do|g° m°- ^d ir ^° plašč Vsak dan popold K:,. (-'° U! ''"I 41 0// 19600 !59Jo,GoinjPrm kostanJevih DRV Za .PTodf^-_19601 ^!i?7 3??n 9 lobok otroški VOŽTČEJČ __19602 r>EK t!T kombin'ran peg otroški VO ^8nT,no modre barve Jagodic, U^-SgggP 37. Kranj 19624 >A 4n"° Pr°dam 150 kosov POROLI 1 Janez Mali, Golnik 38. 269 ali 368 19625 ^9Uhi!m 2750- 'etnik 76. Slatna 6, P^______19270 a|i?aH^ Z 101. karambolirano, celo ye|e Kovač, Savska 60, Kranj p^r—— 19305 U m 2 101 po del.h Puštal 66 Šk 19423 a ^0 u?° Drodam dobro ohranjeno 4: Kod' ",k 79 Ogled v večernih urah ^^raajCerklje Prodam FIAT 850 sport kupe, ka-ramboliran, celega ali po delih, motor nepoškodovan. Jože Gričar, Blaževa 10, Šk. Loka_19560 Poceni prodam dobro ohranjen 125 PZ. Zgoša 69, Begunje_19561 Prodam 4 nova aluminijasta PLATIŠČA s plašči in zračnicami ter pred nji amortizer za golfa. Tel.: 23-901 _19562 Za LADO 1200 SL prodam nove zad-nje blatnike in prage. Golnik 46 19563 Prodam avto ZASTAVA 101 C, letnik 81, 51.000 km. Brenkuš. Tel.: 28-861, int.: 22-44 _19564 Prodam karambolirano DIANO. Na-slov v oglasnem oddelku._19565 Prodam Z 101, letnik 80, generalno obnovljen, 63.000 km, garažiran. Ogled po 15. uri. Jože Mlakaj, Mošnje 43, Podvin. Tel.: 79-946_19566 Prodam Z 750 LE, letnik 85, odlično ohranjen, 12.000 km. Tel.: (064) 69-840 _19567 Prodam FORD escort, letnik 72, registriran do septembra 87. Nace Ver-bič, Cesta 4. julija 57, Bistrica pri Tržiču_19568 Prodam R 4 GTL, letnik 84. Srečo Kopač. Mošnje 37/a, Radovljica 19569 Poceni prodam CITROEN GS 1.2, neregistriran, v voznem stanju, letnik 76. Bešter, Lipnica pri Kropi, nova hiša. Tel.: 79-479_19570 Prodam TORY motor. Ciril Bizjak, Bevkova 39, Radovljica__19571 Prodam Z 101 mediteran, letnik 81. Milan Novak, Hrušica 122_19572 Poceni prodam Z 750, starejši letnik, celega ali po delih, registriran do marca 87, potrebno manjše popravilo. Tel.: 50-751_19573 Nujno prodam Z 101 M, letnik 82. Tel.: 33-736 _19574 FORD escort 1300, letnik 73, regi striran do novembra 87 prodam Tel.: 77-945, int. 23 od 20. ure dalje _____19575 CITROEN DS »žaba«, vozen, neregi striran, z novimi gumami, prodam ali menjam za moped Tel: 80-141 19576 Odstopim vrstni red za JUGO 45 A, dobava v 15 dneh. Tel.: (061) 882-251 j_19577 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1979. Ambrožič, Valjavčeva 9, Kranj _ Prodam PRASlCE, težke od 30 200 kg. Blaženka Jesih, Finžgarjeva 9, Javornik 19317 Prodam rjave JARKICE in 20 do 150 kg težke PRAŠIČE. Jurij Stanonik, Log 9, Šk. Loka_19446 Prodam dva BIKCA. Voklo 32 19578 Prodam 2 težka PRAŠIČA za zakol Peter Dolinar, Sv Duh 47, Šk. Loka _19579 Prodam PRAŠIČA za zakol, težkega od 170 do 200 kg. Podljubelj 91 ali tel: 50-070, od 7. do 13. ure 19580 Prodam tri tedne starega BIKCA Ovsenik, Dvorska vas 20, Begunje 19581 19430 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. La hovče 14, Cerklje_19615 Zamenjam brejo KRAVO za jalovo Apno št. 1, Cerklje _19616 Prodam dva PRAŠIČA, težka po 180 kg, za zakol Dvorje 28, Cerklje _19617 Prodam PRAŠIČA za zakol, težka 200 in 140 kg. Serdnja vas 55, Šenčur _19618 Prodam 110 kg težkega PRAŠIČA. Globočnik, Voglje117_19619 Prodam 7 mesecev brejo KRAVO. Mošnje 5, Radovljica__19620 gradbeni mag. Zelo ugodno prodam odvečni smre kov »POBJON«, 45 m', prva kakovost Seljakovo naselje 53, Kranj (montažno napelje)__19592 Prodam rabljeno strešno OPEKO ŠDičak Podreča4 19593 M JELOVICA Lesna industrija Škofja Loka Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestita za dan republike — 29. november. Ugodno prodam 1500 kosov opečne KRITINE mediteran. Poženec, Tenetiše 41 19594 iian.opffema Prodam tri leta staro sedežno GAR-NITURO Kofce. Tel : 23-907 , 19543 Prodam zamrzovalno SKRINJO 380 I, novo, 10 % ceneje. Tel.: 39-225 _19582 Otroško POSTELJO z jogijem in bla zino prodam za 3,5 SM. Sv. Andrej 3/a, Šk. Loka_19583 Poceni prodam: dobro ohranjen oljni ŠTEDILNIK - PEČ Emo 6 in malo rabljen kot nov 80-litrski električni betonski MEŠALEC Tel : 60-962 19584 Prodam SEDEŽNO GARNITURO, primerno za večjo dnevno sobo Ogled v torej in sredo popoldne. Erika Hočevar, Križe 25 (nad pošto) 19585 Prodam odlično ohranjen ŠTEDILNIK gorenje (2 plin, 2 elektrika) za 55.000 din. Ogled popoldne. Telefon 38-504 19586 Prodam ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektri-ka), dobro ohranjen, in športni VOZI-ČEK peg. Tel.: 75-486_ 19587 Prodam DVOSED in okroglo klubsko MIZICO. Tel.: 61-453 19588 stanovanja Mamica išče STANOVANJE v Šen-čurju, Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku_19609 poseiti Manjše konfortno stanovanje, 82 m2, v Ljubljani, zamenjam za manjšo hišico v zelenem okolju na relaciji Ljubljana —Kranj Šifra: Spomlad 19610 Prodam 1.3 1987 vseljivo pritlično HISO v Novi Gradiški Mali Janez, Golnik 38, tel.. 50-150, int 269 ali 368 19626 Zakaj usoda posega tja, kjer je najmanj zaželjena, vzame ti, kar si imel najraje, in ti dodeli pusto osamljenost, polno spominov (France Prešeren) V S P O IVI I N Minilo je žalostno leto, odkar je kruta usoda mnogo prezgodaj prekinila življenjsko pot MILICI ZALAR Ostala je praznina, ki je ni mogoče zapolniti. Spomin nanjo ostaja živ in ne moremo sprejeti resnice, da je nikoli več ne bo ob nas. Hvala vsem, ki obiskujete njen prerani grob, ga krasite s cvetjem in prižigate sveče. VSI NJENI Sporočamo žalostno vest, da je v 60. letu starosti umrla MARIJA PODJED Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 26. novembra, ob 15. uri na kranjskem pokopališču. Žalujoči: sin z družino in drugo sorodstvo Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju iz finančnega sektorja ŠTEFAN GRUBER roj. 1915 Od njega se bomo poslovili v torek, 25. novembra 1986, ob 16. uri izpred mrliške vežice v Ljubljani, kjer bo pokojni ležal na dan pogreba od 7. ure dalje. Sindikalna organizacija Sava Kranj ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše drage mame, babice, sestre in tete JUSTINE KEJŽAR s zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala pevcem in duhovnikoma. VSEM ISKRENA HVALA VSI NJLNI rapoilifve kupim Gostilna REKAR, Zasavska 13, Kranj, tel.: 25-266, zaposli KV KUHARICO za delo v popoldanskem času. __19457 Dopodlne ali popoldne honorarno zaposlim moškega za sekanje na hidravlični čevljarski štanci. Šifra: Bliži-na Brnika___19458 KV KOVINOSTRUGARJA zaposlim takoj. Strojno ključavničarstvo REPE, Lesce, Rožna dolina 7_19604 Mladim in poštenim osebam z lastnim prevozom nudimo honorarno zaposlitev. PRODAJA KNJIG na področju Slovenije. Šifra: Tudi sobote in nedelje_19605 Sprejmem delo na dom (kakršnoko-li) Šifra: Bagat _ 19606 Mlajša ženska išče redno zaposltiev na domu (šivanje, pletenje, sestavljanje, plastika). Imam lasten prevoz. Ši-fra: Šenčur_ 19607 Takoj zaposlim FR'ZERSKO POMOČNICO z nekajletno prakso. Frizerski salon LILI Šenčur 19608 obči Kupim STANOVANJE v radovljiški )čini. Tel.: 75-446, popoldne 19621 OBVEITIIA Izoliram cevi centralne kurjave in vodovoda z aluminijasto pločevino. Ponudbe na tel.: (061) 216-673 19611 OlTALO Odbor za prireditve pri DPD Svoboda Sfažišče išče narodnozabavni ansambel za silvestrovanje. Tel.: 21-724, v popoldanskem času 19613 PREKLICI Preklicujem besede, ki sem jih izrekla zoper Tometa Josipoviča in Anico Makarič,ker so neresnične. Vida Vuko-vič, Ulica Lojzeta Hrovata 9, Kranj 19614 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, skrbnega očeta, brata, starega očeta, pradeda, strica in tasta JANKA VRTNIKA st. se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, Angeli Repnik, sorodnikom, znancem in prijateljem za vsestransko pomoč, izrečena sožalja, darovane vence, cvetje in denarno pomoč. Posebno se zahvaljujemo dr. Beleharju in sestri Anici za dolgoletno zdravljenje, govornikoma ob odprtem grobu, domačim pevcem in pevcem iz Naklega, upokojencem, praporščakom ter številnim članom domačega in sosednjih gasilskih društev. Zahvala delovnim organizacijam Gradbinec, Komunala-mizarska delavnica, Iskra Kiber-netika, tozda Vzdrževanje in Orodjarna, Rašica iz Gamelj. Zvonarjem in duhovnikoma hvala za lep pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Sp. Brnik, Moste, Vodice, Valburga, Hraše, Kranj, Britof, 10. novembra 1986 ZAHVALA Ob nenadni smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica, tasta in svaka ŠTEFANA LOTRIČA se iskreno zahvaljujemo dr. Habjanu za izreden trud, da bi nam ga ohranil pri življenju, dobrim sosedom za nesebično pomoč, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala delovni organizaciji Ni ko Železniki, njenemu govorniku in pevskemu zboru zu zapete žalostinke. Zahvaljujemo se tudi Lovski družini Selca za lepo organiziran pogreb, množično udeležbo in govorniku pri odprtem grobu. Hvala organizaciji ZB za venec in vsem praporščakom, delovnima organizacijama Alples in Tehtnica Železniki ter OS Blaža Ostrovrharja Škofja Loka za podarjene vence in izrečena sožalja. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Selca, novembra 1986 ZAHVALA Ob smrti našega očeta, deda, pradeda, tasta in strica FRANCA KOZJEKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Obenem se zahvaljujemo tudi zdravstvenemu osebju pnevmološkega oddelka bolnice Golnik za zdravljenje in lajšanje bolečin. Posebna hvala pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za opravljen obred. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kranj, 20. novembra 1986 NOVICE IN DOGODKI Na Krvavcu gradijo gostišče s 60 sedeži in 140 posteljami Francelj, pozen', mi smo pripravljeni! Krvavec, 22. novembra — Naslov je iz televizijske reklame o Krvavcu in najbolj nazorno kaže trenutne razmere v našem zimskošportnem središču. Na Krvavcu so namreč pripravljeni na novo smučarsko sezono, čakajo le še na vsaj pol metra snega, da bodo lahko pognali naprave in uredili smučišča. Z novicami, kakršnimi smo kar pogosto postregli pred leti, da so na Krvavcu postavili novo sedežnico ali speljali novo progo, letos ne bo" nič. Časi so zdaj drugačni, ostanek dohodka je skromnejši, koraki pri nadaljnjem razvoju zimskošport-nega središča počasnejši. Glede na to, da lahko na krvav-ških smučiščih na dan vijuga štiri do pet tisoč smučarjev in da je na smučiščih in ob njih v zasebnih in družbenih hišah vsega šeststo ležišč in petsto gostinskih sedežev, je njihov glavni cilj, da bi povečali prenočitvene zmogljivosti in razširili gostinsko ponudbo. RTC Krvavec se je letos avgusta s pomočjo delovnih organizacij z ljubljansko-kranjskega območja ?2 lotil na Kriški planini gradnje gostišča s 60 sedeži in apartmajev s skupno 140 le- žišči. Stavba bo končana oktobra prihodnje leto. Del zmogljivosti bodo dajali v najem združenemu delu, druge bodo prodajali sami. Kot nam je povedal Franjo Kreačič, direktor RTC Krvavec, bodo hkrati z gostiščem gradili tudi čistilno napravo, na katero bodo »priključili« tudi druge stavbe, ki jih nameravajo postaviti v naslednjih letih" Že prihodnje leto naj bi začeli graditi sprejemni center na Gospinci, v katerem bodo poleg apartmajev in restavracije tudi delavnica, skladišče, servis in shramba smuči, izposojevalnica zimskošportne opreme in drugo. Krvavški žičničarji letos poleti niso držali križem rok. Minirali so skale, pobirali kamenje, zatravljali odprte »rane«, opravljali vzdrževalna dela na strojih in napravah. »Gladili« so predvsem progo od Tihe doline proti Gospinci, na kateri nameravajo v bližnji prihodnosti postaviti naprave za umetno zasne-ževanje. Na Krvavcu bo letos dnevna smučarska karta stala 4000 dinarjev, poldnevna 2800, prav toliko tudi otroška, tedenska bo 19.200 dinarjev in letna 60 tisočakov. Čeprav so karte za občane s (podpovprečnimi mesečnimi dohodki že dokaj drage, se za obisk Krvavca tudi v letošnji zimi ni treba bati. Že predsezonska prodaja kart z 20-od-stotnim popustom na ljubljanskem smučarskem sejmu je pokazala, da so se ljudje pripravljeni prej odreči čemu drugemu kot smučariji. C. Zaplotnik GLASOVA ANKETA Bencinski črpalki na avtocesti Kranj, 24. novembra — V sredo opoldne bodo na avtocesti odprli bencinska servisa Voklo I in Voklo II. Oba imata tudi bifeja. Uradna otvoritev bo na desni črpalki v smeri Kranj—Ljubljana. V Oljarici razmišljajo o predelavi krompirja Poleg olja tudi pomfri? Britof, 20. novembra — V tovarni olja Oljarica v Britof u se bodo v nekaj mesecih odločili, ali se bodo ob proizvodnji jedilnega olja lotili še predelave krompirja v pomfri. V Oljarici so v zadnjih petih letih vložili veliko lastnega denarja v posodobitev in širitev proizvodnih zmogljivosti ter za reševanje ekoloških Dragi naročniki! Dragi bralci! V petek nekateri naročniki in bralci niste dobili Gorenjskega glasa. Enako se je zgodilo v torek in že nekajkrat prej. Upravičeno se jezite, saj ste časopis plačali, radi bi ga prebrali, dobili pa ga niste. Mi se vam opravičujemo, kar pa je seveda le slaba tolažba. Menim pa, da moram povedati, da se v uredništvu zelo trudimo, da bi časopis redno izhajal in da ne bi prihajalo do zamud. To je tudi naša dolžnost, saj smo zato tukaj. Žal pa ni vse odvisno le od nas. Mi časopis napišemo in oblikujemo, tiskajo pa nam ga v tiskarni Ljudske pravice v Ljubljani kjer so stroji že izrabljeni in se pogosto kvarijo. Zato prihaja do zastojev. Če stroj stoji le nekaj ur, Gorenjski glas ne pride pravočasno do pošte in zatem tudi ne do naročnikov in prodajnih mest. Včasih pa kakšen paket ostane tudi na pošti. Vse to seveda vas prav nič ne zanima, ker imate pravico zahtevati, da časopis dobite redno. Tudi mi menimol da je premalo, če se vam opravičujemo. Zato bomo v tiskarni zahtevali, da uredijo tiskanje, ali pa bomo poiskali drugega tiskarja. Pa tudi sami se bomo potrudili, da v domači hiši ne bo prihajalo do zamud. Še enkrat prosimo za razumevanje in upamo, da boste še naprej naši naročniki in bralci, Gorenjski glas pa gost, ki bo redno dvakrat na teden prihajal v vašo hišo. Odgovorna urednica Leopoldina Bogataj problemov. Prihodnje leto bodo končali obnovo rafinerije in se usposobili za dnevno proizvodnjo 110 do 120 ton jedilnega olja; načrtujejo pa, da bodo na trg poslali že 26 tisoč ton olja. Da bi pridobili zemljišče za nadaljnji razvoj, so se lotili tudi gradnje elektrarne in prestavitve toka reke Kokre. Ob razmišljanju, kaj naj bi poleg jedilnega olja še proizvajali, se je pokazalo, da bi lahko predelovali krompir v pomfri. Za to so dobre možnosti. Gorenjska je namreč daleč naokrog poznana po pridelovanju jedilnega krompirja in ima v tej poljščini tudi precejšnje presežke, ki jih zadnje čase vse težje prodaja. Center za razmnoževanje krompirja v Šenčurju bi poskrbel za pridelavo osnovnega semena ustreznih sort. V Šenčurju je tudi skladišče za jedilni krompir, na Trati pri Škofji Loki pa bodo prihodnje leto odprli novo hladilnico, v kateri bodo lahko pomfri tudi zamrznili. Slovenija z Istro in Kvarnerjem je že zdaj pomembno prodajno področje za Oljarico, z gradnjo Mc. Donaldsovih restavracij v Jugoslaviji pa bi se možnosti za prodajo pomfrija še povečale. C. Z. Priznanja učiteljem in vzgojiteljem Tržič, 20. novembra — Na 2. ledni seji skupnosti otroškega varstva so sprejeli pravilnik o podeljevanju nagrad in priznanj prosvetnim delavcem v občini Tržič. Izobraževalna skupnost Tržič in skupnost otroškega varstva Tržič bosta enkrat na leto podelili nagrade in priznanja najzaslužnejšim prosvetnim delavcem v občini z namenom, da spodbudita kreativno in uspešno delo pri usmerjanju, vzgajanju in usposabljanju mladih in tudi za večje aktivno vključevanje pedagoških delavcev na družbenopolitičnem področju. Nagrado in priznanje lahko dobijo prosvetni delavci, ki so zaposleni v osnovnih šolah in varstveno-vzgoj-nih ustanovah v občini Tržič. Pisne predloge za nagrado in priznanja lahko dajo samoupravni organi osnovnih šol in vzgojno-var-stvenih organizacij, družbenopolitične organizacije teh ustanov in Zavod za šolstvo SRS — osnovna enota Kranj. Delegati pa so se na četrtkovi seji zavzeli, da bi razširili krog predlagateljev tudi na svete krajevnih skupnosti, svete staršev po šolah in na društva, da bi predlagali tam, kjer vzgajajo in oblikujejo mlade. D. D. Inovativna dejavnost le tam, kjer so akti zanjo Tržič, novembra — Da ni inovacij, če ni zanje pogojev, v delovnih organizacijah in če ni ustreznih aktov, ugotavljajo tudi v Tržiču. Izkazalo se je, da imajo samoupravne akte za razvoj, spodbujanje in nagrajevanje inovacijske dejavnosti le v 12 delovnih organizacijah, nekaj delovnih organizacij pa ima inovativno dejavnost vključeno v druge samoupravne akto. Lani so tržiški delavci prijavili 79 inovacij, vse so prišle iz delovnih organizacij, kjer imajo urejene akte o l.iovacijah. Člani izvršnega sveta, ki so o tem razpravljali na zadnji seji — podatke so zbrali s posebnim vprašalnikom po delovnih org nizacijah — so se odločno zavzeli, da morajo pravilnike o inovacijah ii ->ti vse delovne organizacije, tudi najmanjše. Majhnost delovne organizacije ne sme in ne more biti izgovor. yy ry VODOVODARJI, KJE STE? - Več kot mesec dni je že, odkar so ljubljanski strokovnjaki očistili Plečnikovega petelina na vrhu Mohorjevega klanca, da je postal spet ves lep in bel, kot bi bil nov. Toda zarjavele cevi odra in umazane deske še vedno oklepajo ta prijetni kranjski vodnjak. Kranjčani se bojimo, da bo, preden bo do konca obdelan, spet ves rjav. Tokrat od cevi. Kot povedo v Zavodu za spomeniško varstvo, čaka vodnjak vodovodarje, da bodo naredili svoje. Vodovodar-ji, pohitite, sicer bo petelin prej pod snegom, preden bo od njega priteklo. Foto: F. Perdan Obrtniku več posluha Škofja Loka, 22. novembra — To soboto zvečer je Obrtno združenje Škofja Loka priredilo v hotelu Transturist obrtniški ples. A ni bil le ples; bila je tudi lepa priložnost, da predsednik skupščine občine Škofja Loka Jože Albreht štirim najzaslužnejšim loškim obrtnikom podeli visoka državna odlikovanja. Franc Šifrar, predsednik Obrtnega združenja Škofja Loka in podpredsednik Zveze obrtnih združenj Slovenije, in Peter Ažman, predsednik delegacije za zbor združenega dela in član skupščine Obrtnega združenja, sta bila odlikovana z redom dela s srebrnim vencem, Janez Šifrer, predsednik športne sekcije pri združenju in član gradbenega odbo* ra, je bil odlikovan z medaljo zasluge za narod, Pavel Peklaj, član izvršnega odbora društva in delegat za Zvezo obrtnih zadrug, pa z medaljo dela. Franc Šifrar, orodjarstvo in predelava plastičnih mas: »Leta 1983 smo organizirali eno največjih razstav loškega obrtništva in od takrat, se mi zdi, gledajo v občini drugače na obrt, od družbenopolitičnih organizacij do skupščine občine in vseh, ki krojijo kreditno politiko v občini. Lani, ob desetletnici društva oziroma kasneje obrtnega združenja, so obrtniki po 500 letih, odkar so začeli s cehi, dobili svoj prvi dom. Zdaj načrtujemo še lokale za deficitarne obrti. Priznanje je še več vredno zato, ker sem obrtnik. Do zdaj je družba gledala na naše delo nespoštljivo, zdaj pa se čutimo enakopravni partnerji, tako v družbi kot v sodelovanju z veliko industrijo. Pove pa tudi, da je človek naredil koristno delo za družbo. Čas za to si vzamemo pri delu, brez vseh nadomestil. Peter Ažman, tlačno livarstvo: »Brez dvoma je odlikovanje velika čast za vsakogar, ki ga dobi. Obrtnik pa ga še težje dobi. Presenečen in zadovoljen sem, vendar bi veliko raje videl, da bi družba več naredila za celoten razvoj obrti. Obrtnik se ne dokazuje le z delom, temveč se moraš bojevati tudi za obstoj obrti, za prostor v okviru združenega dela. Te možnosti so včasih čudne. Formalno je vse v redu, družba izraža podporo vsepovsod, ko pa je treba razvoju pomagati, zmanjka sape in moči. Izvoz je za nas zelo zanimiv in tudi obrtniki se trudimo z njim. Jaz bon imel letos okrog 120 tisoč DM či ga izvoza, za naslednje leto imam sklenjene pogodbe za 600 tisoč DM. Toda za ta izvoz potrebu-jem stroj, ki je vreden 200 tisoč DM. Vendar pri tako velikem izvozu ne vem, kako bom uvozil stroj, vreden 200 tisoč mark. Pravno ni nobene možnosti.« Janez Sifrer, stavbni klepar- »Priznanje mi veliko pomeni. Veliko svoj aga časa porabim za organizacijo, za delo športne sekcije. Zdaj vidim, da vse skupaj le ni bilo za-- stonj. To je zasluga tudi drugih; en sam ne more ničesar narediti. Vesel sem, da je športno udejstvovanje obrtnike tako prevzelo. Kegljajo, igrajo namizni tenis, streljajo, pozimi smučajo, igrajo odbojko. Leto so nas prvi*5 vzeli medse tudi delavci iz tovarn na svoje sindikalne igre. Sodelovali smo v 13 disciplinah. Poznan je tudi loški dvoboj obrtnikov z občinskimi uslužbenci. Že četrto leto tekmujemo za prehodni pokal, zdaj vodij? »občinarji« z 2:1. V šport bi radi privabili čim več obrtnikov in njihovih delavcev. Pavel Peklaj, ključavničar: »Posebno zadovoljstvo ^ prevzame, ko vidim, da zasluge za družbo le niso bile neopaže-ne. Je pa to se-P veda tudi obvez-nost za naprej-Pri obrtnem združenju delam že od vsega začetka; bil sem predsednik ustanovnega odbora društva obrtnikov. Potreba je pokazala, da se moramo združiti in nastopati enotno, kajti le tako lahko kaj dosežemo. Na obrtnika se ne sme gledati le kot na izkoriščevalca. Mi brez dela ne morem0 ustvariti nobene stvari. Brez stroja ne moreš, brez ročnega dela, brez prostorov in brez dobrih pomoč«'' kov tudi n^. Danes pravih vajencev ni več in vse težje bo v delavnice dobiti ljudi, ki bodo sposobni samostojno delati. Morda bomo to v kovinarski stroki še najbolj občutili-« D. Dolenc 40 let zobozdravstva v Kranju — V petek, 21. novembra, je bila v hotelu Creina slovesnost, na kateri sta direktor Zobne poliklinike Kranj Franc Porenta in predsednica sindikalne organizacije Cilka Eržen podelila priznanja ob 40-letnici Zobne poliklinike Kranj. Priznanja so dobili upokojenci in tisti, ki že več kot 35 let združujejo delo na kliniki. Slovesnost je spremljal tudi bogat kulturni program, v katerem so sodelovali pevci ljubljanske opere in savska folklora. — Foto: F. Perdan KERAMIČNE PLOŠČICE L_ SANITARNI MATRR1A1. 1 1 1 1 1 • OPAZI • PARKET 1 I 1 • LADIJSKI POD 11 I ]• BARVE ZA LES in KOVINO LT IN L ... še in še...