Stroka in javnost Leto 1987, kl se počasi izteka, bo v naši družbeno-politični skupnosti ostalo zaznamovano z vrsto polo-mičnih konfrontacij širokega javnega mnenja ter ur-banistične stroke. Najbolj drastično se je ta nespora-zum, lahko bi rekli, kratki stik pokazal ob soglasni zavrnitvi ponujenega osnutka prostorskih ureditve-nih pogojev v zboru krajevnih skupnosti naše občine skupnosti na njegovi predzadnji seji. Tehtne razprave v posameznih krajevnih skupno-stih v središču mesta so vnovič opozorile, da prihaja-jo pred delegate v skupščini urbanistične rešitvo, ki niso do kraja pretehtane, še posebej pa v njih niso razrešena ključna vprašanja obvladovanja pereče prometne in z njo povezana ekološke situacije. K tem do skrajnosti zaskrbljujočim problemom, so se delegati vrnili ob obravnavanju seznama kratko-ročnih sprememb prometnega režima v centru, ko so morali ugotoviti, da za njim žal še ne stojt neka argumentirana prometna projekcija. široka izmenjava mnenj v delegatski skupščini je jasno utemeljila, da bomo morali v prihodnje družbe-nogospodarski razvoj občine in mesta načrtovati mnogo bolj konzistentno, ob upoštevanju prostor-skih in še posebej prometnih pogojev. Izraziti eksten-zivni razmah posameznih upravnih in drugih nego-spodarskih dejavnosti v strogem sredlšču nacionalne prestolnice je bistveno prispeval k današnji situaciji, ki je v prometnem pogledu na meji infarktnega sta-nja, katere posledice čuti predvsem domicilno prebt-valstvo. Ob današnjih, vse bolj omejenih gospodar-skih možnostih je očitno, da z novimi naložbaml v prometno infrastrukturo, poleg tistih, ki se že izva-jajo, v doglednem času ni računati, zato bodo potreb-ni drugi ukrepi za vsaj delno razbremenitev mestnega središča. >. Želeti bi bilo, da bi v prihodnje -stroka- bolj prl-sluhnila razmišljanju Ijudi ter uporabila tiste predlo-ge, ki jih je moč vključiti v celostne razvojne načrte. Užaljeno zapiranje v svoj lastni slonokoščeni stolp, ne bi koristilo. Naša skupna družbena naloga v pri-hodnjem obdobju je tako nadalje razvijati vzdušja odprtega dialoga in dogovorov o najoptimalnejših rešitvah brez prestižnih obremenitev. Prt tem sem globoko prepričan, da je delegatsko javno mnenje ,pripravljeno podpreti tiste razvojne načrte, ki odpira-jo perspektive v tretje tisočletje. Borut Plavšak