Poslovili so se . . . Železo je sekalo v živo zemljo in pripravljalo nova počivališča... ob jamah šolska mladina, učiteljstvo, prijatelji in znanci... mladina poje svojim vzgojiteljem v slovo, učiteljstvo se je poslavljalo z rosnimi očmi od svojih tovarišev, od tovarišic, ki so odšli v kraj, od koder ni vrnitve. Tak je konec vsakega učitelja. Vsak nov grob zaseka tudi v učiteljskih vrstah veliko vrzel, novo rano... Dolga je vrsta teh grobov, velika je bolečina... Vsi Sveti! Kar se rodi, smrti zori! Rodili so se, zoreli v trpljeniu, hodili najtežjo pot in končno podlegli sili, ki ji ne uide nihče .. . neusmiljen zakon prirode ... Prva je legla tovarišica Ivana NeuholdTominčeva. Skromno in osamljeno je živela zadnja leta, neopaženo se je poslovila od življenja. Življenje jo je tlačilo z bridkimi razočaranji.. ., a ona je vztrajala na svojem mestu in je klonila šele pred smrtjo. Stanovsko je bila vedno zavedna, zavzemala se je tudi za vsa današnja ženska stremljenja. Sodelovala je pri ustanovitvi »Učiteljskeaa doma« v Mariboru, »Domu učiteljic« v Ljubl.jani pa je zapustila volilo 20 tisoč dinar.jev. S svojim delom si je postavila najlepši spomenik v srcih vsega učiteljstva. Pokojnica je imela med učenci na Vrhniki v prvem razredu Ivana Cankarja, o katerem je napisala »Spomine«. Na Gorenjskem je legel k večnemu počitku pevec Anton Sepaher. Lepa Gorenjska je izoblikova!a nje-aovo dušo... bil je sonce, njegova beseda toplcrta, ki je ogrela vsakei^a tcvariša in prijatelja. Njegovo' srce je biio zlato, bil je iskren tovariš. Janez Pirnat je umrl istega dne, ko je bil razrešen službe. Smrt ga je oropala lepih c senskih dni, ki bi jih preživel v zasluženem počitku. Tovariš Janez pa ne 'bi počival, on ni poznal brezdelja, saj je bil sin trdnega kmeta in je dobro poznal tegobe kmetiškega življenja. Delal je in še bi delal... zapustil je povsod ljubezen. Premlad je omahnil v grob med hribovskimi kočami pod Bočem tovariš Srečko Sekirnik, mnogo prezgodaj ... Izhajal je iz učiteljske družine: oče in mati, dve sestri in brat so učitelji. Izhajajoč iz takega kroga je dajal za bodočnost najlepše nade in upe. Ljubil je bedo in življenje v revnih kočah, ljubil revne bajtarje. Osabito je mnogo storil za napredek sadjarstva. Posadil in pocepil je na tisoče dreves, ki bodo občanom donašala lep dohodek še tedaj, ko bo njegov spomin že bledel... »Pa to je prekletstvo močnih natur, da ne tožijo, da ne iščejo pomoči. dokler jih ne stre iastna nemoč!« Tako je zapisal tovariš v spomin učitelju Franu Pogačniku. Celo ob slovesu je odšel brez tožbe, brez obdolžitev, češ, vsega je kriva njegova zla usoda. Ko prečitamo njegovo poslovilno pismo, nam leži vsa njegova tragedija na dlani. Zapisal je tole: »Ko delam tužni finale svojega bednega življenja ... Reverendissime, dajte meni cerkveni pogreb kot kristjanu, ker je moja uboga trpinčena pamet kriva temu strahotnemu koraku — moji živci niso več sposobni za pravo misel. Postopek o(bčine proti meni mi je uničil moje poslednje moči in mi strl eksistenco. Povzročitelie bo kaznoval Bog, ker jih bo vedno grizla vest, kaj so učinili proti nneni, mirnemu in tihemu člove- ku ... Trpim že dolgo, a mirno prenašam nesrečno življenjsko pezo ... Moralo je priti, a grozna je odločitev in slovo. ko bi rad še dočakal pokoj, ki me je dosegel prezgodaj ... Končam — ker se mi roka cd razburjenja trese in že čutim bližati ,se zadnjo uro. Odpustite mi vsi, ker odhajam in se poslavliam. Ne morem več...'Z Bogom, ker sem Vas vse imel rad in Vas čislal. Vaš nepozabni Franjo Nesrečnež ...« Težka zemlja ga ne tišči, ker mora biti tako... Tam v ozadju stoji nad gomilo majhna tabla z napisom »Tu počiva borec za napredek šole in učiteljske pravice«. To je tovariš Punčuh Leopold, društven delavec, organizator mnogih mladinskih predstav, vrtnar in sadjar. Umrl je v 82. letu, v starosti, ki jo ne dočaka vsak učitelj. Bodi tudi njemu zemIjica lahka! Lepega zimskega jutra je šel na sprehod tovariš Fran Korbar. Medpotoma se je po govarjal s šolarji, ki so šli v šolo. Prjslovil se je od njih. Ko je vstopil v hišo tik ob šoli, se je zrušil zadet od možganske kapi. Trideset let je deloval v enem kraju in 13 šolnikov je vzgojil. Tovariš Korbar je veroval v poslanstvo učiteljskega poklica. Šola in poklic sta mu bila življenjska vsebina, pravo tovariStvo mu je bila realna dobrina. Pade! ie z nasmehom in s pozdravom šolski mladini.. . Tovariš Mešiček Jože je dočakal 78. leto. Majhen po telesu, a velikan po duši. Povsod delavec na svojem mestu, neomahljiv in zmagovit je nastopal proti narodnim nasprotr.ikom. Vsem- je odpuščal... Ob vznožju Kamniških planin počiva ob ljubljeni materi tovarišica Cilka Steletova. Ko so lansko leto odletele lastovke, je izdihnila ... Dodeljena prosvetnemu oddelku v Ka- mniku, je večkrat doma pozno v noč vršila uradne posle, čeprav je bila z ozirom na svoje duševno in fizično stanje potrebna izdatnega dopusta. Istočasno je morala skrbeti za bolno mater. Prosila je za premestitev na dekliško šolo, kjer bi se med mladino nekoliko razvedrila, a >tega ni dosegla. Odšla je z lastovkami. V bolnici sta preminula po težki bolezni tovarišica Tonica Marakovič in tovariš Grudnik Franc. Tovarišica Tonica je imela vse vrline dobre učiteljice. »Pomlad že prišla bo . ..« so ji peli otroci ob grobu, toda pomladi zanjo ni bilo več, neizmerno telesno trpljenje jo je popolnoma uničilo. Učitelj Grudnik je bil vzoren tovariš in član stanovske organizacije, delal je za napredek šolstva in učiteljskega stanu. Neki tovariš mu je zapisal v spomin »Učitelj - trpin!« Vzgledno stanovsko zavest je pokazala tovarišica Marija Galetova z izdatnim volilom za Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič«. Zavedno tovarišico, ki sniva na ljublianskem polju, bodo ohranili vsi učitelji in učiteljice, posebno pa članstvo UPZ vedno v najiepšem spominu. Sredi dela je omahnil pod obronki Ratitovca tovariš Ferdinand Vuser. S smehom in petjem si je lajšal težo učiteljskega poklica. Sredi dela je vzela bela žena tudi Anico Thurnherjevo. Večina njenega sorodstva je v učiteljskem poklicu. Leta 1914. je začela kot brezplačna volonterka in končala kot dobra učiteljica in vzorna prosvetna delavka. Iz ljubezni do dela samega, iz Ijubezni do lastnega stanu je delala tovarišica Zora Mlekuževa. Po uspešnem delu na Goriškem in v Istri j.e pod silo razmer prišla v Jugoslaviio. Z njo so pokopali stanovsko zavedno učiteljico in vzorno sodelavko v borbi za učiteljske pravice in prizadevanja. Z njo so pokop tudi njeno bol do zasužnjene Primorskc ... Njeno gomilo bomo vedno radi okitili z najlepšim cvetjem. Isto pot je napravila tovarišica Nina Kogojeva. Službovala je v Julij.ski Benečiji, a kot zavedna Slovenka, ki je ljubila svoi narod, je prišla v osvobojeno domovino. toda, žal, neusmiljena smrt jo ie prehitro odtrgala od dela. Na letošnji kraljev rojstni dan smo pokopali tovariša Josipa Turka. Njegova dolgoletna življenjska borba za učiteliske ideale in delo na šolskem polju sta mu ustvarila že v življenju dovolj priznanj. Sreski učiteljski društvi v Novem mestti in Črnomlju sta ga imenovali za svojega častnega člana. za prosvetno delo pa je bil odlikovan z redom sv. Save. Uvrstil se je med grobove tovarišev in tovarišic, ki spe na ljubljanskem pol.iu. Učitelj in znanstvenik je bil tovariš Rajko Justin, ki jc omahnil 19. avgusta t. 1. ria vrhu Triglava. Bil je velik prijatelj narave in raziskovalec naše flore. 73 let je užival kras prirode, 73 let stai1 je omahnil vrhu Trigiava ... čil in zdrav ... Svojo moč je črpal v prirodnih silah. Tovariš Justin se je povzpel s svojim znanjem do kustosa v botaničnem laboratoriju na ljubljanski univerzi. Nekatere cvetice nosijo njegovo ime »JuiStiniana«. Drug za drugim so odhajali... Vsi Sveti... drug za drugim flrihajamo na njihove gomile, da se načrpamo novih moči za delo, da nadaljujemo delo z istim navdušenjem in vztrajnostjo, kakor so delali oni... Poslovili so se ... in vendar so ostali v naših srcih. V naših srcih jim gori večna lučka .. . Vir