DR. ANTON POLENEC
PAJKI IZ MALE HRASTNICE
Da bi se še nadalje seznanjali z živalstvom, posebej s pajki, ki žive na
školjeloškem ozemlju, so bile v letu 1960 postavljene pasti (kozarci z etilenglikolom)
nekaj kilometrov južno o<l Škofje Loke v hrastniški doUni, v Mali
Hrastnici. Za lovišče je bil izbran gozd, ki se razprostira na glinastih karbonskih
skrilavcih ob studencu oziroma poti, ki pelje na Osolnik (si. 1).
Postavljenih je bilo 12 pasti na okoli 500 m^ površine, in sicer tako, da so
bili zajeti vsi različni deli gozda: zelo vlažen mešan iglasti del ob studencu,
zelo senčen umetni smrekov del na desnem bregu ter najbolj svetel mešani
predel, ki leži v bregu nad smrekovim delom gozda. Približno vsakih 14 dni
so bile pasti pregledane; 12. julija, po treh mesecih, pa so bile pobrane. Istočasno
je bilo lovljeno tudi z lovilnico ter z roko, tako v gozdu kot tudi ob robu
gozda, ob studencu in ob poti.
Čeprav so bile pasti nastavljene sorazmerno le kratek čas, se je ujelo
vanje 212 pajkov, med katerimi je bilo doslej ugotovljenih 26 različnih vrst
tako imenovanih terestričnih, na zemlji živečih pajkov. Kot je razvidno iz
naslednjega seznama, so posamezne vrste zastopane v zelo različnem številu.
Kot smo že pri pajčji združbi, asociaciji, iz crngrobskega gozda ugotovili, je
tudi v malohrastniški združbi vodilnih le nekaj vrst, med katerimi pa zopet
samo ena prevladuje. Dobra polovica pa je zastopana le z enim, dvema ali
kvečjemu tremi osebki. (Ko bo dokončno obdelano vse gradivo, bo število prav
teh slednjih še naraslo.) Zaradi
že znanih izsledkov glede
pajčjih združb pa lahko sklepamo,
da bi se prav število
posamič zastopanih vrst še
povečalo, če bi bile pasti nastavljene
vse leto, medtem ko
bi se število vodilnih vrst ne
dvignilo, le njihov vrstni red
bi se še bolje izoblikoval. Pomladanski
meseci april, maj,
junij in še deloma julij sodijo,
kar zadeva življenjske pogoje,
med najugodnejše in prav tedaj
svatujejo, se razmnožujejo
v glavnem tudi vodilne vrste,
f'-' , V pasti ujete vrste (prva
Mali Hrastnici, kjer so bile nastav- v, -n . , . \
ijenp pasti stevilka samci, druga samice):
Pogled na iglasti gozd v
184
• | i . - ^ T y - : _ * .
Tegenaria luxurians Kulczynski . 3 6 + 5
Harpactes lepidus C. L. Koch . . . 22 -f 11
Coelotes inermis L. Koch 22 + 4
Amaurobius obustus L. Koch . . 1 9 +1
Trochosa terricola Thorell 13 + 2
Lepthyphantes fenebricola Wider
8+7
Cybaeus tetricus C. L. Koch . . . . 11 + O
Apostenus fuscus Westring . . . . 6 + 1
Hahnia pusilla C. L. Koch 6+0
Tegenaria siloestris L. Koch . . . . 5 +0
Dasumia canestrini L. Koch . . . . 3 +0
Tapinocyba pallens Cambridge . 2 + 1
Agroeca brunnea Blackwall . . . . 1 +1
Lycosa chelata O. F. Miiller . . . . 1 +1
Walckenaera cucculata C.h.K.och 2 +0
Centromerus similis Kulczynski . 1 + 1
Segestria sencoulata Linne 1+0
Lepthyphantes cristatus Menge . 1 + 0
Lepihyphantes ohscurus Blackwall
0+ 1
Microneta viaria Blackwall . . . . 1 +0
JValckenaera mitrata Menge . . . 1 +0
Crustulina guttata Wider 0+1
Robertus lioidus Blackwall . . . . O + 1
Zelotes subterraneus C. L. Koch . 0 + 1
Aranea sturmi Hahn O + 1
SI. 2.
Fcnološke krivulje: — T e g e n a r i a I u x u -
r i a n s , —.— A m a u r o b i u s o b u s t u s . . ..
C y b a e u s t e t r i c u s ; številke na ordinati —
Število osebkov
Slednja vrsta pajkov križevcev (A.
sturmi) ne živi na zemlji, temveč prede
svoje mreže nad zemljo v iglastih gozdovih.
Mogoče se je ujeta samica podala na
tla, da bi odložila jajčeca.
Na grmovju, na pritalnih drevesnih vejah, na praproti in na raznih zeliščih
so bile z lovilnico oziroma z roko ujete še naslednje vrste pajkov:
Cyclosa conica Pallas, Aranea diadema Linne, Meta reticulata var. mengei
Blackwall, Tetragnatha sp. nedorasel, Pachygnatha listeri Sundevall, Episinus
sp. nedorasel, Theridium tinctum C. L. Koch, Diaea dorsata Fabricius, Tmarus
piger Walckenaer, Anyphaena accentuala Walckenaer, Linyphia sp. nedorasel,
Ero sp. Od slednjega rodu (Ero) je bil najden le zapredek z jajčeci,
kokon, kakršnega nareja vrsta E. furcata oziroma sorodna E. aphana (si. 8).
Slika 2 nam ponazarja zaporedno pojavljanje treh v o d i l n i h , doslej še
manj znanih vrst. Prvi med vodilnimi. T. luxurians, bližnji, le manjši sorodnik
vsem znanega hišnega pajka, si je izbral za svoje svatovanje, lahko bi rekli,
najlepša, točneje, najugodnejša meseca maj in junij. Daljni sorodnik hišnega
pajka C. tetricus svatujc v juliju, A. obustus (gl. str. 186) pa v aprilu. Čeprav
pri zadnjih dveh pajkih krivulji nista zaključeni, lahko iz že deloma objavljenih
podatkov sklepamo, da pada pri zadnjem kri\'ulja proti mesecu marcu,
pri C. tetricus pa proti avgustu. Povsod, kjer se ta pajek pojavlja, je vjegova
185
SI. 3.
Eden izmed rodu A m a u r o b i u s na svojem
lovišču pri napravljanhi lepljive nakodrane
nitke. (Iz Bristowa)
svatovalna doba omejena le na mesec
julij. — Tako se v borbi za obstoj razporede
vodilni pajki pri razmnoževanju
eni v tem, drugi v drugem mesecu, eni
ponoči, drugi podnevi. Pa še nekaj moramo
upoštevati, kar velja za vsa živa
bitja, rastline kot živali in tudi za pajke:
čim bolj podobni in sorodni sta si dve
bitji, dva pajka, tem bolj podobne življenjske
zahteve imata, tako glede hrane
kot glede bivališča. Se pravi, da se bo
^ ^ , ined tema dvema podobnima vrstama bil
fc^a-.' TSM^BBT^ a hujši boj kot med tistimi, ki si niso so-
• B B * J T ^ V K M ^ H V D ^ ^ ^ ' i'odne in žive vsak po svoje drugačno
v^V ff ' * ^ 3 f * l w i E ^ ^ življenje. No, in če sedaj pogledamo
naših sedem vodilnih vrst, moramo ugotoviti,
da so tod zbrani predstavniki kar
petih zelo različnih pajčjih družin in da
pripada vsaka vrsta svojemu rodu! Tako
se tiidi ne veliko ali skoraj niČ ne motijo,
pa čeprav se i\\ in tam križajo njihova
svetovalna obdobja, saj živi in tudi svatujc
vsak po svoje.
Glede vrste Amaurobius obustus bi
še omenil, da ta pajek, ki je po podatkih
H. Wiehleja (1953) v Srednji Evropi redek, ne nastopa v povsem tipični obliki
in gre verjetno za posebno varianto, kar potrjuje tudi pravkar omenjeni, eden
najboljših strokovnjakov za pajke (pismeno sporočilo).
Sedaj pa se poniudimo še malo pri življenju nekaterih pajkov, ki smo
jih srečali v Mali Hrastnici. — Ustavimo se najprej pri pajkih iz družine
koclračev, kamor sodi pravkar omenjeni amaurobij. Ti, ne ravno majhni
pajki, ne marajo svetlobe: kleti, temačne
gozdne goščave, kamor zlepa ne prodro
sončni žarki, so njihova domovina. Tod si
poiščejo v razpokah, pod kamenjem, listjem
primerno bivališče, okrog katerega
spredejo prav svojsko pajčevino (si. 3).
Poleg običajnih nitk vidimo na tej lovilni
napravi še prav posebne, modrikasto nadahnjene
niti, ki jih sprede s posebno napravo,
nekakima dvojnima glavničkoma,
ki ju ima na zadnjih nogah (si. 4). Ako te
modrikaste nitke pogledamo malo bliže,
vidimo, da so drobno valovite, kot bi bile
nakodrane (od tod tudi ime skupini: pajki
kodrači). Izredno lepljiva modrikasta
snov, ki jo z glavničkoma nanaša in kodra
na nelepljive nitke, pa priteka iz poseb- Slika 4 in 5.
nega sitca (si. 5), ki leži na koncu zadka '^f^Vf "°6? z glavničkoma (zgoraj) in sitcc,
" ^ .'' , . . TVT 1 1 dvodelno ploščivca nad predilnimi bradavipred
predilnimi bradavicami. Nakodrane cami. (iz Bnstova)
186
nitke, ki preprezajo pajčevino, opravljajo kar dve nalogi hkrati: s tresenjem,
opozarjajo, signalizirajo pajku, ki tiči kje globoko v špranji, da se na mreži
nekaj dogaja, istočasno pa neprevidnega gosta tudi zadrže. Žuželka se s svojimi
številnimi dlačicami, ki ji pokrivajo nožice, mimogrede zaplete v pajčevino,
iz katere se zlepa ne more več izmotati (si. 6).
Ko se v samcu pajka kodrača prebudi ljubezen, tedaj zapusti svoj dom
ter se odpravi v svet nevesto iskat. Ne išče in ne ozira se za njo z očmi, saj
v mraku ali temi si z njimi, čeprav jih ima osem, ne more veHko pomagati.
Nevesto si najde kar z nogami, s katerimi tiplje in voha. Kakor hitro se
SI. 6.
Tako lovilno pajčevino si napravljajo pajki
kodrači. Med navadnimi nitkami so dobro
vidne tudi nakodrane. (Iz Kaestnerja)
SI. 7.
Sesterooki pajek segestria preži ob vhodu
na žrtve. (Iz Bristowa)
dotakne pajčevine, ki jo je spredla spolno zrela samica, obstane in takoj začne
trkati z obema pipalkama (na si. 3 so dobro vidne tik ob glavi). Potem začne
še stresati z zadkom in končno se giblje in drgeta vse telo z nogami vred. Od
časa do časa se umiri pa spet trka in stresa nitke, ki vodijo k izvoljenki. Tudi
po več ur tako svatuje, vabi in čaka, dokler končno le ne pokuka nevesta iz
svojega skrivališča. Ženin se ji prav previdno približa, tako da si stojita
s čeli nasproti. Potem se samček pomakne nekoliko naprej ob samici, se vrže
na hrbet in kar hitro vnese v samico semenčice, ki jih ima na koncu pipalk.
Zanimiv pajek, ki se je tiidi ujel v past, je segestrija iz družine šesterookih
pajkov. Cez dan tiči v cevki kje pod lubjem ali kamenjem, ko se pa
zmrači, prileze k vhodu ter položi svojih šest sprednjih nožic na žarkasto
razpredene signalne nitke (si. 7). Ako se ob njih slučajno spotakne kaka žuželka,
plane pajek nanjo in jo odvleče v rov.
Samec tega šesterookega pajka zasnubi samico podobno kot že pravkar
omenjeni pajek. Ob vhodu, >pod oknom«, začne trkati s pipalkama. Vedno
hitreje in hitreje udarja. Kmalu se začne stresati vse telo in v kratkih polminutnih
presledkih trza naprej in nazaj. Končno le zvabi družico iz temačne
čumnate. Tedaj začne ženin ves iz sebe kar plesati in skakati pred izvoljenko,
ki se mu ne more več dolgo u p i r a t i . ..
187
Naslednji svojstveni predstavnik pajejega sveta je ero iz družine pajkojedcev.
Zanje je namreč značilno, da ne love žuželk kot večina pajkov, temveč
so se tako rekoč specializirali na svoje sovrstnike — pajke. Na dolgih sprednjih
nožicah imajo številne močne in zakrivljene bodice, nekake kremplje
(si. 8), katerim se še večji pajki, kot so oni sami, ne morejo iztrgati. Ero navadno
preži na plen s skrčenimi nogami kje pod kako vejico ali listom. Včasih
se čez dan prikrade med nitje kakega kroglastega pajka (si. 9), kjer počaka
do večera. Ko pa se zmrači, tedaj začne ropar stresati mrežo. Lastnik prej
ali slej le pride pogledat, kdo ga moti. Ko se nič hudega sluteč približa pre-
Sl. 8.
Tak kokon, zapredek z
jaičoci, napravlja pajek
ero. (Iz Bristowa)
Fm. toj. fi»>rtafti (s mra.)
caickiag« TJirMm
SI. 9.
Ero pri lovljenju kroglastega pajka. (Iz Bris1owa)
žečemu roparju, stegne ta svoje kreuipljaste nožice na žrtev, jo potegne k sebi
ter ji zasadi svoje strupene čeljusti v eno izmed nog. Žrtev mimogrede podleže
hudemu strupu. Nato pa začne roparju pritekati skozi drobni odprtinici, ki
sta jih napravili čeljusti, prebavni sok, ki polagoma utekočini vso žrtev.
Končno ostane le prazna koža, prazen meh. in le dve drobni luknjici na
nožici pričata, kje je ero izsesal svoj plen.
Tudi v samcih teh pajčjih zveri se prej ali slej prebudi ljubezen. Tudi
pri njih so se izoblikovali svojstveni nagoni, svojstvena obnašanja, s katerimi
skušajo, če se tako izrazim, omehčati srce sicer neprijazno razpoloženi samici.
Ko najde snubač nitko, na kateri visi spolno zrela samica, tedaj sprede do
nje posebno nitko, nekak ljubezenski most. Samček ga začne živahno stresati
in »zvoni« tako dolgo, da mu pride nevesta naproti... Nekako tako »zvoni«
in svatuje tiidi samec križevca. Tudi on si napravi do samičine mreže »most
ljubezni«, kamor zvabi .svojo izvoljenko.
In končno se ustavimo še pri kroglastih pajkih, kamor sodijo izmed hrastniških
pajkov Theridium tinctum, Roberhi.i lividu.t in Episinus. Pajke iz te
družine bi našli .»^koraj na vsakem koraku. Ce bi dobro pregledali vse kote
in špranje v hiši. šli okoli nje. preiskali grmičevje in drevje, ki raste okoli
188
SI. 10.
Kroglasti pajek episinus na svojo preprosti
pajčevini; ob dnu obeh lovilnih oitk so dobro
ione lepljive kapljice, na katere se love,
domačije, bi gotovo našli to ali ono vrsto
kroglastih pajkov. Njihov zadek je dostikrat
tak kot lepo pisana kroglica, ki
visi sredi redke, na svojstven način spredene
pajčevine. Številni zastopniki te
družine so se specializirali za lov na
mravlje; tudi episinus s svojim podolgastim
in na koncu prisekanim zadkom
lovi te žuželke (si. 10). Ko leze mravlja
med vresjem — p r a v med njim radi nastavljajo
ti pajki svoje preproste lovilne
naprave — se nehote dotakne lepljivega
dela nitke, ki je napeta do tal. Nitka
z nalepljeno mravljo se odtrga, dvigne
in mimogrede je v ostrih pajkovih čeljustih.
Nadaljnja posebnost teh pajkov so
posebne godalne naprave na oprsju in
zadku, ki jih imajo skoraj vsi zastopniki
te družine. Ko drgne pajek oprsje ob
zadek (na enem so drobni zobci, na drugem
pa fine letvice), se pri nekaterih
zaslišijo prav lahni visoki glasovi. Samci
nekaterih vrst se poslužujejo teh godalnih
naprav tudi tedaj, ko snubijo ne- ^"^ "^ ''»'"' Hmanicc različne žuželke, zlasti
"^ . ,. ,, mravlje. (Iz Bristowa)
vesto; ne samo s tresenjem, tudi z godbo
skušajo »omehčati srce« nevesti. — In še eno posebnost imajo kroglasti pajki:
samice skrbe za mladi zarod tudi še potem, ko so se mladiči izvili iz jajčec.
Skrbna mati ujame od časa do časa kako žrtev, jo zaprede ter prinese številni
družinici. Šele ko mladici toliko odrastejo, da se lahko postavijo na lastne
noge, se razidejo na vse vetrove.
L i t e r a t u r a
W. S. Bristowe: The world of spiders. London 1958. — A. Kaestner: Lehrbuch der
Speziellen Zoologie. Jena 1956. — A. Polenec: Ekološka raziskavanja arahnidske favne
iz nekaterih gozdnih tipov v okolici Kranja. Biološki vestnik VL 1958. — E. Tretzel:
Okologie d. Spinnen (Araneae) im Raum v. Erlangen. Erlangen 1948. — Isti: Reifeimd
Fortpflanzungszeit.bei Spinnen. Z. Morph. u. Okol. 1954. — Isti: Intragenerisclie
Isolation und interspezifische Konkurenz bei Spinnen. Z. Morph. u. Okol. Tiere. 1955.
— H. Wiehle: Theridiidae; Tierwelt Deutschlands Spinnentiere VIII. Jena 1937. —
Isti: Spinnentiere: Orthogaatha-Cribellatae-Haplogynae-Entelegynae. Jena 1955. —
Določevalna literatura ni, razen zadnjih dveli del. navedena.
ZII s a m 111 e n f a s s u n g
DIE SPINNEN AUS MALA HRASTNICA
Einige Kilometer siidlich von Skofja Loka vvurdeii am 12. April 1960 in einem
Nadelmischwald auf einem rund 500 m* groBen Raum Aethvlenglvkolfallen gestellt:
gefangen w-iirde mir bis zuni 12. Juli 1960. Unler 212 gefangenen Spinnen wurden bis
jetzt 26 terre.strisch lebende Arten festgestellt. Unter dea domininten Arten befinden
sich unter andcren auch Tegenaria liuvurians. Amaurohius obustus und Cybaeus ietricus,
deren phanologische Kurven aus Abb. 2 zu ersehen sind. T. Iuxurians und C. tetricus
sind vermutlieh ombrophile und hemihygrophile Arten. \vahrend A. ahustus
eine ombrobionte und liemihvgrophile Art zu sein scheint.
189