34
V ^

Tečaj XLIII.
i
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold., pošiljane
po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr.
V Ljubljani 26. avgusta 1885.
Obseg: V prospeh kupčije z dolenjskim vinom.
.Pravila družbe sv. Cirila in Metoda.
Čistite seme!
Gospodarske izkušnje
Avstrijski cesar in ruski car v Kromerižu
Vprašanja in odgovori.
Naši dopisi.
Novičar
Gospodarske stvari.
prospeh
kupčije
Ijančani, Gorenjci in Korošci in na te se je ozirati po mojem mnenji tudi še danes. Še pred malimi leti potoval je vsak boljši gostilničar sam po vino ali pa je
dolžniškim vinom	kupil od druzega gostilničarja, ki je bil na glasu
MvIvIlIVl^llll 1 III V lili	j	j y • "II	•	T\	.	•	v	TT •	i • i
da toči dobro vmo. Danes tega ni vec. Vinski Ko sem o svojem času v tem listu objavil članke govci, ki v največih slučajih niti gostilničarji niso
o ,,cvičku", dobro sem vedel
da bodem marsikje dre- posredujejo med vinogradnikom in gostilničarjem. Tr gnil v sršjenovo gnjezdo, a na drugi strani dobil sem govci narekujejo vinogradnikom vinske cene, se ve da
sebi v korist, gostilničar pa ne vpraša dosti po
ampak
po njegovi ceni in ker go
ravno iz Dolenjskega priznanevalna pisma, ki so me
v mojem prepričanji še posebno potrdila. Nekaterim	kakovosti vina,	^	^
gospcdom zljubi se na zlovoljni način zavratno proti	stilničar vino na upanje vzame, dobi po visoki ceni
meni hujskati, češ, da sem čez vse dolenjsko vino za-	slabo blago, katero zopet drago prodaja svojim gostom,
bavljal in kar naravnost odrekal dolenjski pokrajini	Ker pa pri vinski kupčiji naši vinski trgovci bolje iz-
sposobnost za pridelovanje vina. Tem gospodom bi	hajajo s cenejim hrvatskim in drugim vinom in so se
svetoval še enkrat brati dotične članke, kajti na^li	prejšnji konsumenti dolenjskega vina navadili na bolj
mili vinski okus, je naravno, da dolenjsko vino vedno
bodo

da ves čas delam razloček med cvičkom in do-
lenjskim vinom ter da zagovarjam vinorpjo tam, koder	bolj svoje konsumente zgubava. Da si Dolenjci zopet
je gospodarsko opravičena, to je, koder prinaša sigu-	y Ljubljani, na Gorenjskem in Koroškem vinsko kup-
ren dobiček.	čijo prisvoje, treba je zraven tega, da delajo vstrajno
tem in enakem smislu pisal in govoril sem po-	za zboljšanje svojega vina, tudi da posežejo sami v
o /1 n o v>n ttt» a + n lr a I n /1 i	__•____ 1_____v • • _ m ^ __^ ^	^ « ^ ^ ^ X ^ X ~ _____ A
na merodajnem mestu, ko se je ravnalo zarad dolenj-	bi šlo od začetka težko T le eno bi bilo treba
kodar mi je bila prilika dana, ravno tako tudi vinsko kupčijo. To vse pa ni tako nemogoče, čeravno
to je,
""	—--	j v - — ' - — - -----------j	VI oiu uu. ^auciaa	,	KJIX\J VLKSKJ c* , iu j
ske vinarske šole, katere ustanovitev sem kot neob- edinosti; če kje velja prislovica „v edinosti je moč hodno potrebno povdarjal, tembolj, ker sem popolnem tako je tukaj na svojem mestu.
u
J
to svrho treba bi
prepričan, da vsak prihodnji vodja dolenjske vinarske bilo osnovati po vseh okrajih »vinarske zadruge
u
šole
?
če je
strokovnjaško izobražen, mora enih in katere bi se združile v zavezo. Gospodje, kateri
?


je
istih misli z menoj biti. Želel bi pa vendar enkrat v resnici kaj mar za blagor Dolenjske, pričeli naj bi čuti nasprotna mnenja gospodov, ki niso zadovoljni z takoj v tem smislu delovati, za jzgled naj jim bode
častito „vinorejsko društvo" v Štanjelu. Prepričan sem, da bode imenovano društvo radovoljno vsacemu kajti pri tej priliki bi morali tudi objaviti njih na njegovo prošnjo doposlalo svoja pravila, vendar pa
mojimi članki, posebno še zaradi tega, ker ravno gospodje najbolj odločno zahtevajo dolenjsko vinarsko šolo
ivujui	v^j	K**	v n. v*»	,	"J1"	II a llj Cg U V U jJ JL U io nj u uu^uoiaiu OVVJOl [/I Cl > UO/,
mnenje o preustrojbi dolenjskega vinarstva, katero kot	navedem tu prve 3 paragrafe pravil, da vsak spozna
potrebno smatrajo, drugače bi šole po mojem mnenji	namen in sredstva tacega in enacega društva, ne mogli zahtevati.
Danes namenil sem si pisati o kupčiji z dolenj-
jelu
Ime društva je: „Vinorejsko društvo v Štan-vknjižena zadruga v omejeno zavezo." Društvo
m. ^ A M »	gML Ji v- » m ^m ^» a A	r - _ -• - _	■ ■	w	1 ■	~ — ■	. — m ---	— — — — — --■	H« ■	■ ■ ■ ■ « . ■ m H H £ H .	v j ■ H ■ v ■ ■ ■ jm r	■ ^mm	w	« m ■	■ ■ m
skim vinom. Kesnica je, da gre kupčija z dolenjskim ima'sedež v Štanjelu na Krasu!
vinom vedno slabeje, in da je še danes

to je

konec
avgusta, in v očigled bližnji dobri letini, kojo sedaj na Dolenjskem vinogradi obetajo, še dosti lanskega in tudi starejega vina na prodaj. Vzrokov temu ne bodem preiskaval in navajal, to je enkrat resnica in z njo je treba računati.
2.	Namen društva je, pripomoči kmetovalcu da dobro vino pridela ter ga lahko in dobro proda.
3.	Sredstva, ta namen doseči, so:
Umno prirejanje vina s tem, da se: kmetovalec podučuje v kmetijstvu, v obdelo
)
"t
Buteljska vina in sploh fina vina najdejo vedno vanji vinograda in v kletarstvu z razširjanjem pod
kupca, a Dolenjcem treba je skrbeti za prodajo navad- učnih knjig in z društvenimi pogovori
?
nega namiznega vina.
Glavni ali skoraj izključljivi
2
požlahtnijo trte m
naši zemlji najbolj
konsumenti dolenjskega vina bili so od nekdaj Ljub-
merne zasade
210
Društvo bode imelo za to 2 izgledna vinograda, ^den na rudeči kraški zemlji v Tomajski občini, drugi na beli laporasti zemlji (weisser Mergel) v štanjelski občini, kjer se bodo napravljali poskusi:
a)	z zasajenjem primernejših trt,
b)	z obdelovanjem trt, in
c)	od kodar bodo dobivali društveniki brezplačno količe dobrih trtnih plemen.
3.	Trgatev o pravem času. — Župani in možje iz starešinstva, ki so društveniki, bodo skrbeli, da se trgatev vrši o pravem času.
4.	Umno kletarstvo.
a)	Ob času trgatve bode poseben umelec pazil, da
se bo iz grozdja vino prav narejalo ;
b)	pripravi se in posojevaio se bode orodje in
druge priprave, katere zahteva umno kletarstvo in obdelovanje vinogradov;
c)	napravljali se bodo v skupnih kletih poskusi:
a) kako dati vinu nepremenljiv značaj,
/9) kako mu pridobiti isti okus, ki povišuje njegovo ceno,
y) kako bi se naše vino več let ohraniti dalo.
B.	Pospeševanje prodaje vina.
Prodajo vina pospeševalo bode: njega večja zaloga. V ta namen boti skupni kleti v Štanjelu in
Tomaji, kjer se bodo vina dotičnih krajev obravnavala.
C.	Pomoč društvenikom.
Da društveniki ne bodo prisiljeni v vsakem času in za vsako ceno vina prodati, pomore se jim s tem:
1.	da društvo kupi od njih grozdje po obstoječi ceni, katero določi odbor treh udov, voljen na eno leto od občnega zbora. Ako bi pa društvo vino draže prodalo, kakor je bila cena grozdja določena, dobe dotični društveniki vrhu tega primerno odškodnino, katero določi občni zbor.	3
2.	Ko bo društvo imelo dovoljno svoto denarja, bo društvenikom denar posojevaio, katerega bo mogel
dolžnik tudi z grozdjem izplačati.
Vse take zadruge stopile bi v eno skupno »dolenjsko zavezo", koja bi imela v Ljubljani in morda pozneje še v dnuih krajih svoje kleti, iz katerih bi se vino po kolikor mogoče najnižji ceni prodajalo. Ker bi zaveza ne iskala dobička, izpodrinila bi s svojim poštenim in dobrim blagom ter vsled tega, ker bi lahko društvenike podpirala z denarjem in posojili tudi na ne še prodano vino, vinske trgovce in dolenjske namoštnike, to je, vinske oderuhe, ki so prava trtna uš za Dolenjca. Zaveda pridobila bi si kupce tudi s tem, da bi dajala varnim gostilničarjem vino za ceno obresti na upanje ter jih rešila monopola nekršenih in kršenih židovskih vinotržcev, ki silijo zadolženega gostilničarja najslabšo brozgo kupovati po visoki ceni. Zavezina klet bi pa lahko imela tudi svoj vinotoč, s pomočjo katerega bi zamogla delovati proti nezaslišano visoki ceni vina po gostilnicah, katera visoka cena tudi ne malo škoduje vinogradarjem ter ob enem povspešuje pitje piva ter nesrečnega žganja. Toraj Dolenjci na noge! Letina kaže dobro in na vas je ležeče, da od nje tudi v resnici kaj dobička dosežete.
Gustav Pire.
Čistite seme!
Pritožbe o slabih dohodkih kmetijstva se čujejo
vedno bolj pogosto, vzlic temu, da tožitelji sami morajo priznati, da so letine prav ^a prav ostale, kakor so bile nekdaj, ko je še kmetovalcu dobro šlo. Toraj, slabe letine niso vzrok propada kmetijstva, ampak spremenjene razmere: od leta do leta rastoči
stroški, a vedno eni in isti dohodki. Splošno
se je jelo to tudi spoznavati, a žalibog ostane le pri spoznavanji; na katerokoli spremembo kmetovanja, pri katerem bi se dalo kaj več doseči, pa nihče niti ne misli ne. In koliko mora se pri našem kmetijstvu spremeniti, zboljšati! Ne davno sem pisal v članku »Setev se strojem v vrste", da se pri nas greši zoper skušana pravila umnega pridelovanja žita od prve brazde noter do poslednjega cepcevega poka. Taka je tudi res!
Večkrat sem v tem listu pisal o prevažni potrebi čistega semena. Najbolj zabiti kmet spozna škodo, ki mu jo dela plevel in vendar večina naših kmetovalcev, med njimi tudi bolj raztimni, ne store skoraj nič za čistenje semena. Pa poglejmo tudi za to naš pridelek! Na domačih naših trgih dobimo rž, o kateri se niti ne ve, daje rž, ko bi dotični prodajalec nam tega sam ne zatrdil. To, kar on rž imenuje, je le zmes rži, ovsa, graha, grahore, goršice itd. in rženo zrno je pa bolj podobno kakemu travnemu semenu, kakor pa žitu. Potem se pa še prodajalec jezi, ker mu za njegovo rž nihče toliko ne da kot za ptujo. Poglejte si kmetovalci enkrat kraško pšenico , kako debelo-zr-nata je in brezplevelnega semena. Temu je ravno vzrok marljivost, s katero Krašovec svojo njivo pleve. Se ve da oa na svoji majhni njivi to lahko stori, in jaz tudi ne bodem priporočal pletve žita, namen se pa ravno tako lahko doseže s skrbnim čistenjem semena.
Prav očistiti se pa da seme le z izbiranjem z roko ali pa z žitočistilnem strojem ali trierjem. Prvo je skoraj nemogoče, kajti predno bi se hektoliter pšenice prebralo, bi bil uže čas za s^tev pri kraji, tem manje je pa mogoče, kdor rabi veliko hektolitrov semena. Žitočistilni stroj pa ne loči samo plevelovega semena od žita, ampak razdeli tudi žito p 3 velikosti zrna. Zi seme je pa dobro le veliko^rnato žito, tisto pa, ki ga veternica ven zažene ali katero skozi ploščevinasto mrežo pade, ostane v zemlji gluho ali pa naredi le borne rastline, ki zopet naredijo žito, ki je popolnem za nič. Stroj za žito čistiti kupita si kmetovalci! Kdor ga sam ne more kupiti, kupi naj ga v družbi z drugim. Dobro, čisto seme, d*je dober pridelek in tega kmetovalci v zlajšnjili časih krvavo potrebujejo. Za izgled, kako seme nahaja se pri naših gospodarjih, naj mi bode dovoljeno povedati, da je prišel te dni kmetovalec iz ljubljanske okolice na stroj kmetijske družbe čistit svojo rž. Očistil je 25 mernikov ter dobil 8 mernikov rži in 17, reci: sedemnajst mernikov plevelovega semena.
Setev se bliža in še je čas si osrguriti dober pridelek. C. kr. kmetijska družba ima na svojem posestvu v Ljubljani na Poljanski cesti, to je, v živiuo-zdravnišnici žitočisfcilen stroj, kojega prepusti kmetovalcem v porabo proti prav nizki odško Iniui. Kdor se ga hoče poslužiti, pripelje naj svoje žito tje doli ter naj se pri vrtnarji oglasi.
Gospodarske izkušnje.
Mladi golobje se hitro v pitajo,
če se denejo takrat, ko prično perje dobivati, to je, ko so tri tedne stari, v košek, kateri se tako pokrije, da zrak zraven priti zamore, svitloba pa ne. Krmijo se golobje vsakih pet ur s kuhanim turšičnem zrnom in sicer tako, da se jim kljun odpre ter viene 30 do 40 mlačno-toplih zrn. Čez 10 do 12 dni so golobje vpitani ter imajo jako okusno in nežno meso.
Vroča krma in vroča pitna voda za kuretnino
je neki pozimi posebno dobra. Ne le, da kuretnina zdrava ostane, ampak ona prične tudi prej jajca nesti ter to delo pridneje opravlja.
Kot novo sredstvo za uničenje predenice (Žide)
t detelji priporočujejo sedaj vodo, v kateri je raztopljenega 10°/0 železnega vitrijola. To vodo škropijo ali
brizgajo na dotična mesta in uže čez nekaj ur postane predenica črna ter pogine. Ta voda detelji nič ne škoduje, še nasprotno lepše raste.
Krmenje vinskih tropin.
Vinske tropine imajo enako redilno vrednost kot seno. Krave smejo dobiti na dan do 12, voli do 20
kilg. tropin. S pomešanjem tropin da se narediti tudi slaba krma bolj vžitna. Pri krmenji nežganih tropin treba je pazljivo postopati zarad grampe, ki se v njih nahaja. Grampa namreč pospešuje pojatev pri kravah. Žgane tropine, imajo pa uže same na sebi prav malo grampe, zato pa tudi niso prav nič škodljive.
Kako pregnati kravam bradovice na vimenu.
Kravam pregnati bradovice na vimenu, priporoča dr. Linddecke monoklorovo-ocetno kislino (Monochlor-essigsaure), koja je v lekarnah na prodaj. S čopičem (pinzelnom) zmoči se bradovica in v kratkem času da se bradovica ločiti. Paziti je treba, da se pri tem delu tudi drngi zdravi deli vimena s kislino ne zmočijo, kajti kamor ta kislina pride, tam tudi kožo razje.
£
Krompir kot milo.
Malokomu bode znana poraba krompirja namesto mila (žajfe) za snaženje perila itd. Krompir se skuha na pol mehko, da v roki ne razpade ter se s takim krompirjem tako drgne kakor z milom. Krompir neki
naredi perilo čedneje in bolj belo kot pa milo. Rute
in tkanine, posebno svilnate, ki so barvane s slabimi barvili, je boljše s krompirjem snažiti, ker ta ne razje ne tkanine ne barvila kot milo.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 39. Na zadnjem desnem kopitu mojega pet let starega konja jela je strela gnjiti. Daleč okrog nimam človeka, ki bi kaj razumil o tacih rečeh in moj kovač oddaljen je nad dve uri od tod, kateremu pa ne zaupam dosti; prosim Vas, mi uže v prihodnjem listu kaj svetovati. (R. Z. v K.)
Odgovor. Prvo je, strelo z vodo čisto zmiti in natanko preiskati; ali ne tiči v nji kaka vbodena ali sicer zabasana stvar; to je treba najprej izdreti s pri-jemnico ali majhnimi kleščami. Potem porežite čisto noter do najmanjše špirice ves rog, ki je morebiti ločen. Ako najdete proti peti v srednji jamici kak gnojin tvor, prerežite, da gnoj izteče, in rano potem samašite s predivnim osvaljkom; ki je bil namočen v svinčenem jesihu (Bleiessig). Ko pa predivo pokladate v jamice, je važno, da ga zabašete noter do dna in ga trdno ovežete. Potem glejte, da se kopito na suhem in snažno diži. — Ako pa morda gnjilina izvira iz presuhega roga, omehča se rog z ovezanim frisnim kravjekom ali s kislim zeljem, ali samimi prtenimi cunjami, ki se močijo z mrzlo vodo. To se pa ne dela zavoljo strele, ampak zavoljo presuhega kopita. Zato se to ne dela v eno mer naprej, ampak vsak dan le nekaj ur; potem postavite konja na čisto, snažno,
suho steljo. Zato je tudi dobro, ako se tak konj kaki dve uri vsaki dan v vodo postavi, potem v suh hlev. Ako tako precej ravnate in gnjilina še ni zastarela, ni treba nobenih druzih štup in zdravil, ki v začetku še celo škodujejo. Če je pa gnjilina uže bolj vidna, zastarana, smrdljiva, z divjim mesom vendar ne preveč združena, je pa uže treba sušilnih in nekoliko razjedajočih zdravil, ki pokončajo obilno mesno last. V ta namen služi poštupanje rane in predivnega osvaljka z žganim galunom, z rudečim precipatom
(rotliem Quecksilberpraecipitat), zmešanim s štupo
hrastove skorje, ali pa namakanje predivnih osvaljkov z vodo bakrenega vitrijola, ki se napravi, če se 1 del bakrenega^ vitrijola v 24 delih vode raztopi, v steklenici spravi in po potrebi rabi (recimo zjutraj in zvečer) predivni osvaljk namoči in na rano poklada, dokler se ne očedi.
Pravila družbe sv. Cirila in Metoda.
Družbe ime in sedež.
§. 1. Družba sv. Cirila in Metoda ustanovlja se za Kranjsko, Štajarsko, Koroško in Primorsko (Goriško, Trst in Istro). Vodstvo in sedež ji je v Ljubljani.
Družbe namen.
§. 2. Družbe namen je vsestranski podpirati in pospeševati slovensko šolstvo na katoliško-narodni podlagi.
V ta namen družba za slovenske otroke napravlja in vzdržuje šole in otroške vrtove ali pomaga naprav-ljati in vzdrževati jih, nastavlja učitelje, dovoljuje podpore in nagrade, izdaja primerne spise in knjige.
Dobava denarnih pomočkov.
§. 3. Družbeni denarni pomočki so:
a)	Doneski družbenikov;
b)	darila in volila;
c)	z oblastvenim privoljenjem narejeni nabori;
d)	prihodki od napravljenih besed, zabavnih besed, zabavnih shodov, dramatičnih in drugih dopuščenih iger, beril in razlag.
^ Družbeniki.
§. 4. Družbeniki so:
a)	Pokrovitelji, ki plačajo enkrat za vselej najmanj
100 gold.;
b)	ustanovniki, ki plačajo enkrat za vselej 10 gld.;
c)	letniki, ki plačujejo po 1 gold. na leto;
d)	podporniki, ki plačujejo po 10 kr. na leto, in
e)	častni udje, katere po nasvetu družbenega vodstva izvoli velika skupščina zarad njihovih zaslug
za družbene namene.
Družbenik sme biti vsakdo, možki, ženska ali pravna oseba, ki se oglasi, da hoče izpolnjevati družbene dolžnosti.
Družbeno vodstvo jemlje te oglase na znanje in sme sprejem odreči, ne da bi mu bilo treba povedati,
zakaj.
Družba je ustanovljena, kakor ji je 20 pod a), b) in
c) omenjenih družbenikov pristopilo. Dokler se pravilno družbeno vodstvo ne izvoli, oskrbljuje ustanovni odbor vsa družbena opravila.
Družbenikov pravice in dolžnosti.
§. 5. Vsak družbenik je dolžan družoeni namen po svoji moči pospeševati, zlasti svoj donesek praviloma v začetku vsacega leta redno plačevati.
212
Pokrovitelji, ustanovniki in letniki imajo pravico
prihajati na zbore tiste podružnice, pri kateri so
leževati se posvetovanja in glasovanja
j
ude
predložiti jih je veliki skupščini ali družbenemu
staviti
>
ter
trdi,
vodstvu v posvetovanje, a to vsaj do
nasvete leta, ako se hoče, da pridej
Pri velikih skupščinah smejo ustanovniki in letniki
ščini
tistega leta
maja vsacega potem pri prvi veliki skupna vrsto. Na dalje voli zbor vsako
biti poslušalci. Častni družabniki in pokrovitelj
tudi na velikih skupščinah posvetovalno in glasovno pravico.
leto z novič načelništvo iu podružnične zastopnike za
imajo veliko skupšči
14
Glasuje se z nadpolovič
ve
Podporniki se udeležujejo samo zborov
svoj
po
družnice kot poslušalci. Vsi družbeniki prejemajo druž
bena razglasila pod uveti (pogoji), ki jih družbeno vod stvo ustanovi.
no pričujočih; voli pa z listki. Ako je prva volitev brez vspeha, naredi se ožja volitev. Pri enakem številu glasov odločuje pri glasovanji prvomestnikov glas, pri
volitvi pa žreb.
samo
*
Izstop iz družbe.
Vsak sme iz družbe izstopiti, kedar hoče, da to prvomestniku svoje podružnice naznani;
13
Velika skupščina.
Redno veliko skupščino je sklicati vsako
leto enkrat v poletnem času
Kraj
določuje družbeno
Take
ki
vendar mora letnino za tisto leto še plačati družbenemu namenu nasproti delajo, sme družbeno vod stvo izključiti. Proti taki izključbi se je moči v 4 ted nih pri razsodništvu pritožiti.
Opraviteljstvo.
Družbene reči opravljajo:
vodstvo. Prekoredna se skliče, ako jo sklene družbena vodstvo ali družbeno nadzorništvo.
ali
če jo za gotov
poslednjem
predmet zahteva desetina vseh podruž
slučaji je veliko skupščino naznaniti v 14 dneh potem ko je zahteva prišla do družbenega vodstva.
Povabila na veliko skupščino je z dnevnim redom vred 14 dni prej primerno ras
glasiti
a) podruž
in njih načelništva
?
5
velika skupščina
družbeno vodstvo družbeno nadzorništvo, in družbeno razsodništvo.
l \ " 1 -7
Podružnice.
. Podružnice se lahko napravijo v vsakem kraji, kjer je najmanj 20 družabnikov. Vsak družbenik mora pristopiti k eni podružnici, katero si sam izvoli. Veča mesta se lahko razdele na več podružnic.
Podružnice načelništvo.
Vsaka podružnica si izvoli izmed svojih družbenikov prvomestnika, zapisnikarja in blagajnika. Ti trije
Pravica udeleževati se velike skupščine.
Velike skupščine se udeležujejo s posveto
. 14.
valno in glasovalno pravico
častni družbeniki
pokrovitelji; udje
J
£ »
3 družbenega nadzorništva in razsodništva, in zastopniki od podružnic.
Število pod užničnih zastopnikov ustanovlje se tako
da je na vsacih 50 družbenikov ea zastopnik; vendar pa mora vsaka podružnica najmanj po enega imeti.
9
V • # *
15
Pooblaščenci in sklepčnost.
o
Podružničnim zastopnikom je dovoljeno
po
oblastiti namesto sebe kogar koli izmed družbenikov
v '	.uiuvuuuiuu j /iapouiaaija 111 uia^ajuiaa. ii	------- ---- —o— ---------—. — ^~
so podružnično načelništvo. Ako ie treba, izbere vendar en pooblaščenec ne more za druge podruž
m	m	_	W	/ V	1 1 i •	V	1	1	P^	1	i	• f	•	•

se tudi vsakemu po eden ali več namestnikov
Če ka

oddati več glasov ko
J
teri njih odstopi, sme si načelništvo za čas do prvega Pa tudi več
od zastopnikov svoje podružnice
letnega zbora namestnika izmed družbenikov izbrati
Velika skupščina je sklepč
Podružničnega načelništva pravice in
ako je 20 opravičenih
naj
10
nike
in družbenim vodstvom
dolžnosti.
Podružnično načelništvo sprejemlje družbe
glasovalcev pričujočih. Ako se jih ne zbere toliko se skliče druga skupščina, katera je potem, ako dnevni
ez ozira na število pri
red ni spremenjen, sklepčna čujočih.
br
(Ko
prih.)
j
pobira njih doneske in posreduje med družbeniki
Ono pošilja vsacega pol leta
zapis pristopivših in odstopivših družbenikov in pobrane
doneske družbenemu vodstvu
Temu naznanja tudi po
Politične stvari
družnične sklepe in želje in mu podaje, ako zahteva poročila in svoje mnenje.
»
Avstrijski cesar in ruski
car
Kromeriži.
n
benike družbeno vodstvo
Podružnični zbori. Na
ustanovni podružnični zbor skliče druž
njegov pooblaščenec. Vsaka
. kate-
podružnica ima vsako leto svoj redni letni zbor rega skliče nje prvomestnik. Prekoredni zbor pa sklicati vselej, če ga zahteva petina vseh podružničnih
udov ali če ga ukaže družbeno vodstvo.
Podružnični letni zbor.
12
Podružnični letni zbor naj se snide v prvih predsednik grof Taaffe.
Včeraj sošla sta se v Kromeriži dva mogočna vladarja, da v novič vtrdita prijateljske razmere Avstrijske in Ruske in s tem podasta evropskim narodom poroštvo še daljnega miru. Razumljivo je tedaj, da se zanimajo za ta shod politični krogi vse Evrope in so zato zanimive tudi sicer na sebi manj pomenljive nadrobnosti. Pri shodu navzoči bodo od avstrijske strani: cesar, cesarica, cesarjevič Rudolf in nadvojvoda Karol Ludovik, potem pa razun dolge vrste viših dvorni-kov, minister vnanjih zadev grof Kalnoky, ministerski
treh mesecih vsacega leta in je sklepčen, ako je vsaj osem dni pred pravilno
bil
je krajna navada
Na meji avstrijski pozdravi ruska veličanstva ce
11.) sklican, in, kakor sarski namestnik gališki, vitez Za lesk i.
Kromeriži
umoua, ua^uai
nik ali njegov namestnik
naznanjen. Predseduje mu prvomest- pa so razun omenjenih še navzoči nadškof pražki grof
štva, letno poročilo in naznanila družbenega vodstva
njem se prebero načelni- Schonborn, kardinal Fiirstenberg, mejni
Vsak družbenik
>
sme želje izreči in nasvete staviti
ki ima glasovalno pravico
5.)
Ako tem večina pri- Stubenrauch.
grof
Palavacini, grof Lari«ch-Moenich, baron Hof-man, deželni glavar moravski, grof Vet ter in fml.
273
Cara ruskega in carico spremlja prestola naslednik
veliki knez Jurij in Vladimir s soprogo dalje dvorni
minister grof Woronzov-Daškov. Na meji se pa vlaku
pridružijo: minister vnanjih zadev pl. Giers, avstrijsko-
ogerski vojni ataše Klepš, komornik grof Lamsdorf in drugi.
Ruska veličanstva imata stanovanje pripravljeno v prvem nadstropji, naše veličanstvo pa v drugem nadstropji. Za goste se ve da je stanovanje in oprava vse krasno in bogato, naš dvor pa si je naročil najprostejo opravo. — Naš dvor pripeljal se je v Kromeriž v ponedeljek popoludne in je bil tam slovesno sprejet, po mestnem županu gorko pozdravljen. V gradu sprejel je veličanstva kardinal Furstenberg. Najkrasnejši del sprejema bil je prehod banderja Hanakov, katerega se je
vdeležilo 3000 mož, med temi 1200 na konjih. Ob 5.
uri bil je pri cesarju obed za 52 oseb. Na večer bilo je mesto krasno razsvitljeno. Češko pevsko društvo ^Moravan" in nemško „Concordia" prepevala sta pod okni veličanstev, po končanem petji priklonil se je cesar pri oknu stoječ množici, ta pa je gromovito klicala: Slava!" „Na zdar!"
Na večer 9. uro pa je bil glavni intendant baron flofman povabil v strelišče na čaj navzoče zastopnike umetnije, domače in ptuje časnikarje, ministre, višje uradnike in dostojanstvenike.
Promet z mestom ni v ničemer spremenjen, samo grajski prostori in prostor za slavnosti so zaprti, nad ptujci se, kakor naravno, čuje, toda zaprli še niso do sedaj nikogar, razun znanih domačih potepuhov in raz-
sajalcev.
Včeraj peljala sta se naš cesar in cesarjevič ruskima Veličastvoma naproti do Gulina, naša cesarica pa ju je pozdravila na kolodvoru v Kromeriži, obdana od zastopnikov civilnih in vojaških oblastev. Potem predstavljali so se v knezoškofijski palači dostojanstveniki. .Po obedu bila je kratka predstava v gledališči, na
večer čaj in večerja. Danes je lov, pred odhodom goltov pa obed.
Župan kromeriški pozdravil je našega cesarja v govoru polovico v nemškem, polovico v češkem. V češčini govoril je župan: Večno nepozabljiv ostane nam dan, katerega nam je bilo dano Vaše Veličanstvo, katerega častimo in ljubimo kakor svojega očeta, videti v svoji sredi. Blagovolite Veličanstva pozdrav, katerega izrečem, milostivo sprejeti v svoje očetovsko srce, katero pozna vse želje in potrebe svojih otrok, ne da bi bilo treba izraževati jih. Bog naj varuje, Bog blagoslovi, Bog ohrani Vaše Veličanstvo."
Cesar odgovoril je enako deloma v nemščini, deloma v češčini. Enako odgovoril je cesar tudi na pozdrav zastopnikov prosniškega mesta. Dalje sprejemal je cesar različne deputacije. Ravno ko so bile cesarju predstavljane deputacije kmetijskih občin, vstopila je v
dvorano tudi cesarica, ki je bila pozdravljena z živahnimi „slava"-Klici.
Dalj časa razgovarjal se je cesar pri tej priliki z državnim poslancem kromeriškim: Skopalikom iu pa z deželnim poslancem tega okraja Kozanekom, in to v češčini, in ko je bilo predstavljanje dokončano, izrekel je zopet v češčini nekaj besed srčne zahvale. S leiu navdušeno sprejetim izrazom cesarjeve zahvale bila je sklenjena avdijenca in cesar s cesarico podala sta se med živahnimi „slava-klici" v bližnje prostore.
Včeraj ob 11. uri dopoludue odpeljala sta se cesar in cesarjevič v Gulin svojim gostom naproti. Ti pripeljali so sev Gulin ob pol 12. ur in med pozdravljanjem,
katero je trajalo 9 minut, peljali so se vsi skupaj v
Kromeriž.
Naši dopisi.
Z Dunaja 23. avg. — Poletna vročina polagoma od-
legava — in s hladom povrača se na Dunaj tudi nova
življenje. Nas Slovence predramili so posebno slovenski potniki
v Zlato Prago. Velikega Šmarna večer priredili smo jim na čast v gostilni „pri zlatem križu" veselico, pri kateri smo jim mi združeni z drugimi Slovani z besedo in petjem poklonili gorak pozdrav naš in naših tukaj bivajočih prijateljev, nasproti pa smo tudi mi občudovali izvrstne domače pevce in jih spremljali z najboljšimi svojimi vošili. — Bil je to lep večer|, ko smo se v prijetni domači družbi zopet čutili v duhu — v ljubi svoji domovini.
Oživljati pa se je tukaj pričelo tudi politično življenje. — Pozdrav, katerega sta izročila naš cesar in cesarica nemškemu cesarju v Gasteinu, bil je prvi povod, da se je občinstvo naše zopet začelo pečati z razmera naše in nemške države. — Ako se človek malo spominja nazaj do 1. 1866. na vse počenjanje Bismarkovo, njegovo politiko nasproti malim nemškim pa tudi nasprotno velikim državam, na njegovo kolonijalno in carinsko politiko, na posvetovanje grofa Kalnoky-a ž njim, na nemško pomorsko zvezo s Trstom, nasproti pa tudi na počenjanje naših nemških irredentovcev, in sladko potrošene besede, s katerimi jih Bismark na videz zavrača, dejansko pa vendar le izreka: „sedaj še ne", — potem še le je človek oborožen z vso opravo , da prav ve ceniti vrednost shodno našega skušenega cesarja s sosednimi vladarji. In ako more nas Avstrijce kaj za-dovoliti, gotovo je ta shod našega cesarja z ruskim čarom , kateri se ima vršiti jutri na bližnji moravski
zemlji. — Politiki naši, kateri Bismarka sodijo po njegovih delih, spoznajo velik pomen v resnici prijazne zveze naše države z Rusko. Pri nas Rus nima pravega povoda biti nam nasprotnik, enako tudi mi ne, njemu nasprotovati, ako je le glede vpliva vsake teh držav na balkanskem poluotoku meja natanko odločena in pošteno pripoznana. Ruska širi se na izhodno, deloma južno stran, na kateri naših interesov ne zadeva. Nasproti pa bi bila poskušnja Bismarkova nam nasproti to doseči, kar je brez ovinkov izrekel — za nas osode-polna, in v takem času bi nam bili drugi zvesti in mogočni zavezniki pravi rešitelji za nas in za-se.
Položaj pojasnil se je v teku zadnjega leta za toliko , da uže vsakdo vidi, kje imamo Avstrijci iskati svojih zaveznikov — kje pa ne.
Danes vsak vidi, kje niso naši prijatelji. Ne dvomimo pa tudi, da se bodo častilci Bismarkovi prepričali,
da sila ne rodi pravice, še manj pa zaupanje. — Shod našega cesarja z ruskim čarom bo gotovo srečen začetek boljše naše prihodnje politike, in zato ga pozdravljamo z vso gorkoto domoljubnega srca.
Od sv. Vida nad Cirknico 22. avg. (.Letina in dvoje
važnih vprašanj.) Uže nekaj let sem se je od tukajšnje okolice le bolj o slabih poljskih pridelkih sporočevalo; a letos je, hvala Bogu, večinoma sploh vse še precej
dobro obrodilo. Sena je bilo memo lani dokaj več, in zarad ugodnega vremena v košnji tudi lepšega; ravno tako se je tudi žita nekaj več in jedrnatega in težjega zrna namlatilo. Zgodnji krompir (kupčar in zgodnji rožnik) je dobro obrodil, kjer je debela zagnojena zemlja in tudi kasni lepo kaže. Ajda, sočivje in skuha nam tudi obilnejši pridelek zlasti proti slani obeta. Samo po gričih in zelo kamnitih krajih so vsi pridelki se ve da nekoliko slabejši, ker ob onem času predolgo dežja ni bilo. Hruške, posebno tepke, katere v hribih še največ odvrnejo, so tam pa tam zelo polne; jabelk in češpelj
bo pa malo. Smo uže s tako letino zadovoljni in hva-
• . <
ležni
da bi
slabejših ne bilo
boljši žitni letini bi bočni k
sedaj sešteti so
trenotki, da
zapusti nas
r
kazalo po oddaljenih in odročnih krajih od železnice žito mesto moke kupovati in v malen dajati; a prito
da se preseli v belo Ljubljano ter zasede velevažno
mesto c.
deželne vlade svetnika. In mi
žnjejo se marsikateri zopet čez nekatere mlinarj preveč mlinarnine jemljejo ter ne dvakrat enako
?
da
toraj
hladnokrvno v ta prevrat?
nikakor. srce
li mar nam je
otožno, duša žalostna
ker ž njim zgubimo dosta
caj slavno vredništvo blagovoli naznaniti, če je mlinar- ljudstvo svojega skrbnega očeta, občinski predstojniki
jem presto po volji, kolikor hočejo, meljaje jemati
in
svojega izbornega učenika
__	uradniki svojega ljubez
ako so za to plačilo po postavi morda posebne merice njivega načelnika ter gospodje učitelji preprijaznega odločene in po koliko se sme od mernika ali hektolitra predsednika c. kr. okrajnega šolskega sveta, istenitega
m)
vzeti
Tudi
bilo marsikateremu vstreženo, svojega prijatelja in ves okraj svojega prezaslužnega.
poizvedeti, ali se žito po ceni v časnikih naznanjeni v
magacinih ali na žitnih trgih od prodajalcev in kmetov
dobrotnika
dobiva in sploh po katerih
Slap pri Vipavi 23
irih
žitna
Povsod, kamorkoli se ozreš v našem okraji, tudi v
iziš delo njegovo, vzlasti v Po-
naznanja? selo najneznatnejše, zap
Danes smo praznovali stojini, katerej je bil posebno naklonj
Da
ne opisu
v drugič rojstveni dan presvitlega cesarja tukaj biva- jem truda njegovega in zaslug strogo oziraje se v njega
joči i
Slapu
je
čitelji, pa kako ?
kmetijski šoli je letos na uradni posel, povem naj le, da kot za svojega najljub
13 gospodov učiteljev došlo namesto 14
ker
šega otroka skrbel
za našo svetovnoznano ;,Jamo
učitelj iz Toplerebri gotovo bolan, ker ni tu sem Kedor ogledoval si jo je pred 20 leti in jo ogleduje
poduku došel. Kakor drugi
tako
tudi mi učitelji, vnovič sedaj, ne more se prečuditi čarobni nj
zmiraj zvesto vdani podložniki in vzgojitelj
slovenske membi. Kakošen
bil vhod tedaj
b spre-
kakošna pota v
mladi gorke
besa
mo uže 18. avgusta t. 1. z Vipavci pošiljali njej?! Sedaj je vse drugače; vhod je veličasten in
pota najlepša; slehrna stopinja kaže ti, kaj je zamogla, in še zamore spretna, marljiva roka Globočnikova. Več
in tople molitve, prošnje Vsegamogcčnemu za ohranitev ljubljenega, vsem svojim podlož
v ne-
UViJU^ £JlA> v/lil UUitV T i j u VJJVL1V	1	VJI4M ^ v
narodom enako naklonjenega vladarja ter želeli
da bi kot 500krat bil je on v njej ter trudil se vsa leta ne-
se posrečilo Njegovi modrosti
9
vresničiti želje, po tako umorno, da je vrhunec dosegla v svoji lepoti v novejših
zaželjenem ljubem miru med različnimi in mnogojezič
dneh
še dolgo, da razsvetil jo je z električno lučjo
nimi narodi v blagor svojih državlja
povzdi
in z blizu 50 lustr
ka
v vrlo
podobi kaže pod
don
l v uia^ui ©vujiii ui^anjjauuTj »	juuov j" ^	^^	---------•>--------------- x
in v slavo naše dinastije. Zopet danes 23. zemeljsko čudo. Tudi cesto iz Postojine do Jame na
avgusta pa obhaja tukajšnja župnija na Slapu prav slo- pravil je lepo ter zasadil na straneh drevored
vesno cesarjev rojstn
da
in mi
kot
edanji farm
smo se pod vodstvom gospoda Riharda Dolenca
kot
Da o drugem ne govorim
i
ne morem še zamolčati
9
da prijatelj je bil vedno slovenskemu jeziku, kar sve
vodja vinarske in sadjerejske šole na Slapu zopet te doči nam njegovo dopisovanje z župani ter politično miš-
slovesnosti ob 6. uri zjutraj vdeležili z šolsko mladino ljenje njegovo, ki ni nikedar protivilo se pravičnim našim
sigurno redka prikazen vsaj za časa mi-
in drugim vernim ljudstvom. Bila je slove maša, z dvema blagoslovi in „Te deum poludre bodo pa dijaki iz raznih kraj
peta sv.
Danes
došli
zahtevam
nistra Auersperga in Stremaverja ter deželnega pred
skupni sednika Widmana na Kranjskem
veselici v Vip
pitni
To bo zopet obilo govorov
petja
tem in se svojim prepohlevnim, preponižnim ob
i uu	uujiu guifuiut,	v v^m ju ^^	i - -------^ r - - i---------
in raznih zabav, kakor je v pro- našanjem pridobil si je srce slehrnega, ki je občeval
Naznanim le memogrede, da na tukajšnji vi- njim; uvidel je vsak, da se pogovarja z možem
godbe, gramu.
narski in sadjerejski šoli pod vrlo spretnim vodstvom remu je sveta blag. in vis. čast. gosp. Bih. Dolenca in marljivega pri- okraji; prepričal se je, da gospod glavar je mož, ki živi
kate-
stvar, blagost ljudstva v njegovem
stava
Rohrma
bomo mnogo naučili v sadjereji
edino le za narod. Ljudstvo hotelo mu je hvaležnost
trtoreji, kletarstvu, živinoreji, poljedelst\
itd
da sem svojo skazati dejanski ter v to svrho v mnogih občinah
skoraj za gotovo prepričan, da si. deželni odbor, ki naj im mu bode tu prisrčna zahvala, ne more boljše denarja ni im
ga častnim občanom
tudi tamkaj, kj
ga-
poštuj
ga
visoko, da še več, ljubi ga
obrniti, kakor tako
da
poslal gg. učitelje sem na to kot svojega očeta; tudi Postojina v tem ne zaostaja in
izgledno kmetijsko šolo, v kateri je, kolikor smo do
sedaj videli
to je, gg
ajlepšem red
stanu
Gospodj
je keclaj obnašala se nasprotno — premotila jo je vnema za stvar, katera nam mora biti vsem prva in je
in pristav znata pa tudi tako temeljito vzlasti gosp. Globočniku; zato trdno nadejamo se, da
in
bljivo predavati, da mora vsak z največim vese- je vrli gospod m
eprijetnosti uže zdavnej pozabil io
Ijem poslušati. Pa res, ako bodo povsod dre\
tako
da hoče ohraniti Postojino, kot ona njega v najboljšem
lepo vrej
kakor je tu na Slapu, in kakor smo se spominu
Milo nebo hrani naj gospoda Globočnika še
jo mi
ljl.uu 5 1\ui\u1 J \J tu Lili KJ 1u	5 IU jl\ it v i kj jlu \j wv	ofv ulj jhu.	" v	------ ---J rw/	1
edaj učili napravljati, bode prinesle mnogo haska dolgo ter angelj božji spremljaj ga povsod
naši ljubi domovin
Zelo
di poslušamo o tem pred
Železnikov konec julija. [Zakasnjeno.] (V moj za
metu, ki smo ga ravno ta teden dokončali. Pripovedoval govor in obrambo
Dalj
Dalj
pad na mene bil
je
dja
da j
tukajšnji cerkovnik letos dobil za
.ie
v
s?me marelice blizo 200 gold
ki
ali
to posneme
Slovencu" zarad procesije Presv. Rešnjega Te lesa. Jaz sicer tega dopisa nisem bral, ker imam ime
r
tudi lahko še meogo finej- novani časnik ravno tako
posebno za Dolenjce,
šega drevja si izredili, ter tako mnogo novcev iztržili, govora Ima pa tudi imenovani mladi cerkovnik uže mnogo žlah- besede in kaj
kot on mene; glede za
se toraj ne bom strogo držal na ..Slovenčeve
J?
nega
dja
aienega
Le
sklepu bi želel, da bi bom to
ka
zares ta koristna kmetijska šola na Dolenjskem
mojega stališča
ustanovlj
bila
da
se ljudje, po demače rečeno, po spregov
par
bilo v njem tiskano, ampak navedel
potrebno spoznam v stvarno pojasnjenje
" en najprej
besedi z gg. načelniki tukajšnjega „bral-
tej zadevi pa sem prisilj
v>
špegljali" in se po njenih naukih ravnali.
nega društ\
ker prav za prav so
dali povod
Toraj žele vsi letošnji
teli
teljema tudi razpravi, o kateri ravno govorim. Pred vsem jih moram
najboljšega vspeha pri poduku in sami sebi mnogo na-
vprašati, kako stoji z njihovo doslednostjo in konse
predk
Postojine 24
(Izv
dopis.)
kvenco?
neki odborovi seji, pri kateri sem bil tudi
Dolzih 22 let
še ja
navzoč, povdarjal je g. predsednik prav precizno
utenilo je v morji minljivosti , odkar vlada naše veliko
in natančno: ..Naše društvo ni cerkveno društvo
c.
okrajno glavarstvo prečastni gospod An t
Gl
uiuuvuv •	~ * v	" ----- -----
procesiji na Presv. Rešnjega Telesa praznik
?

ve n d
trogo cerkveni obred, pa se j
hotelo
Akoravno ne spada strogo k reči, naj bo zapisana
društvo pokazati javno celo po dvojni strani. Kar se tudi še naslednje: Vsled ravno omenjenega dopisa in
. * ^	«	. •	/	i « .	i *	. •	••	•••	i.	i	p< i	//ii*i	t • i	•	j	• * • •	«	i
tiče cerkvenega petja (tedaj tudi petja pri javnih cerk
napada v »Slovencu" sklenil sem
oil, izstopiti iz „bral
venih obhodih), vodim ga jaz po mojih skromnih močeh nega društva"; odpovedati pa mu tudi bralno sobo uže skoz dolgih 42 let; tolikokrat pelo je tudi uže moje šolskem poslopji. Storil sem kmalu za tem oboje, pevstvo na ta visoko-slavni praznik pri procesiji. Letos me bila volja, šteti se med ude društva, ki pravi,
v
Ni
da
80 hoteli stopiti tudi društveni pevci kot taki pri pro- širi izobraženje in omiko!!! sad njegov pa je le neote
dokaz moja uže tolikokrat javna jim tega čisto napadena oseba, katera odlika pričela se je zdaj raztezati uže tudi na druge tukajšnje osebe. Stanovanje v
cesiji na dan. Osebam iz njihove srede, ki so v tej sanost iu surovost; zadevi govorile z menoj, djal sem
ne branim; da pa je praznik Presv. Rešnj
Telesa preveč uzvišen dan, in procesija njegova preveč šoli pa sem društvu razun ravno omenjenega vzroka od
veličasten obred sv. katoliške Cerkve in vere, da bi se povedal tudi še iz nekaterih drugih, katere sem bil pred-dvoji pevci poskušali o tej priliki, koliko znajo eni ali sedništvu naznanil pismeno. Enega pa dodam na tem drugi, kar bi navzvoče vernike več motilo, kot spodbu- mestu še danes, ako mu je morda drago, vzeti ga na
znanje. Ker je namreč šola bližnja sosedinja cerkve, a sami, nedeljah in praznikih popoludne posebno po večeraicah
in proti noči pa je bil v bralni sobi včasih tak šunder
vzeti si mende niso upali, in bi bili baje res najraje in petje (če bi se bolje ne reklo: kričanje) [zopet le popolnoma odstopili; al: izrekle so se bile na merodaj- napredek in omika!?] da so se ljudje, ki so o tistem nem mestu besede, katerih pa danes tu ne bom zapisal času hodili opravljati v cerkev svojo tiho pobožnost, čez
/da
jalo jih k pobožnosti. Prevzamejo naj tedaj petj rekel sem — med vso procesijo ali popolnoma ali pa naj se ne vtikujejo nič vmes. Vsega petja pre
bili moji zagrizeni nasprotniki na mojem mestu,	to močno pritoževali, in si želeli nazaj tihi prejšnji mir gotovo bi ne zamolčali tega); zapisal jih ne bom za to,	sem toraj prav iz srca rad spolnil njihove želje, ker bi napravile brezdvomno zlasti v nekih krogih gotovo veliko senzacijo! Da bi tedaj odvrnil na tak visoki praznik vsak nered, izrekel sem konečno, da bo	in pa sedaj bralno društvo, pa obakrat sem zvedel,
& « .a	i A ^ *r a • / / ^ » «	•	%
teku 30 let sem tedaj imel uže dvakrat v šoli brezplačne gostače: Talijane o času cerkvenega zidanja
»VO
moje pevstvo opravljalo pri procesiji petje po dosedanji čim je smola v Kranji". V tretjič sicer gre rado po be vsakoletni navadi, „čitalničarjem" pa sem pustil prosto sedah narodue prislovice; a mene ne spelje nobeden
volj
katere so se tudi poslužili, in
peli
To je bil več na led,
za celi svet ne!
(Dalje prih.)
prvi nastop. In drugi?
Od starodavnih časov bila je pri nas navada
pri procesiji na Presv. Rešnjega Telesa praznik
da na
Ljubljane.
Cesarjevičina Štefanija peljala se
je v ponedeljek popoludne skozi Ljubljano na cesarjev grad Miramare pri Trstu. Na ljubljanskem kolodvoru
Veliko soboto svetijo z voščenimi svečami gg. fužinarji, mudila se je nekaj nad 10 minut, in je, akoravno je in slučajno tucli druge odlične osebe. Da bi se poka
zala omika in napredek, hoteli so letos stopiti tudi udje topničarskega polkovnika pl. Eschenbacha.
vsak sprejem odklonila, vendar med obedom sprejela
cesar-
bralnega društva"
našega „ dr uštvo" nicami na
akoravno ni: /erk
— -------- 77------
ta visoki praznik pri procesiji z vošče
jevičino peljala se je tudi njena mala hčerka nadvojvo
dica Elizabeta.
Miramare došla je visoka poto
Kdo bi kaj tacega sploh ne odobraval valka ob 10. uri zvečer in jo je pri prihodu pozdravil vpri ljudeh in možakih, ki taki strošek zamorejo, in ka- c. k. namestnik tržaški in pa vojaški in mornarski na-terih je tudi med udi našega bralnega društva mnogo, čelniki. Cesarjevičina ostane delj časa v Miramare.
Pagan
kristj
ne.
Gorenjski državni poslanec gospod knez Ernest
Za vso to zadevo se pa sploh moja malenkost ni Windiseh-Gratz vdeležil se je shoda antropologov v Ce ^isto brigala; mogoče, da sem svoje privatno mnenje lovcu in je dne 20. t. m. poročal o svojem izkopavanji
izrazil, kar pa storim danes tu celo javno, in rečem: na Vačah in v Smarjeti na Dolenjskem. Ozirom na naj
Mnogi
oni, ki so se »postavljali" taisti praznik košato
dene starine v teh krajih izrekel je svoje mnenje
i
da
z voščenicami
bili s svojo ponižnostj
z molekom sta uže v prazgodovinskem času tukaj stanovala dva
v rokah dokaj bolj počastili Presveti Zakrament, kot z naroda, katerih eden je pokopaval mrliče, drugi pa
"so svoje mriiče so-
gorečimi svečami. To bi potrdil lahko z mnogimi do kazi
ostanke sožganih mrličev.
One, ki
edino uže le med osmino Presv. Rešnj
omeniti bi zamogel tudi osebe, ki se je bila
e ona to
s tremi;
brez sveče pridružila med svetijoče
s čim
opravičevala; - pa* j LLaJ UU LULil tU lu ^auiUltauVj v oc*j A '	u Uf ^luuuuu vsu.ii v/iu iu vikj ? ^lio^iha	J w
^a sedaj. V pojasnilo naj dodam tudi še to, da te sveče zikom je izpraznjenih šest deželnih ustanov za
pa
naj bo tudi to le zamolčano
Telesa žigali, uvrstil je knez za pradede Slovencev. Tudi prof.
Miillner pridružil se je temu mnenju.
Na deželni vino- iu sadjerejski šoli na Slapa
pri Vipavi z dveletnim poukom in slovenskim učnim je
vsaj
po hvalevredni navadi nekaterih krajev niso bile name- prihodnje šolsko leto 1885/86, ki se prične 1. novembra njene cerkvi za dar, ampak društveni udje nesli so jih leta 1885. Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranj
Iv I m E " T ll	J I	tm I	__Mm	i . « 1	- t	•	•	1 • %	t •	• ^ 1
po procesiji kot svojo lastnino s saboj
Razsodbo
je bilo to tedaj za čast Božjo ali pa za „parado
u
J
ali pre
pustim drugim
Iz tega čč. gg. bralci „Slovenčevi ,	— »—---- ——— 5 — -------------—» — ----
ki so o onem dopisu slišali, lahko posnamejo in razvi- potem na svojem domu s kmetijstvom, vino- in sadje
: u
in
ploh
vsi,
skih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja, lepega vedenja in ki so z dobrim vspehom dovršili vsaj ljudsko šolo. Prednost imaja taki kmetski sinovi, od katerih je upati, da se bodo
dijo, koliko sem jaz zagrešil
visoki praznik
rejo pečali. Učenci z ustanovami dobivajo brezplačna
pa tudi lahko razsodijo, ali sem res zaslužil, da je bilo hrano, stanovanje in pouk v šoli, obleko si pa morajo
moji osebi podtaknj kralja iz stare zaveze.
kot psovka ime slaboglas
sami preskrbeti.
šolo sprejmejo se tudi plačujoči
Gosp
iaija ii* oiaio ^avo^c, vjuop. ,,	v>uuutuui
izvirnih dopisov", katerega po njegovi „sintaxi"
chefredakteur" tukajšnjih učenci, kateri plačujejo po 33 do 50 kraje, na dan za
jako
hrano in stanovanje in po 20 gold. šolnine na leto
dobro poznamo, je hotel poleg mojega sramotenja menda Lastnoročno pisane slovenske prošnje se iniajo do 20
pokazati, da ima zgodbe stare
v svojem drobnem septembra leta 1885. izročiti vodstvu deželne vino
malem prsteku
j
modri domači in zunanji ljudj

vmes tudi zelo učene glave
1
pa so o vsem tem vse
drugače sodili. Bilo je, in še vedno ostane res: ..Kdor
»
drugim jamo koplje, sam va-njo pade
u
in sadjerejske šole na Slapu. Prošnjam priložiti je treba rojstni list, spričalo dovršene ljudske ali obiskovane srednje šole, zdravniško potrdilo o čvrstem telesu ia trdnem zdravji in župniško spričalo o lepem vedenji.
.
210
Prošnjam za sprejem za plačilo je treba priložiti ali obvezno pismo starišev, oziroma oskrbnikovo vajoč vzdržavanje učenca
zade
narodi avstrijski povsod sprejemajo z največim navdušenjem in z ljubeznijo, za katero ga smejo zavidati vsi
drugi vladarj
dni obhajal je bivši ministerski
Nov predsednik c. kr. deželne sodnije v Ljub- predsednik vitez Schmerling svojo osemdesetletnico
Ijani. Kakor se je od vseh strani želelo in pričakovalo, nekateri pristaši njegovi izrekoma ustavoverni udj
?
deželne sodnij
imenovan je za predsednika c.
jjanske gospod Franc Koč
namestnik ravno te sodnije. Zato pa se pozdravlj imenovanje po vsi deželi z veliko zadovoljnostjo
ljub
sposke zbornice slavili so visoko starost
go
telesno kre
dosedaj predsednikov post politika, ki si je prizadeval vse avstrijsko-ogerske
narode okleniti krog nemško-centralističnega kopita. Čeravno mu je ta poskušnja spodletela popolnoma, vendar
to
Za svetovalca c. k. deželne vlade v Ljubljani jih je še takih Nemcev, ki si prizadevaj
poglavitno
dosedanji okrajni glavar postojnski gospod zarad lastne lenobe — poskušati še dalje ponemčevanje
Tudi to imenovanje pozdravlja de- samo zato , da bi se še bolj delalo ne glede na želj
imenovan
Anton Globoč žela naša z veliko zadovoljnostjo, ker pride z njo
7
de
narodom
r
vse po nemškem kopitu. Čudni svetniki to
želni vladi izredno spretna', delavna in slovenščine po- katerim je vsa modrost vladanja v domišljiji, da si bodo
polnem zmožna moč nemu glavarju novomeškemu gosp naslov in značaj svetovalca c.
Ob enem podeljen je bil okraj narodi kedaj izneverili svoji narodnosti uradnikom na
Josip
Eck
ljubo
katere sami in bogato plačujejo
deželne vlade
Koroška
Spored za čas bivanja cesarjevega v
Volitev za deželni zbor kranjski na mesto umr- Celovcu je sledeč: Cesar pripelje se v Celovec dne
lega Karola Rudeža vršila se je v Kočevji včeraj in na- septembra ob 6. uri zjutraj v spremstvu c. k. deželnega
rodna stranka izvolila je soglasno gosp. Jakoba H
predsednika, ki se poda cesarja sprejemat na mejo Ko
državnega poslanca
»U^iaoiiU ^uo|J. O a n. u u a jlj. i cua;	»j. ou	^vuuiji* ^ i' * vj	^
Čestitamo narodnim volilcem, ro^Le. Na kolodvoru v Celovcu sprejmejo
cesarja: 0
se
da so složno volili. Gospod Hren prejel
56 glasov, nerali, deželni gla
udj
deželnega odbora, župan
kočevski kandidat Matija Verderber pa 23 glasov
Danes je volitev v mestu Idriji, kjer bo zai glasno izvoljen narodni kandidat gosp. Steg
Za tretje porotniško zasedanje, ki
14. dan septembra v Ljublj niki
z mestnimi odborniki in vrhovniki uradov. Koj po pri-esljivo so- hodu v dvor sprejel bo cesar duhovnike, više dostojan-i a r.	stvenike, zastopnike deželnega plemstva, častnike, urade
se prične in korporacije. Splošnih avdijenc cesar v Celovcu izžrebani so kot porot- bode dajal. Potem bo dopoludne cesar pri sv. maši iu
Ahčin Albin, ključavničar v Ljublj
toni Viktor, trgovec v Ljublj

Dekleva Alojzij
Can , po
popoludne ob 2. ogledal bode koroško deželno razstavo
T
ob
je ogledavanje deželnega muzeja Rudolfinum
Ot>
sestnik v Postojini; Doberlet Franc, trgovec s pohištvom
obed v dvoru
ob
zvečer serenada in bakljada
7
v Ljublj a
Finžger Matija, kmetovalec v Prezrenj
Goli Franc, trgo
v Idriji; Grampovča
Juri
)
trgo\
katero priredijo meščani in pa mestna društva, in 10. bode ogledaval vojaške vaje tretjega kor
Dne
na Vrhniki: Hafner Janez, krčmar v Ljublja
Honig- vajah pa oba dni obedi v dvoru
Zadnj
schmidt Viktor, tovarniški knjigovodja v Ljubljani; Janša celovški moški pevski zbor , katerega je
a, po
večer poje 1882. cesar
Jernej, mlinar na Mojstrani; Janša Jernej, trgovec Drenovem griči; Križaj Josip, nadzornik v Ljublj* Kunčič Juri, posestnik v Ljubljani; Lavrič Franc
tr
odlikoval z zlato svetinjo. Odhod cesarjev je namenjen za 11. dan septembra popoludne.
a z Bismarkom
Nemška
shodu grofa Kalnoky
govec na Rakeku; baron Lazzarini Henrik, veleposestnik
v Smeledniku; Lončar Jernej, posestnik v Žiganjivasi; w Okorn Josip, posestnik na Grosupljem; Orešek Franc kakoršnega vspeha
trdijo nemški in avstrijski časniki soglasno, da razgovor glede trgovinskih avstrijsko-nemških razmer ni imel n i
prestolnem nasledstvu v
ml
trgovec v Ljublj
P
JL11 i • J	J \AKJMJKA±AA J ~	—------
Lip*h; Pirnat Luka, posestnik v Tufstaj
Martin, posestnik v Brunšviku čujejo se noveji čas glasovi, da bi znal vla
i
Plautz Fer- darstvo dobiti knez R
ki je sedaj nemški posla
dinand, trgovec v Ljublj
Roger Janez, trgovec v nik na Dunaji
Morebiti je kaj na tej govorici, taKo
Ljublj
Rudež Alfred, posestnik v Ljublja
Žitnik
od nekaterih strani se uže čuje, da bi bil ta knez pre
Jernej, čevljar v Ljubljani; Schreyer Josip, posestnik v malo bogat
Ljublj
geti
Josip
posestnik na Dovjem
Soss
Francoska
Konservativci in pa kraljevski pri
Friderik, trgovec v Ljublj
Souvan Ferdinand, trgo- jatelji sklenili so za predstoječe volitve za državni zbor
vec v Ljublj
Sušnik Josip, trgovec v Kianji; Trček
zvezo, da hočejo drug druzega podpirati. Pa
Franc, trgovec v Ljublj
Tschurn Karol, uradnik v
[lniK v čuje, se Krna la zveza uze pri uuiuuevauji ^uuiuaiuYf
Valen- tako da ji ne prorokujejo velikih vspehov pri sedanjih
kakor se
se krha ta zveza uže pri določevanji kandidatov
Urbane Srečko, trgovec v Ljublj
Ljubljani; tinčič Ignacij, posestnik v Ljublj

Wakonigg Janez, volitvah
trgo
v Litiji; Valj
Aleš
Zeschko Albert, trgovec v Ljublj
posestnik v Bistrici;
ani. Kot namestniki
gg
Avšič Jakob, uradnik; Bukovnik Josip, brivec
Dorer Anton, marketendar
Telegram
55
Novicam
Dolcher Janez, posestnik;
Kottek Edvard, posestnik; Lamprecht Julij, posestnik Obreza Josip, brivec; Ogorevc Martin, trg. pomočnik i Šešek Ivan, advokaturski kandidat, vsi v Ljubljani.
V Idriji 26
usta
V 1UIJ.J1	avgust«,.
Pri današnji volitvi je bil izvoljen gospod
Stegnar enoglasno z 78 glasovi glasovanja zdržali
Uradniki so se
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Dunaja.
očigled pomenljivosti shoda ce-
sarjev v Kromerižu morajo se kot premalo pomenljive prezreti vse druge politične dogodbe teh dni. znamenje za Slovane avstrijske pa je
Žitna cena
v Ljubljani 22. avgusta 1885.
50 kr
Hektoliter: pšenice domače 6 gold
Veselo 7 gold. 8 kr
^m	_
turšice 5 gold. 40 kr
banaške soršice 6 gold.
da cesar sam v 13 kr
v •
rzi
5 gold. 20 kr
ječmena 4 gold. 39 kr
svojem občenji s češkim ljudstvom daje tako lep izgled prosa 5 gold. 20 kr
ajde 4 gold. 71 kr
ovsa 3 gold.
spoštovanja narodne enakopravnosti.
Zato
ga tudi
36 k
Krompir 3 gold. 20 kr. 100 kilogramov
r »
Odgovorni vrednik: Gustav Pire
Tisk in založba
Blaznikovi nasledniki v Ljubljani