KOTO GRE V KORAK Z EVROPO
Pred dnevi je tovarno Koto, ki je trgovsko in proizvodno podjetje za široko porabo usnjenih izdelkov in živalskih surovin, obiskala delegacija Združenja madžarskih kafilerij - Atev. V tovarni Koto v Zalogu pri Ljubljani so se seznanili z urejenostjo na področju zbiranja in predelave klavniških odpadkov in poginulih živali v Sloveniji. Zanimala jih je tudi veljavna slovenska zakono-daja, ki ureja to področje in tehnologija predelave, vključno z organizacijo zbiranja organskih odpadkov. Koto je namreč edini in največji tovrstni obrat odprtega tipa v Sloveniji.
Generalni direktor Kota Miro Sot- predelali nekaj manj kot 50 tisoč ton. lar je pomen Kota za slovensko kme- letošnja obremenitev je zaradi zmanj-tijstvo označil kot tovamo beljakovin-skih koncentratov. ki je v reproduk-cijski verigi nujno potrebna zaradi same proizvodnje in zaradi mesno-predelovalne industrije. Zato se, v Kotu zavedajo dejstva, da moramo to tovarno tehnološko in ekološko dobro vzdrževati. kajti take zahteve so vedno večje s strani okolice, v ka-teri tovarna obratuje in temu morajo podrejati vsa strokovna in organiza-cijska prizadevanja.
Proizvodni program Kota bi lahko razdelili na dve področji: področje su-rovin in gotovih izdelkov. Na po-dročju surovin imajo tovarno, v kateri predelujejo odpadke iz mesno-prede-lovalne industrije, (tudi predelava su-rovih kož in predelovanje določenih izdelkov za mesno-predelovalno in-dustrijo). medtem ko na drugem po-dročju skrbijo za prodajo gotovih iz-delkov, ki jih prav tako proizvajajo v svojih tovarnah. To so izdelki iz usnja. usnjena galanterija. usnjena konfekcija.
V celotnem kolektivu je zaposlenih 390 ljudi. Zaposleni skrbijo za organi-zacijo proizvodnje in prodajo. Proiz-vodni program je izredno širok, saj imajo svoja podjetja tudi v Beogradu, Zagrebu, Moskvi, Berlinu. hkrati pa so tudi soustanovitelji Costella v Zugu v Švici, Costella v Zagrebu, Costella v Banjaluki, Costella Sara-jevo. Costella Skopje. Lesco v Munc-henu. Koto export-importa Berlin, Koto-Nec v Ljubljani, Eura v Ljub-Ijani in Inde na Vranskem. S pred-stavnišrvf v Moskvr zagoravJ/ajo inter-nacionalno poslovanje podjetja Koto in to jim povečuje moč in omogoča lažji pristop na tuja tržišča.
Med nedavnim obiskom so se z madžarskimi kolegi pogovarjali o približevanju predpisov evropskim merilom. Medtem. ko je v letošnjem letu v Kotu 25 odstotkov manj zapo-slenih kot jih je bilo lani in ob dejstvu, da so ob polletju imeli 2 milijardi tolarjev prihodka. kar je tri krat več kot v enakem lanskem obdobju. so na Madžarskem v podobnih tovarnah na nekoliko nižji ravni kot v Kotu. Tod so razvili tudi uspešen sistem napre-dovanja zaposlenih.
Pomočnik generalnega direktorja. Marko Skodlar je povedal. da je koli-čina predlaganih organskih odpadkov v letošnjem letu presegla že 30 tisoč ton. Na dan v dveh izmenah predelajo 160 ton odpadkov. Lani so jih skupaj
šanja števila izmen, nekoliko manjša oziroma na lanski ravni.
V Kotu niso zadovoljni z odnosom predelovalcev do pridelovalcev.
»Prav gotovo bi morali na tem po-dročju spremeniti veljavno zakono-dajo. pomembno in pohvalno pa je, da delamo. kar delamo. Dejstvo je, da vsak dan poberemo organske od-padke na 61 odkupnih mestih in to brezplačno, saj so obveznosti na naši strani. To pomeni, da bi se morali problema odpadkov zavedati tudi sami predelovalci in zato sami prispe-vati k tej koristni reciklaži in uporabi v živinorejskem ciklusu. Ni še jasno koliko in kaj bi morali prispevati, na-tančnih izručunov šc nismo pripravili. lzdelka - mesno-kostna moka in teh-nična mast sta borzna artikla in cena se jima na evropskih borzah dnevno spreminja. V minulih letih smo zabe-ležili drastičen padec in v smislu teh cen bi morali postaviti tudi nove ok-vire poslovanja.« meni gospod Marko Skodlar.
Brez dvoma je proizvodnja v to-varni beljakovinskih koncentratov zelo zahtevna in s tem v zvezi draga. torej povezana z velikimi stroški. Samo po sebi se ponuja razmišljanje, da bi morala taki tovarni, ki obratuje v interesu vseh nas, najbrž pomagati tudi država. Še posebej zato, ker bo treba nekako rešiti problem zaradi 30 odstotkov povečanih zmogljivosti, ki so jih pred leti zgradili v skladu z za-konskimi predpisi za primer kužnih bolezni živali itn.
Tovarna se nikoli ne sme ustaviti
v nepravem trenutku. Ker je sama proizvodnja Kota na evropski ravni. bodo morali še zakonodajo prilagoditi evropskim merilom. Zaenkrat jim je z njihovega zornega kota to uspevalo, čaka jih še lastninjenje. prav gotovo pa nadaljnega razvoja in vlaganj brez pomoči države oziroma davčnih olaj-šav. ne bodo zmogli.
MILAN SKLEDAR